hokej / Finske skrivnosti

Reprezentanca Slovenije igra letos povsem drugačen hokej kot prejšnja leta. Od kod sprememba?

Mislim, da je vzrok finski trener Kari Savolainen, ki je vrhunski strokovnjak. Pred sedmimi leti sem ga spoznal, ko sem igral za Bled. Takrat sem prvič v življenju videl, kaj je to trener. Čisto drugačen je od drugih trenerjev pri nas. Je človek, ki igralce gradi. Mlajše uči, starejše pripravi psihološko, čeprav nikoli ni bil hokejist. Ima izkušnje in znanje ter možnost, da spremlja napredek. Finci so bili nekajkrat svetovni prvaki, imajo ogromno klubov. Naši trenerji takšnih izkušenj seveda ne morejo imeti, ker imamo tako rekoč samo dva kluba.

Kako te je pripravljal?

Letos me sploh ni videl igrati. Mene in Nika Zupančiča pozna še z Bleda. Njegov način dela poznam, on pa je točno vedel, kaj lahko pričakuje. Bili smo v stiku, redno naju je obveščal, kako naj bi vse izgledalo. Zdi se mi, da je trener za prihodnost slovenskega hokeja. Že vsak laik je opazil, da je igra čisto drugačna. Videl se je sistem naše reprezentance, ki bo mogoče prišel do izraza drugo leto. Ne da bomo drugo leto prišli v skupino A in se samo branili. Lahko, da bomo izgubljali, ampak bomo vsaj igrali.

Imeli ste veliko izključitev, čeprav ste zmagovali z veliko prednostjo.

Prišli smo iz skupine A. Tam enostavno ne sodijo tako. Tu pa se bojijo, da bi kdo igral preveč na moč. Če bi začeli brisati Korejce, bi bilo mogoče malo prehudo. Ni jim v interesu, da se na svetovnem prvenstvu dogajajo hude poškodbe. Tu je skoraj vsak kontakt pomenil izključitev.

Opaziti je bilo, da ste že v fazi, ko so nasprotniki šele začenjali napade, igrali agresivno, skoraj pressing ...

Tako se zdaj igra hokej. Zelo malo je vračanja nazaj, da bi lahko nasprotnik dolgo gradil napad. Temu pravi Savolainen stari hokej. Najlažje je, če nasprotnika presenetiš že med pripravo napada, da ga sploh ne more zgraditi. Zdaj smo tudi mi začeli uporabljati ta način, ampak za tak način moraš imeti reprezentanco z 20 ljudmi, za štiri napade, ker je za to potrebno zelo veliko drsanja in moči. Prej smo se posvečali prvemu in drugemu napadu, tretji napad je bil na ledu po 30 sekund, četrti pa 15, da sta se prvi in drugi napad malo spočila. Zdaj pa mladi igralci igrajo enako kot jaz.

Drugim reprezentancam se ni uspelo pripraviti na to?

Savolainen je za vse te reprezentance rekel, da igrajo hokej na stari način.

Pa smo sposobni tako igrati tudi v skupni A?

Pravi, da smo bolj kreativni kot Finci. Imamo še malo balkanske krvi v sebi. Smo sposobni. Ne smemo pa vedno govoriti, da nas je malo, saj tudi Fincev ni prav veliko.

Tudi Jeseničani, ki so leta zmagovali v Jugoslaviji, so bili iz ene vasi?

Ja. Problem je, da vsi ti trenerji, ki smo jih imeli, nimajo toliko izkušenj in jim igralci ne zaupajo toliko kot njemu. Če on kaj reče, ne bomo nič spraševali, zakaj. Ker vemo, da ve, zakaj je to rekel in zakaj je to dobro. Pri nas pa je veliko improvizacije, berejo iz knjig in kopirajo, izkušenj pa nimajo. Recimo, ko sem bil na Bledu, je enemu branilcu, ki skoraj ni znal drsati, rekel: Na tem mestu pade 70 odstotkov strelov. Ko smo igrali s Feldkirchom, ki je bil takrat evropski prvak, mu je rekel: Ti nič ne drsaj, samo tu bodi. Nasprotnik bo sam prišel, veliko od teh strelov te bo zadelo. In točno to se je dogajalo. V tistem času smo imeli ekipo, v kateri nekateri skoraj drsati niso znali, pa doma v alpski ligi sploh nismo izgubili. Škoda, da ga na Bledu niso mogli plačevati.

Po kakšni logiki smo ga dobili zdaj?

Za takrat ne vem, zdaj pa ga je poklical Matjaž Kopitar, ki je takrat igral na Bledu. Vsi, ki smo igrali na Bledu, tudi na primer Zupančič, Gorenc, vsi so rekli, da takega trenerja še niso imeli.

Zadnje čase vse več naših hokejistov igra v tujini.

V tujini mi še ne bomo krojili vrha.

Denar pa je?

Drugače sploh ne bi šli. Je pa lažje, če igraš v skupini A. Zdaj sem igral v Avstriji. Tu, če si Kanadčan ali Američan, si lahko pol manj kakovosten, pa več zaslužiš, pa še mislijo, da si ne vem kaj. Tako je.

Tudi v Sloveniji je bilo nekaj tega?

Točno tako, na splošno je to trend v Evropi.

Trend so še zmeraj Kanadčani in Američani, ne Rusi, