dohodnina vlade / Člani vlade molčijo o svojih naložbah

"Javnosti bom na zaprosilo posredoval podatke o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o morebitnih dovoljenih pridobitnih dejavnostih, ki jih bom opravljal poleg funkcije." Etični kodeks, ena izmed bolj znanih vladnih inovacij, na katerega so v zanosu transparentnosti na predlog ministra za javno upravo Gregorja Viranta pred dvema letoma in pol prisegli vsi ministri in državni sekretarji, očitno danes pri nekaterih podpisnikih zbuja nelagodje. Medtem ko največja stranka hiti z rezanjem formalnih povezav z gospodarstvom, večina ministrov in predsednik vlade niso pripravljeni javno spregovoriti o svojih kapitalskih naložbah in trgovanju z njimi, pa čeprav te nedvomno spadajo v kontekst "posredovanja podatkov o premoženjskem stanju", kot piše v omenjenem svečanem dokumentu. S takšno transparentnostjo bi lahko konec koncev člani vlade dokazali tudi, da notranjih informacij, s katerimi razpolagajo, ko napovedujejo nove privatizacijske korake, ne zlorabljajo.

V marsikateri državi od Švedske do ZDA in naše sosede Hrvaške so podatki o premoženjskem stanju politikov javno dosegljivi ali objavljeni. Znana je ureditev v Romuniji, kjer morajo vsi pomembnejši funkcionarji na spletu objaviti podatke o svojem premoženju, pa tudi o premoženju bližnjih sorodnikov. Zaradi tega se mora nekdanji predsednik romunske vlade Adrian Nastase še vedno zagovarjati, ker ni jasno, od kod se je lani na njegovem računu znašel milijon evrov. Njegovo pojasnilo, da jih je podedoval od preminule tete po ženini strani, ki ji je bilo ime Tamara in je živela od pokojnine v enem od revnejših delov države, javnosti ni zadovoljilo. Pri nas pa te podatke, ki veljajo za osebne podatke, spremljajo le v Komisiji za preprečevanje korupcije. Funkcionarji jo morajo obveščati o vsaki spremembi naložb, katere vrednost je višja od 2,5 milijona tolarjev, podatke o premoženju družinskih članov pa komisija pridobi le, če obstaja sum, da se premoženje prenaša nanje. Javnosti so zato pri nas vrata za vpogled v premoženjske razmere politikov odprta le toliko, kolikor se denimo ministrom in predsedniku vlade zdi potrebno.

Vprašanje, ki smo ga v zvezi z letošnjo dohodninsko napovedjo poslali vsem ministrom, pa tudi predsedniku vlade Janezu Janši, je bilo jasno. Poleg podatkov o dohodkih leta 2006 smo v skladu s podpisanim kodeksom želeli še podatke o tem, v katerih podjetjih imajo člani vlade lastniške deleže in ali so letos te deleže prodajali oziroma kupovali. Težav z odgovori na vprašanje o plači in drugih prihodkih ni bilo, konec koncev so to večinoma javne informacije o porabi proračunskih sredstev, vprašanje o kapitalskih vložkih in trgovanju z njimi pa so ministri večinoma spregledali, prostor za odgovor pustili prazen ali se odgovoru kako drugače izognili.

Svetla izjema je denimo pravosodni minister Lovro Šturm, ki bi lahko bil največji kapitalist v vladi. Odgovoril je, da ima v lasti 100 delnic Dela, 100 delnic Telekoma in 2573 enot v Triglavu stebru 1 ter še deleže v Zvonu holdingu. Leta 2005 so mu dividende prinesle 1,534.459 tolarjev dobička, dve leti pred tem, ko je bil še upokojenec in očitno denarja ni vlagal v kapitalske naložbe, so mu dividende prinesle "le" 145.000 tolarjev. Sicer pa je Šturm je za leto 2006 napovedal 16,7 milijona tolarjev prihodka iz plač in nadomestil ter 2,3 milijona tolarjev dohodka iz oddajanja nepremičnine v najem, prejel pa je tudi 24.301 tolar avtorskega honorarja za napisan članek.

Naslednja v vrsti vladnih kapitalistov sta finančni minister Andrej Bajuk in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Podobnik se je sicer tokrat izognil odgovoru na vprašanje o kapitalskih deležih, znano pa je, da je leta 2005 predvsem z vrednostnimi papirji, ki jih ima vložene v investicijskih družbah, manjši del pa v Gorenju, Luki Koper, Petrolu, OMV Istrabenzu in Krki, zaslužil 600.639 tolarjev. Še preden je postal minister, leta 2003 denimo, so mu dividende prinesle 338.340 tolarjev. Njegov skupni dohodek je lani znašal 15,8 milijona tolarjev, še dodaten milijon je zaslužil s sejninami za vodenje nadzornih svetov stanovanjskega in ekološkega sklada. Zanimivo je, da Podobnik letošnje dohodnine ne bo prepustil državi ali je namenil kakšni dobrodelni organizaciji, kot so se večinoma odločili njegovi kolegi. Namenil jo bo sebi oziroma Slovenski ljudski stranki. Pojasnilo: "Ker predsednik SLS minister Podobnik zaupa v stranko in ker so za delo stranke potrebna sredstva." Tako so sporočili iz njegove službe za stike z javnostjo.

