politika / Krivičen izbris

Eden od velikih uspehov v dosedanjem mandatu vlade Janeza Janše naj bi bilo tudi občutno zmanjšanje brezposelnosti. Ob prevzemu oblasti konec leta 2004 je bilo v evidenci zavoda za zaposlovanje zabeleženih 90.728 brezposelnih oseb, do maja letos pa se je ta številka zmanjšala na 72.573 oseb. To pomeni, da se je v dobrih dveh letih število registriranih brezposelnih zmanjšalo kar za 18.155 oseb. Zares, revolucionaren podvig, s katerim se bivša vladna garnitura nikoli ni mogla pohvaliti. Idilično podobo kazi le podatek, da do občutnega zmanjšanja brezposelnosti ni prišlo zato, ker bi se ljudje zaradi ugodne gospodarske rasti množično zaposlovali, pač pa v veliki meri zaradi načrtnega metanja ljudi iz evidence registrirane brezposelnosti pri zavodu za zaposlovanje.

Lani je delo sicer res dobilo 57.432 brezposelnih, kar je 6,6 odstotka več kot leta 2005. Toda hkrati je treba nemudoma dodati, da je bilo prav v lanskem letu zgolj zaradi administrativnih razlogov iz evidence zavoda izbrisanih skoraj trideset tisoč ljudi, torej več kot katerokoli leto poprej. Leta 2005 je bilo na primer iz evidence izbrisanih 22.617 ljudi, leta 2006 pa 29.717. To pomeni, da se je izbris v pičlem letu povečal kar za trideset odstotkov!

Da pri brisanju iz evidence ni šlo za naključje, pač pa za načrtno strategijo bivšega vodstva republiškega zavoda za zaposlovanje, posredno pa tudi za politiko bivšega ministra za delo Janeza Drobniča, potrjuje izjava Marije Poglajen, članice največje vladne stranke SDS, ki je funkcijo generalne direktorice zavoda prevzela februarja letos. Pred tednom dni je namreč v intervjuju za Večer na vprašanje o fiktivnem zmanjševanju brezposelnosti odgovorila takole: "Na velikem črtanju iz evidence je temeljila strategija prejšnjega vodstva. Seveda pa obstajajo tudi različnih razlogi za črtanje. Nekateri so zapisani v zakonih, dejstvo pa je tudi, da se precej brezposelnih sploh ne oglaša na zavodu za zaposlovanje. Ugotovili smo, da so bili lani pritiski morda res preveč usmerjeni v to, da je treba zniževati število brezposelnih, in da se je dosledno upoštevalo, kdaj se koga črta. Vendar je treba vedeti, da sta za vsakim črtanjem človek in njegova usoda. Sedaj smo črtanje zelo zmanjšali, v primerjavi z lani celo za polovico. Do aprila je bilo iz evidence brezposelnih črtanih le 840 ljudi. Črtanje iz evidence mora temeljiti na ugotovitvenem postopku o dejanski upravičenosti oziroma dokazilih za črtanje iz evidence." Poglajnova se torej niti ni trudila prikriti dejstva, da je zavod brezposelne načrtno metal iz evidence. Prav nasprotno. Priznala je, da je bila takšna politika zavoda napačna.

Njena izjava v javnosti ni vzbudila posebne pozornosti. Kot da je povsem normalno, če neki javni zavod z blagoslovom ministrstva striktno izvaja politiko črtanja in pri tem brezkompromisno povozi tiste državljane, ki so zaradi brezposelnosti že tako ali tako čisto na psu.

Izbris že za najmanjši prekršek

Izbris iz evidence sicer ni iznajdba aktualne vlade, se pa v njenem mandatu brez dvoma izvaja najbolj dosledno. Najpogostejši razlog za izbris je kršitev obveznosti, ki so jih brezposelni dolžni izpolnjevati po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Že leta 2005 je bilo zaradi kršitve obveznosti izbrisanih 15.038 brezposelnih. Lani je ta številka poskočila na 18.811 brezposelnih, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bilo zaradi kršitev izbrisanih 4812 ljudi. Lani, ko se je izvajal najbolj množičen izbris, je bilo kar 13.748 brezposelnih izbrisanih zato, ker so bili nedosegljivi, 2158 jih je bilo izbrisanih zaradi odklonitve ponujene zaposlitve, 1061 zato, ker so odklonili ali prekinili vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja, 1219 zato, ker niso iskali zaposlitve, 529 zaradi kršitve pogodbenih obveznosti iz aktivne politike zaposlovanja, 80 zaradi dela na črno, 16 pa zato, ker so ob prijavi navedli napačne podatke.

Nekdanjemu vodstvu zavoda, ki je množičen izbris spodbujal, sicer ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja. Kajti treba je vedeti, da je državni zbor julija lani na predlog Janševe vlade sprejel novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je izbris še dodatno liberalizirala. Vodstvo zavoda je torej le sledilo črki zakona. Težava je v tem, da so spoštovanje zakonodaje pripeljali do absurda. Naši viri pravijo, da so na nekaterih območnih enotah zavoda, še zlasti na periferiji, brezposelne iz evidence metali že zaradi minornih kršitev. Tako so bili nekateri izbrisani samo zato, ker so manjkali na prvem informativnem sestanku, torej še preden bi sploh lahko zavrnili kakršnokoli potencialno zaposlitev, ki bi jim jo ponudil zavod.

