terminali in javnost / "Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče"

O napovedanem plinskem terminalu v Kopru so do sedaj razpravljali predvsem politiki, direktorji in multinacionalke. Prebivalci se o njem še ne izrekajo. V Trstu so prve proteste proti terminaloma pripravili dva meseca po javni predstavitvi v Miljah. Glede na to, da bo družba TGE koprski projekt uradno predstavila ministrstvu za gospodarstvo konec junija, lahko na slovenski obali pričakujemo 'vroče poletje'.

Kritična javnost se strinja, da plinski terminal v Koper ne sodi. Obala je že tako močno onesnažena zaradi pristanišča. Več tankerjev pomeni tudi večjo možnost nesreč, te pa bi v zaprtem in plitvem zalivu imele katastrofalne posledice. Livij Jakomin, profesor na Fakulteti za pomorstvo, je prepričan, da vseh napovedanih terminalov v tem delu Jadrana ne bo: "Mogoče bodo v Tržaškem zalivu postavili enega. Z načrti o terminalih se vsekakor pritiska na javnost. Hkrati nam ni jasno, kaj vse hočejo natlačiti v severni Jadran. Od Benetk do Kvarnerja je močno razvit ekološko občutljiv turizem. Skozi tri pristanišča pa že danes potuje veliko zelo nevarnega tovora."

Uplinjevalniku v Kopru za zdaj ne dajejo kakšne velike možnosti niti drugi sogovorniki. "Če je pamet, potem terminala v Kopru ne bo," pravi Franc Malečkar iz Civilnega združenja Istra. Hkrati opozarja, da se premalo razmišlja o obnovljivih virih energije: "Govorimo le o fosilnih gorivih, ki so donosna za velika podjetja. Koper pa bi energetsko lahko preskrbeli že s tem, da bi na vse strešne površine pristanišča postavili sončne celice." V Luki bi morali začeti sanacijo, ne pa dodatno obremenjevati okolja, meni Edi Pucer iz ankaranske civilne pobude: "Kakovost življenja v Ankaranu je zaradi Luke že sedaj slaba, nihče pa ne ukrepa. Ne gre zgolj za premog, ampak tudi za hrup in svetlobno onesnaževanje. Uničili so tako rekoč ves Koprski zaliv."

Ko bo zamisel konkretna, bo takšen tudi odziv javnosti

Koper že ima zgodovino boja proti terminalom. Enega jim je uspelo preprečiti pred desetimi leti, pravi direktorica koprskega gledališča Katja Pegan. Za zdaj pa "izjava predsednika uprave Luke in demantiji ne kažejo, da je terminal resna opcija v bližnji prihodnosti. Ko bo, bodo tudi ljudje povedali svoje mnenje. Sama sem proti. In če ugotovim, da nekaj ogroža življenje prihodnjih rodov, sem se proti temu pripravljena boriti." Javnost verjame vladi, ki je zagotovila, "da terminala v Kopru ne bo", pojasnjuje pasivnost civilne družbe Pucer. Prebivalci se po njegovem premalo zavedajo, kaj bi terminal prinesel: "Gre za potencialno bombo, ki bi lahko uničila obalo. Takšen objekt bi morali zaščititi s posebnimi varnostnimi ukrepi. Okolica pa bi postala zastražen prostor, kjer bi bilo življenje nemogoče." Okoljska vprašanja pri nas niso na prvem mestu, meni David Stepan iz stranke Zelenih: "Ljudje morajo reševati predvsem eksistenčne težave. Glede na dosedanje izkušnje z Luko pa tudi mislijo, da ne morejo veliko narediti." O absolutni moči civilne družbe dvomi Viktor Markežič, koprski mestni svetnik Oljke: "Če se bo politika odločila za gradnjo, je vprašanje, ali bo s protesti to mogoče preprečiti. Tudi v Trstu so protestirali, pa je premier Prodi podprl žaveljski terminal." Ob tem poudarja, da so mestni svetniki soglasno zavrnili terminal v Kopru, kar "ima veliko moralno težo, ki bo zagotovo vplivala na prebivalce".

Proti interesom multinacionalk, lokalnih podjetnikov in političnih lobijev bodo morala sodelovati civilna združenja vseh treh držav in skupaj zavarovati severni Jadran. To se je po Malečkarjevih besedah začelo dogajati že v Trstu: "Na protestih na tržaškem pomolu smo govorili italijansko, hrvaško in slovensko, in če bo koprski plinski terminal postal konkretnejši, čeprav upam, da ne bo, se bo javnost zagotovo odzvala s konkretnimi akcijami."

En terminal za vse

Civilni družbi vseh treh držav se v boju proti invaziji plinskih terminalov ponuja še ena možnost. Lokalne in evropske energetske potrebe bi namreč lahko zadovoljili že z enim skupnim terminalom. Profesor Jakomin opozarja, da je situacija zaradi velikega pretovora nafte v severnem Jadranu že zdaj dovolj eksplozivna: "Kopenski terminal je z vidika varne plovbe veliko manj problematičen, čeprav ostaja vprašanje njegovega umeščanja v prostor. Me pa moti, da načrtovanje tako zahtevnih projektov na evropski ravni ni koordinirano. Glede na zmogljivost terminalov bi lahko že eden zadostil energetskim potrebam treh sosednjih držav."

Skupni terminal v srednjem Jadranu podpira evropska stranka zelenih. Zanj se je izrekel italijanski minister za okolje. Z njim se ukvarjajo v hrvaškem združenju Eko Kvarner. Zamisel pa je blizu tudi Markežiču: "Terminal na odprtem morju je boljša rešitev, še posebej, če pomislimo, da v Trstu, Kopru, Izoli in Piranu živi 300.000 ljudi." Ena od možnih lokacij je območje, kjer so že nameščene hrvaške plinske ploščadi. Tam je morje globlje, zato bi bili vplivi ohlajanja vode manjši. Za Vjerana Piršića, predsednika sveta Eko Kvarnerja, je ta možnost edina razumna: "Skupni terminal bi lahko bil javni servis, kakršna so pristanišča. Tam bi ladje izkrcale plin za različne uporabnike. Ta princip v praksi trenutno ni ravno uresničljiv, ampak spomnimo se leta '68: bodimo realni, zahtevajmo nemogoče. Civilna združenja iz Italije, Slovenije in Hrvaške moramo zahtevati skupen terminal. Politične elite pa bomo morali za ta projekt prepričati prek Bruslja. Le tako imamo nekaj možnosti, da se o tem začne vsaj resno razmišljati."