hrvaška / Kavran - vas senc

"Vse je treba porušiti. Kar pojdite pogledat, kaj so naredili iz naše lepe neokrnjene narave," se je pridušal domačin, ki smo ga pri cerkvici sredi vasi povprašali, kje za vraga so ti strašni vikendi. No, nekaj sto metrov skozi gozd, tam, kjer se je makadamska cesta, ki je bolj spominjala na nevzdrževan kolovoz, začela spuščati proti morju, smo zagledali pravo malo počitniško naselje. Starejši slovenski par, ki nam je bil za vodnika, nas je pripeljal do Vlada Krofla iz okolice Celja, ki si je omislil zidano hišico, zdaj pa jo je lastnoročno - zidak za zidakom - podiral.

"Zemljišče je kupila prijateljica, ki ima hrvaško in slovensko državljanstvo. Pred štirimi leti sva odštela po 20 nemških mark za kvadratni meter, parcelo pa sva kupila od županovega nečaka," je razlagal vidno razočarani in obupani Vlado Krofl in se pridušal: "Pa se pojavi neki gradbeni inženir iz Pulja, Buljan po imenu, ki je dejal, naj kar zgradimo, potem pa bo prišel in zadevo vrisal. In sva nasedla. Priznam, nimava vseh dovoljenj, toda vsi so govorili, da se bo vse uredilo." Vlado Krofl ne ve, kaj naj naredi. Zdaj bo skušal dobiti dovoljenje, vendar dvomi, da mu bo uspelo. Nato dvigne roko in pokaže na malo niže stoječo lično rumeno hišico. "Oni imajo že hišno številko, tako daleč so prišli. Toda kaj bo z njo, ne vem," je še dejal. Kratek sprehod naokoli je pokazal, da so bili Slovenci pri gradnji zares "izvirni". Ta si je zgradil hiško, drugi je pripeljal prikolico, tretji si je uredil samo podlago za kampiranje, četrti si je parcelo ogradil s tisočerimi različnimi zidaki. Vendar resnici na ljubo - pokrajina je pusta. Razen nizkega grmičevja in iz rdeče zemlje štrlečih skal tam ni prav ničesar.

"Tam ni predvidena nikakršna gradnja," je zatrdil Zlatko Cetina, načelnik občinske uprave, "zato bo treba porušiti prav vse. Tudi prikolice bo treba odpeljati. Ničesar ne sme biti, razen narave." Po njegovih besedah je rušenje oziroma nasilno odstranjevanje črnih gradenj skrajni izhod, če hoče biti Hrvaška pravna država: "Nam je žal, da se je to zgodilo, toda mi nismo tisti, ki bi te postopke lahko ustavili. Iz Zagreba nas niso obvestili, kdaj bodo prišli rušit, a kljub temu jih podpiramo." Samo v občini Marčana naj bi bilo okoli 2000 na črno postavljenih objektov, natančnih podatkov pa nimajo. "Dogajalo se je, da je nekdo videl soseda, kako gradi, pa je še sam začel. Vsi so mislili, da se ne bo rušilo in da bodo potem objekte, ko bodo zgrajeni, legalizirali. Toda mi kot občina se moramo držati prostorskih načrtov in teh črnih gradenj ne moremo legalizirati," je dodal Zlatko Cetina.

V prvi spomladanski "čistilni" akciji so porušili 43 objektov. Kako so izbrali objekte, nihče ne ve. Tudi v Zagrebu so bili na ministrstvu za varstvo okolja, gradbeništvo in prostorsko urejanje bolj redkobesedni. Kata Gojević je povedala, da so rušili na treh lokacijah in da bodo nadaljevali. "Nimamo točnih številk, ker se informacijski sistem šele vzpostavlja. Je bilo pa lani porušenih okoli 290 črnih gradenj, in to med drugim tudi tiste, ki imajo sicer vsa dovoljenja, pa so si ljudje privoščili večjo gradnjo, kot jim je bila odobrena."

Le redki se stakšnim pristopom ne strinjajo. Nekdanji policijski inšpektor Cvitko Bašan, je eden od redkih Kavrančanov, ki si upajo naglas povedati, da je bila za razmah črnih gradenj v Istri kriva korupcija. "Sicer ne podpiram kršenja zakonov, toda velik del krivde mora nase prevzeti država, ki je predolgo dopuščala te črne gradnje," se je jezil Bašan, ki meni, da se težave tako, kot to zdaj počne Zagreb, ne rešujejo. Kot pravijo domačini, so pred dvajsetimi in več leti zemljo prodajali zato, ker od nje niso nič imeli. Cena je bila od dve do pet nemških mark za kvadratni meter, danes pa jo nepremičninske agencije prodajajo po 30 evrov za kvadratni meter zemljišča. In to v Marčani. Zakaj? Bo občina tam nekoč vendarle pustila graditi? "Za gradnjo je v Kavranu predvidenih samo 20 hektarov zemljišč. Več to naselje, kjer danes živi 90 prebivalcev, ne bi preneslo," je zatrdil načelnik občinske uprave Zlatko Cetina in zanikal, da bi kdorkoli, ki deluje v sestavi občine, ljudem obljubljal, da bodo že dobili vsa potrebna dovoljenja.

Toda ljudje imajo pač svoje zgodbe - da so nekaj slišali, da jih občina podpira, ker bi se rada turistično razvila, da so Slovenci dobrodošli, da bodo že nekako uredili. In lastniki zemljišč so seveda nasedali. Raznim odvetnikom in "strokovnjakom" gradbene stroke, ki so od vsakega pobrali od 300 do 1000 evrov. Bodisi za izdelavo prostorskih načrtov bodisi za pritožbe. Nazadnje bodo ostali brez vsega. Nekateri so se sedaj obrnili na slovensko zunanje ministrstvo. Pa ne zato, da bi to preprečilo rušenje, temveč zato, da bi posredovalo pri Hrvatih, naj preprečijo kraje. Po tistem, ko so buldožerji opravili svoje, se je namreč število vlomov, kot zatrjujejo, povečalo. Na črno zgrajeno naselje je postalo mali "postrezi si sam". Nekdo je potreboval streho, pa jo je odpeljal. Drugemu je bil všeč vrtni raženj...

Kakšna bo usoda istrskih vikendašev, ki nimajo vseh dovoljenj, je jasno - župani občin, kjer je teh gradenj največ, podpirajo Zagreb in so odločeni, da bodo porušili vse črne gradnje. Še posebej tiste, ki stojijo v zaščitenem priobalnem pasu ali na kmetijskih zemljiščih. Te najbolj bodejo v oči in jih je največ.