Prav zaradi že omenjene novele zakona v mandatu te vlade iz evidence bolj množično kot kadarkoli prej brišejo ljudi, ki zavrnejo ponujeno delo. Merila za ohranitev statusa brezposelne osebe so zaostrena do skrajnosti. Tako morajo prejemniki denarne socialne pomoči sprejeti čisto vsako delo, ki jim ga ponudi zavod, in to ne glede na stopnjo izobrazbe. Če tega ne storijo, so iz evidence nemudoma izbrisani. Druga kategorija so osebe, ki imajo pravico do denarnega nadomestila. Če takšna oseba odkloni primerno zaposlitev, se ji nadomestilo prepolovi. Za primerno se šteje zaposlitev, ki je za tarifni razred nižja glede na delo, ki ga je oseba opravljanja zadnjih dvanajst mesecev pred brezposelnostjo. Tretja kategorija so iskalci zaposlitve, ki ne prejemajo ne socialne pomoči ne denarnega nadomestila, pač pa so zgolj uvrščeni v evidenco brezposelnih. Takšna oseba mora v treh mesecih sprejeti za stopnjo nižjo zaposlitev oziroma v šestih mesecih za dve stopnji nižjo zaposlitev. Če tega ne stori, je iz evidence samodejno izbrisana.

Finančne posledice izbrisa

Problematično je, da Janševa vlada revolucionaren podvig zmanjšanja brezposelnosti dosega na hrbtih ljudi, ki so zaradi brezposelnosti že sicer v veliki stiski. Pri izbrisu iz evidence namreč ne gre le za statistiko, pač pa za konkretne človeške usode. Evidenca ne pomeni le vpisa v register, ampak tudi pravice. Črtanje torej pomeni odvzem pravice in zmanjšanje možnosti zaposlitve. Na tisoče ljudi je izbris krepko občutilo pri svojih družinskih proračunih. Poglejmo, kako hud je bil udarec.V letu 2005 je bilo zaradi kršitve obveznosti iz evidence brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje izbrisanih 15.038 oseb. Od tega je zaradi izbrisa kar 5846 ljudi ostalo brez denarne socialne pomoči, ki so jo prejemali na centru za socialno delo. Lani je takšno denarno socialno pomoč zaradi kršitev obveznosti in posledično izbrisa iz evidence izgubilo 7248 brezposelnih, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa 1402 brezposelnih. Po zakonu o socialnem varstvu so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati. Če pa takšna oseba brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo in njene družinske člane, do denarne socialne pomoči ni upravičena. Povedano drugače: kdor zaposlitve ne išče aktivno, odkloni delo, ki mu ga ponudi zavod za zaposlovanje, ali pa zgolj samo enkrat zamudi informativni sestanek na območni enoti zavoda, je izbrisan iz evidence zavoda, posledica tega pa je avtomatična izguba denarne socialne pomoči.

Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, v letošnjem letu za samsko osebo in prvo osebo v družini znaša 205,57 evra. Za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 143,90 evra, za otroka 61,67 evra, povišanje za enostarševsko družino pa 61,67 evra. To pomeni, da je lani, ko je bil izbris iz evidence najbolj množičen, 7248 ljudi ostalo brez denarne socialne pomoči najmanj v višini 48 tisoč tolarjev.

Poleg tega je treba upoštevati, da izbris iz evidence pomeni tudi avtomatično izgubo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki je v letu 2006 v povprečju znašalo 404,77 evra ali 97.000 tolarjev na mesec. Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila je seveda omejen. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da sme ta pravica trajati najdlje tri mesece za brezposelne z delovno dobo od enega od petih let, šest mesecev za delovno dobo od petih do petnajstih let, devet mesecev za delovno dobo od 15 do 25 let, dvanajst mesecev za delovno dobo nad 25 let, leto in pol za starejše od 50 let z delovno dobo nad 25 let ter dve leti za starejše od 55 let z delovno dobo nad 25 let. Nekateri posamezniki, ki so bili zaradi kršitev obveznosti izbrisani iz evidence zavoda za zaposlovanje, so torej ostali brez dveh virov dohodka: denarne socialne pomoči in denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Praktično čez noč so ostali brez najmanj sto do sto petdeset tisoč tolarjev mesečnega priliva, to pa je za osebo, ki je kljub izbrisu še vedno brezposelna in mora hkrati preživljati druge družinske člane, hud udarec. Treba se je zavedati, da sta denarna socialna pomoč in denarno nadomestilo za nekatere slovenske družine edini vir dohodka. Z odvzemom tega vira jih je vlada zavestno potisnila v socialno bedo samo zato, da se lahko hvali z rezultati.

Vrnitev izbrisanih

Če je bil brezposelni iz evidence zavoda za zaposlovanje izbrisan po lastni krivdi zaradi kršitve obveznosti, na primer da je odklonil delo, ki mu ga je ponudil zavod, ali da je delal na črno, se lahko v evidenco ponovno prijavi šele po preteku šestih mesecev. Kaj pa tisti, ki se z razlogi za izbris ne strinjajo oziroma so prepričani, da jim je bila storjena krivica? Tem na razpolago ostane pritožba na odločbo zavoda o odjavi iz evidence, v primeru zavrnitve te pritožbe pa vložitev tožbe na delovno in socialno sodišče kot drugostopenjski organ. Statistika kaže, da odločitev zavoda o izbrisu v mnogih primerih ni bila upravičena. V letu 2006 je bilo v zvezi z izbrisom vloženih 2116 pritožb, ugodeno pa je bilo 96 pritožbam. Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo vloženih 515 pritožb, doslej pa je zavod ugodil 39 pritožbam. Zanimivi so tudi podatki o tožbah. Leta 2005 je bilo na delovno in socialno sodišče vloženih 137 tožb, lani 124, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa 22.