Približno toliko dobička iz naložb kot Šturm ima tudi Bajuk. Znano je namreč, da ima naš finančni minister delnice v tujih skladih, dividende so mu leta 2005 prinesle približno 1,4 milijona tolarjev. Vendar pa nam letos ni pojasnil, ali se je med tem odločil še za kapitalske investicije v kakšna slovenska podjetja ali sklade. Ali je mogoče, da minister, ki poleg plače kot upokojenec Medameriške razvojne banke prejema še skoraj 26 milijonov pokojnine, vsa ta sredstva konzumira ali neodgovorno pušča na bančnem računu?

Globalni vlagatelj je tudi Žiga Turk, novi minister v službi vlade za razvoj. Sporočil je, da ima manjšo količino vrednostnih papirjev vloženih v Apple Inc., Hewlett Packard, Dell Inc., Yahoo Inc., Microsoft Corp., BA Masterfonds Dynamic, Intel Corp., McAfee Inc, ZV2R, ZVRH, ZVIR, a jih v minulem letu ni ne prodajal ne kupoval. Je pa zanimivo, da je še kot redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo imel kar 22,3 milijona tolarjev prihodkov. Poleg plače, ta je znašala 14,2 milijona tolarjev, je s predavanjem izrednim študentom in s sejninami, ko je bil še član nadzornega sveta v Telekomu in Mobitelu, zaslužil dodatnih 8 milijonov tolarjev.

To sicer ni veliko v primerjavi z zaslužkom, ki ga je leta 2003 prejel avtor etičnega kodeksa. "Dosledno bom spoštoval omejitve in prepovedi opravljanja pridobitnih dejavnosti v času opravljanja funkcije, obseg zakonsko dovoljenih dejavnosti (pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, publicistične) pa omejil do te mere, da ne bodo vplivale na kakovost in učinkovitost opravljanja funkcije, in to sporočil predsedniku vlade," je zapisal Gregor Virant v kodeks, sam pa je, ko je bil še državni sekretar na notranjem ministrstvu, poleg bruto plače, ta je znašala 13,5 milijona tolarjev, ob koncu tedna zaslužil še približno toliko (11,6 milijona) s predavanji po različnih fakultetah. Tudi lani je sodeloval s tremi: Fakulteta za upravo mu je na mesec plačala 62.000 tolarjev, od Fakultete za državne in evropske študije in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici pa je za predavanja prejel 1,2 milijona tolarjev neto. Manj zgovoren je bil pri odgovoru na vprašanje o kapitalskih vložkih. Sporočil je le, da "ima prihranke vložene v vzajemne sklade".

Čeprav naj bi tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan imel v lasti precej delnic Pivovarne Laško, po objavljenih podatkih naj bi mu dividende leta 2005 prinesle 252 tisočakov prihodka, tokrat ni pojasnil, ali je delnice pivovarne prodal, dokupil ali svoje prihranke kako drugače oplemenitil. Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel ni želel natančneje pojasniti, kje ima kapitalske naložbe, čeprav jih očitno ima, odgovoril je zgolj, da "dohodkov s tega naslova ni bilo". Sicer pa je poleg plače naš zunanji minister lani s predavanji na Fakulteti za humanistične študije zaslužil 167.618 tolarjev; ta znesek vključuje tudi potne stroške, prejel je tudi 301.688 tolarjev avtorskih honorarjev. Rupel nam je pojasnil, da večino tega zneska ni zaslužil za prispevke v Delovi rubriki Gostujoče pero. Kar je presenetljivo. Na vprašanje Mladine je namreč Rupel februarja na spletnih straneh zunanjega ministrstva objavil, da je solastnik stanovanja v Ljubljani in hiše v slovenski Istri; lastnik 10 let starega terenskega avtomobila, obsežne knjižnice, stanovanjske opreme... "V zadnjem času je objavil več člankov v tujih časnikih, revijah in v slovenskem Delu. Honorar za prispevek v Delu znaša približno 400 evrov." Glede na to, da smo v letu 2006 v arhivu našteli 19 Ruplovih prispevkov v omenjeni rubriki, bi moral minister prikazati približno 1,8 milijona honorarjev. Ali pa na Delu z izplačili zamujajo?

Eden izmed manjših delničarjev v vladi je gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je "iz naslova pridobljenega lastninskega certifikata lastnik 12 delnic Petrola že več kot deset let", kot je pojasnil. Te so mu leta 2005 prinesle 10.500 tolarjev dividend. Je pa Vizjak lani, poleg 15,6 milijona tolarjev, kolikor je zaslužil z ministrovanjem, prejel še 490 tisoč tolarjev za vodenje nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn. Trije ministri, to so minister za obrambo Karl Erjavec, ki bo del dohodnine letos namenil svoji stranki, DeSUS, minister za promet Janez Božič in minister za šolstvo in šport Milan Zver so odgovorili, da kapitalskih deležev nimajo. Božič lani razen plače ni imel nobenih drugih prihodkov, Zver pa še naprej poučuje na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, za kar je lani dobil 642.000 tolarjev. Preostali - Vasko Simoniti, Andrej Bručan, Iztok Jarc, Marjeta Cotman, Dragutin Mate in Ivan Žagar - so vprašanje spregledali. Konec koncev tudi predsednik vlade Janez Janša.