priloga / Vila v Toskani
Do nepremičnine v tujini s posrednikom
Jože Biščak
MLADINA, št. 17, 2. 5. 2004
© Ilustracija Janko Omahen, leta 1945 za plakat za kongres Slovenske protifašistične ženske zveze
Do zdaj je veljalo (na podlagi priloge XIII pridružitvenega sporazuma), da se nepremičnine v tujini lahko kupujejo po načelu vzajemnosti, to pomeni, da slovenski državljan lahko kupi nepremičnino v tujini, če tudi tuj državljan lahko kupi nepremičnino v Sloveniji, kar ugotavlja ministrstvo za pravosodje. To načelo bo nehalo veljati z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, vendar sta se Slovenija in EU dogovorili o varnostni klavzuli, ki bo omogočila varovanje nepremičninskega trga na nekaterih področjih (kmetijska zemljišča, gozdovi in počitniške hišice). Varnostna klavzula bo veljala do leta 2011, Slovenija in še nekatere druge države pristopnice pa jo bodo lahko uveljavile ob motnjah na nepremičninskem trgu, ki bi jih povzročili tujci s prevelikim povpraševanjem. Takšne klavzule imajo tudi nekatere sedanje članice EU, tako da povsem prostega trga nepremičnin v EU ne bo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jože Biščak
MLADINA, št. 17, 2. 5. 2004
© Ilustracija Janko Omahen, leta 1945 za plakat za kongres Slovenske protifašistične ženske zveze
Do zdaj je veljalo (na podlagi priloge XIII pridružitvenega sporazuma), da se nepremičnine v tujini lahko kupujejo po načelu vzajemnosti, to pomeni, da slovenski državljan lahko kupi nepremičnino v tujini, če tudi tuj državljan lahko kupi nepremičnino v Sloveniji, kar ugotavlja ministrstvo za pravosodje. To načelo bo nehalo veljati z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, vendar sta se Slovenija in EU dogovorili o varnostni klavzuli, ki bo omogočila varovanje nepremičninskega trga na nekaterih področjih (kmetijska zemljišča, gozdovi in počitniške hišice). Varnostna klavzula bo veljala do leta 2011, Slovenija in še nekatere druge države pristopnice pa jo bodo lahko uveljavile ob motnjah na nepremičninskem trgu, ki bi jih povzročili tujci s prevelikim povpraševanjem. Takšne klavzule imajo tudi nekatere sedanje članice EU, tako da povsem prostega trga nepremičnin v EU ne bo.
Če nameravamo kupiti nepremičnino v tujini, je najbolje stopiti k nepremičninskemu posredniku, saj bodo slovenski nepremičninski posredniki (zaradi načela prostega pretoka storitev) lahko brez zadržkov začeli poslovati v državah članicah, enako pa bo veljalo tudi za tuje nepremičninske posrednike. Delovanje nepremičninskih posrednikov je v državah članicah EU urejeno zelo različno, saj zakonodaja na tem področju ni usklajena. To pomeni, da lahko vsaka država delovanje nepremičninskih posrednikov ureja povsem samostojno. Zato je zelo pomembno, h kateremu nepremičninskemu posredniku stopimo, da se pri nakupu "ne opečemo", saj imajo nekatere članice EU zelo ohlapno in blago zakonodajo.
Tako je na primer za avstrijski pravni red značilno, da za nepremičninske posrednike določa obvezno ravnanje v skladu z načeli dobrega gospodarja, ni pa omejitev, kdo je lahko nepremičninski posrednik. V Nemčiji mora imeti nepremičninski posrednik obrtno dovoljenje, na Nizozemskem mora končati dveletno šolo za nepremičninske agente, v Veliki Britaniji pa se lahko s posredovanjem nepremičnin ukvarja vsak, dokler poseben urad ne podvomi o poštenosti in ustreznosti posrednika. Na Danskem mora biti nepremičninski posrednik vpisan v poseben register, zanimivo pa je, da mora imeti v tej državi tudi domicil.
