štipendije / Diskriminacija družboslovja

Čez slaba dva tedna se bo iztekel rok za prijavo na 35. javni razpis za podelitev štipendij za dodiplomski in podiplomski študij slovenskih državljanov v tujini v letu 2007. Razpis izbranim kandidatom zagotavlja stoodstotno kritje šolnine za posamezno študijsko leto, vendar največ do višine 18.800 evrov. Izjema so kandidati, ki jim najmanj polovico šolnine sofinancira kaka druga pravna oseba, na primer kako slovensko podjetje ali tuja fundacija. Tem se štipendija odobri samo do višine nepokritega dela šolnine, vendar največ do višine 9400 evrov. Hkrati razpis zagotavlja tudi sredstva za kritje življenjskih in študijskih stroškov v višini 12.500 evrov za posamezno študijsko leto. Posamezen kandidat tako iz državnega proračuna lahko dobi največ 31.300 evrov letne štipendije, vendar so v praksi takšni primeri redki. Večina študentov se odloči le za kritje življenjskih stroškov, manj je takšnih, ki kandidirajo tudi za kritje šolnine. Razpis izvaja javni sklad Ad futura, ki ga je leta 2001 ustanovila takratna Drnovškova vlada.

Ker je za 35. javni razpis v proračunu namenjenih 717.743 evrov, kar naj bi predvidoma zadoščalo za trideset štipendij, bi upravičeno pričakovali, da bo razpis odprt za vse smeri študija, torej za študente naravoslovja in tehnike, pa tudi za študente družboslovja in humanistike. A ni tako. Razpis za štipendiranje študija v tujini je že drugo leto zapored omejen tako, da se nanj lahko prijavijo le naravoslovci. V drugi točki razpisnih pogojev namreč piše, da se za štipendijo lahko poteguje le kandidat, ki je "sprejet ali vpisan na dodiplomski ali podiplomski študij s področja naravoslovja ali tehnike ali v podiplomski študij poslovnih ved, če je kandidat končal dodiplomski študij s področja naravoslovja in tehnike". V nadaljevanju še piše, da se za štipendijo lahko poteguje tudi kandidat, ki je na tujo institucijo sprejet ali vpisan kot poskusni študent na doktorski študij, a prav tako le tedaj, če gre za doktorski študij naravoslovja ali tehnike. Če je torej slovenski študent sprejet na doktorski študij ekonomije na ugledno tujo univerzo, do štipendije, s katero bi kril vsaj del življenjskih stroškov in šolnine, po tem razpisu ni upravičen. Bolj problematični so študenti, ki se odločijo za kak mejni študij, pri katerem ni povsem jasno, ali gre za naravoslovje ali družboslovje. V teh primerih o morebitni odobritvi štipendije odločajo zunanji evalvatorji, ki jih potrdi nadzorni svet Ad future. Študent, ki mu ni povsem jasno, v katero kategorijo spada njegov študij, se sicer lahko prijavi na razpis, toda če zunanji evalvatorji ugotovijo, da študij ne ustreza pogojem razpisa, njegovi prošnji ne bodo ugodili.

Najboljši dokaz za diskriminacijo družboslovcev najdemo v rezultatih lanskega, 21. javnega razpisa za štipendiranje študija v tujini. Na ta razpis se je prijavilo 54 kandidatov, pozitivno odločbo pa je dobilo 19 študentov. Nobeden od izbranih kandidatov ni bil družboslovec, prav tako pa tudi ni bil izbran noben študent, ki bi se odločil za t. i. mejni študij. Prav nasprotno. Sedem kandidatov je bilo s področja naravoslovnih ved, pet s področja matematike in informatike, trije s področja medicinskih ved, trije s področja inženirstva in tehnologije, eden pa s področja agrikulture. Nič čudnega torej, da se študenti družboslovja počutijo zapostavljene. Na forumu Ad future je mogoče prebrati kar nekaj ostrih kritih na račun politike, ki daje prednost naravoslovno usmerjenemu delu populacije. Res je sicer, da država ni dolžna kar vsem študentom, ki se odločijo za študij v tujini, samodejno kriti šolnine in življenjskih stroškov. In res je tudi, da tistim, ki na razpisu ne morejo kandidirati, še vedno preostane študij na domačih univerzah, a človek si ob tem ne more kaj, da se ne bi vprašal, ali v tej državi družboslovci sploh še igrajo kakšno vlogo ali pa se je država odločila, da jih enostavno izbriše iz narodovega telesa.

Favoriziranje naravoslovja kot vladna strategija

Za diskriminacijo družboslovja seveda ni kriva Ad futura, saj je ta le izvajalka razpisa. Pravi krivec je Janševa vlada, ki določa pravila igre in pri tem več kot očitno daje prednost naravoslovju. Ad futura vsakokratni javni razpis pripravi na podlagi letnega poslovnega načrta, ki ga potrdi najprej nadzorni svet sklada, nato pa še vlada. Janševa vlada je v nadzorni svet sklada marca letos za dobo petih let imenovala ministrico za delo Marjeto Cotman, vodjo kadrovske službe na ministrstvu za finance Andreja Verhovnika, sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Slavko Pevec Grm, v. d. direktorja direktorata za znanost in visoko šolstvo pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Primoža Pristovška, v. d. generalne sekretarke ministrstva za gospodarstvo Vido Borovinšek ter sekretarja in vodjo sektorja za Evropski socialni sklad pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Gorazda Jenka. Poleg teh je za prvo polovico mandata v nadzorni svet sklada kot predstavnico delodajalcev imenovala še vodjo kadrovskega sektorja v podjetju Mura in članico Ekonomsko-socialnega sveta Darjo Odar, v drugi polovici mandata pa jo bo v nadzornem svetu zamenjal generalni sekretar ZDSS Solidarnost in član Ekonomsko-socialnega sveta Slavko Pungeršič. Ker ima vlada v nadzornem svetu absolutno večino, ji to daje povsem proste roke pri oblikovanju poslovnega načrta in s tem tudi pri oblikovanju vsakokratnega javnega razpisa. Še več. Tudi če bi nadzorni svet v poslovnem načrtu predvidel štipendiranje družboslovcev, lahko vlada tak načrt gladko zavrne.

Da sedanja vlada načrtno privilegira naravoslovce, sicer ni nobena skrivnost. Takšno usmeritev je nakazala že v Strategiji razvoja Republike Slovenije, kjer je med začrtanimi cilji naveden razvoj kadrov, ki jih v slovenskem gospodarstvu primanjkuje. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan vladno politiko dosledno uresničuje tako, da je letos občutno zmanjšal število vpisnih mest na družboslovnih študijih na vseh treh javnih univerzah. Ljubljanski univerzi je na primer odvzel kar petsto vpisnih mest na programe iz družboslovja, poslovnih ved in prava. Je pa precej povečal število vpisnih mest na naravoslovju, saj je samo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo število vpisnih mest povečal za deset odstotkov, in to čeprav imajo na tej fakulteti že zdaj velike prostorske težave, saj študente izobražujejo na kar 21 naslovih. Vse to počne z namenom, da bi se čim več mladih odločilo za poklicne profile, ki so lažje zaposljivi, to pa so po Zupanovih besedah zdaj predvsem strojniki, elektrotehniki in metalurgi. "Slovenija želi biti v klubu najboljših in naš zgled so skandinavske države. V Skandinaviji je diplomiranih pravnikov in ekonomistov od 28 do 36 odstotkov, kar je še vedno veliko, pri nas pa jih je 43 odstotkov, kar je ogromno. Vedeti moramo, da imajo oziroma so imele Indija, Kitajska, tudi nekdanja Sovjetska zveza, pa tudi nekdanje socialistične države močne izobraževalne korenine v naravoslovju. Ti poklici so imeli torej pozitiven naboj, v tranziciji pa se je izgubil. Zdaj želimo mladim spet pokazati, da je v teh poklicih prihodnost," je februarja letos v intervjuju za Mladino pojasnjeval Zupan.

Po trditvah direktorice Ad future Lidije Honzak pri omejevanju razpisa torej ne gre za diskriminacijo, pač pa za izvajanje državne strategije, na kateri temelji poslovni načrt sklada. V času nekdanje vladne koalicije LDS je bilo za štipendiranje študija družboslovja v tujini odobrenih celo do 95 odstotkov sredstev, za študij naravoslovja pa le pet odstotkov. Po prihodu Janševe vlade se je to razmerje bistveno spremenilo v prid naravoslovju oziroma na škodo družboslovja. Tako je bilo lani za štipendiranje študija družboslovja v tujini namenjenih le še 21 odstotkov sredstev. Honzakova poudarja, da kljub večji finančni podpori študiju naravoslovja štipendije za družboslovje še vedno obstajajo, le da v ločenih razpisih. "Žal pa je odziv študentov slab tako za podiplomski študij na College of Europe kot za doktorski študij na Evropskem univerzitetnem študiju v Italiji." Poleg tega imajo vsi študenti, ki na Ad futuri ne pridobijo štipendije, možnost najetja ugodnega študijskega posojila pri Deželni banki Slovenije. Vse to drži. Toda prav tako res je, da je najem posojila težko primerjati s štipendijo. Posojilo je treba vrniti, štipendije pa ne. Edina pogodbena obveznost študenta, ki prek razpisa Ad future pridobi štipendijo za dodiplomski ali podiplomski študij v tujini, je, da se mora po študiju zaposliti pri delodajalcu s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, in sicer za vsaj toliko let, kolikor študijskih let je prejemal štipendijo. Tak pogoj med študenti sicer res ni najbolj priljubljen, a za mnoge je bistveno ugodnejši od tega, da bi morali vračati bančno posojilo.