mediji / Proti zastraševanju in kaznovanju!

Ko je minuli teden zaokrožil prvi osnutek protestne izjave, je bilo pod njo podpisanih kakih deset članov Društva slovenskih pisateljev (DSP). Dušan Jovanović, Andrej Brvar, Andrej E. Skubic, Mitja Čander, Mate Dolenc, Dušan Šarotar, Vlado Žabot idr. Ko so protestno izjavo posredovali v javnost, je bilo pod njo že 62 podpisov. Prispevali so jih pesniki, pisatelji, dramatiki, esejisti in uredniki vseh generacij in življenjskih nazorov. Do četrtka je njihovo protestno izjavo podprlo že 277 posameznikov, med katerimi niso bili le člani DSP, temveč tudi njihovi somišljeniki.

Protest, ki je hitro dobil množične razsežnosti, je nastal zaradi zadnjih odmevnih dogodkov v časopisni hiši Delo. Kot so zapisali njegovi avtorji, so dobesedno morali protestirati "proti metodi zastraševanja in kaznovanja", ki sta je bila deležna novinarja Dela Peter Kolšek in Mija Repovž, sicer tudi predsednika novinarskega aktiva in sindikata na Delu. "Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik jima je izrekel ukor pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, zaradi javnega zastopanja stališč aktiva novinarjev Dela. Prepričani smo, da imajo novinarji Dela pravico do javnega izrekanja svojih stališč. Temeljna demokratična pravica vsakega državljana je svoboda do javne besede, brez strahu pred kaznovanjem," so zapisali člani DSP in protest sklenili z mislijo, da ne želijo "živeti v družbi, kjer vlada strah".

Dogodek, ki je sprožil pisateljski protest, ima seveda svojo zgodovino. Iz Delove časopisne hiše je v minulih dveh letih prihajalo precej informacij o posegih v članke in o najrazličnejših pritiskih na novinarje, a vodstvo je očitke ves čas zavračalo kot neutemeljene. Potem pa je sredi aprila predsednik uprave Danilo Slivnik v nenavadnih okoliščinah predčasno odpoklical Delova dopisnika iz Avstrije in Hrvaške, Matijo Graha in Roka Kajzerja. Odločitev je utemeljil s tem, da naj bi bila nesposobna, dejansko pa naj njuno poročanje ne bi bilo po volji slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, sicer Delovega kolumnista. Graha so navsezadnje želeli predčasno odpoklicati že lani, potem ko naj bi zaradi njegovega kritičnega pisanja o odnosu Slovenije do koroških Slovencev protestiral minister Rupel osebno. Odpoklic je takrat preprečilo sodišče. Kajzerju pa je usodo, kot kaže, zapečatil komentar o Hotizi, v katerem je zastopal stališče, da normalna demokratična država ne bi poslala na mejo specialcev, ampak bi za reševanje konfliktov uporabila diplomacijo. Kajzer namreč od takrat ni več poročal o novih temah, ki so se odpirale v odnosu do Hrvaške. Grah in Kajzer sta zaradi predčasnega odpoklica in razlogov za odpoklic že vložila tožbo zoper časopisno hišo Delo. Ta pa jima je med tem ponudila novi, s plačnega vidika bistveno slabši pogodbi, iz katerih obenem ni jasno, za katero uredništvo in medij naj bi po novem pisala, kar ni v skladu s 17. členom zakona o medijih.

Odmev

Grahov in Kajzerjev predčasni odpoklic je zelo odmeval. Protestirali so recimo koroški Slovenci, pa zveza slovenskih društev na Hrvaškem, klub tujih dopisnikov na Hrvaškem, ki je s primerom obvestil vse veleposlanikov EU na Hrvaškem ... Protestirala sta tudi Delov novinarski aktiv in sindikat. A če je Delova uprava ostale proteste preslišala, se je na protest lastnih novinarjev odzvala z vsemi topovi. Predsednik izvršnega odbora Aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek in predsednica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Dela Mija Repovž, ki sta se podpisala pod protest Delovih novinarjev, sta namreč dobila pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi naklepno metala slabo luč na delodajalce. Zato sta se v prihodnje dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki lahko materialno ali moralno škodujejo Delu in njegovim poslovnim interesom. 76. člen ustave sicer določa, da je delovanje sindikatov svobodno. Slivnikovo ravnanje so zato obsodili v novinarskem sindikatu in društvu, sledila je protestna peticija pisateljev, nato še oster odziv upravnega odbora Slovenskega centra PEN.

Slivnik medtem vztraja, da ni storil nič spornega. V izjavi, ki jo je poslal predsedniku DSP Vladu Žabotu, je zapisal, da bi kot intelektualec že moral vedeti, da ima vsaka stvar dve plati in da opomina Kolšku in Repovževi ni izrekel zaradi njunega novinarskega dela, ampak zaradi "neresničnih izjav", ki naj bi jih izrekla kot aktivista novinarskega aktiva in sindikata. "Kot sindikalna funkcionarja pa seveda te svobode ne moreta zlorabljati za klevetanje našega podjetja in spodkopavanje njegovega poslovnega ugleda," meni Slivnik. V zadnjem času se sicer pojavljajo ugibanja o tem, kako dolgo naj bi Slivnik še vodil Delovo poslovanje. Pivovarna Laško, Delov 94-odstotni lastnik, je namreč v ponedeljek po pričakovanjih na skupščini delničarjev dosedanje člane nadzornega sveta, ki so bili bližje vladi kot pivovarni, zamenjala s "svojimi" kadri, in vprašanje je, kaj to pomeni za prihodnjo poslovno in uredniško usmeritev Dela. Predsednica nadzornikov je postala Andrijana Starina Kosem, ki naj bi se ji v prihodnje morda obetal Slivnikov položaj, na prepihu pa naj bi bili tudi nekateri uredniški položaji, najresneje položaj odgovornega urednika Dela Petra Jančiča. Mimogrede, vlada je Starina Kosmovo v četrtek razrešila s položaja državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu, obenem pa jo je, kljub drugačnim napovedim, razrešila tudi s položaja nadzornice Kapitalske družbe, kjer jo je, zanimivo, nasledil Boris Zupančič, ki ga je Starina Kosmova v ponedeljek izpodrinila s položaja prvega nadzornika Dela. Starina Kosmova je vladno odločitev, da jo izključi iz Kapitalske družbe, sprejela z velikim razburjenjem, kar bi lahko pomenilo, da so razhajanja med premierjem Janšo in njegovo nekdanjo prvo operativko na gospodarskem področju dejansko globoka.

Zanimivo je tudi, da pod protestno izjavo pisateljev nismo zasledili podpisa enega trenutno najbolj izpostavljenih članov DSP, zunanjega ministra Dimitrija Rupla. To je zanimivo predvsem zato, ker se je minister v nedavnem intervjuju za Demokracijo pritoževal, da so ga po izidu 57. številke Nove revije, ko so s položaja urednika Nove revije odstavili Nika Grafenauerja in njega, "podprli zelo redki novinarji in še redkejši uredniki, da o novinarskem društvu sploh ne govorim". Zakaj zdaj, ko novinarji izgubljajo dopisniške položaje, sindikalistom pa grozijo s sankcijami, minister molči? Morda zato, ker naj bi se celotna epizoda s predčasnim odpoklicem dopisnikov Graha in Kajzerja in sankcioniranjem predsednikov Delovega novinarskega aktiva in sindikata začela prav zaradi njegovih pritiskov.