priloga / Banka ni socialna ustanova

Če kupujemo nepremičnino, je seveda najpreprosteje, če imamo denar, veliko denarja. No, ker pa si takšne nakupe lahko privošči le kak odstotek Slovencev, ki so do kapitala prišli na tak ali drugačen, pošten ali nepošten način (o tem pač na tem mestu ne bomo razpredali), je za veliko večino projekt nakupa stanovanja ali hiše prava mala finančna mora.

Najeti stanovanjski kredit danes ni tako težko kot včasih, še vedno pa je za večino bank višina plače dejavnik, ki odloči, kakšno nepremičnino bomo kupili. Kljub temu banke navadno zahtevajo še dodatno zavarovanje - bodisi dva poroka bodisi hipoteko na nepremičnino, ki jo kupujemo. In če želimo kupiti ne najbolj novo dvosobno stanovanje, potrebujemo najmanj 15 milijonov tolarjev posojila (izračuni mesečnih obrokov pri različnih bankah so v preglednici). To pa še ni vse. Doba odplačevanja za stanovanjsko posojilo je navadno najmanj deset let, v tem času pa se lahko naše finančno stanje tako bistveno spremeni, da posojila ne moremo več odplačevati. Zato je treba pred vsakim nakupom premisliti, kakšen domek si lahko glede na svoj finančni položaj privoščimo.

Navadno iščemo nepremično prek oglasov, te pa večinoma objavljajo nepremičninske agencije. Ko se pozanimamo, kakšna je cena, nam je tudi jasno, ali si bomo nakup lahko privoščili ali ne. Če gre za novo nepremičnino in jo kupujemo prek gradbenega podjetja, ki nepremičnino gradi, je postopek navadno takšen - takojšnje plačilo 10 do 30 odstotkov vrednosti nepremičnine, preostanek pa v mesečnih obrokih pri banki, s katero ima podjetje sklenjeno pogodbo. Vendar v teh bankah posojila praviloma niso najugodnejša, zato je priporočljivo, da plačamo polog (seveda, če imamo denar) in za preostanek dolga najamemo posojilo pri matični banki, saj ta svojim komitentom ali varčevalcem navadno ponuja ugodnejše pogoje. Seveda je teže, če smo brez privarčevanega denarja, pa bi si radi kupili stanovanje in mesečne obroke poravnavali tako, da bi nam banka pri plači samodejno trgala znesek posojila. Pri tem je zelo pomembno, kje posojilo najamemo.

Trg stanovanjskih posojil je v državici na sončni strani Alp na leto vreden okoli 140 milijard tolarjev, večina bank pa že ponuja kredite tudi z dvajsetletno dobo odplačevanja. Pri obrestnih merah za stanovanjska posojila med bankami skoraj ni razlike, ponujajo pa kredite z nominalno obrestno mero, revalorizacijsko klavzulo ali devizno klavzulo, za katero se odloča vse več kreditojemalcev. Toda pozor - obrestna mera ni edino, na kar je treba biti pozoren. Povedano drugače, na ceno posojila ne vpliva samo obrestna mera (ta je lahko na videz najugodnejša), ampak tudi denimo višina zavarovanja kredita, stroški odobritve kredita, datum najema kredita (zaradi interkalarnih obresti). Skratka, cel kup dejavnikov, na katere je treba biti pozoren, zato je najbolje, da si takrat, ko se zanimamo, kje bi dobili najugodnejše posojilo, vzamemo nekaj dni časa. Večina bank sicer na svojih internetnih straneh ponuja izračune kredita, vendar so to bolj informativni izračuni. Ko se odločimo za banko in nam ta odobri posojilo, je stvar veliko lažja, čeprav moramo biti pozorni, da nam je ne zagode prodajalec. In še nekaj. Če nam po letu ali dveh finančno stanje ne omogoča več odplačevanja mesečnih obrokov, je najbolje, da se odpravimo v banko in vse pošteno razložimo. Banki ni do tega, da bi bila lastnica nepremičnine, zato skuša za posojilojemalca za čas, ko je v finančni stiski, najti rešitev (čeprav tudi za svojo korist, ker banke pač niso socialne ustanove). Najslabše pa je, da se takrat dodatno zadolžujemo, še posebej na tako imenovanem sivem trgu, saj so tam obresti, kot so nas naučile zadnje afere, astronomske.

Druga možnost, da pridemo do svoje priljubljene nepremičnine, je lizing nepremičnin (finančni ali operativni lizing). Pri finančnem lizingu postanemo na koncu odplačevanja lastniki nepremičnine, prednost lizinga pa je tudi, da lastne finančne udeležbe skoraj ni. Je pa treba biti tudi pri lizingu zelo pozoren na stroške, saj so ti v različnih lizinških hišah precej različni.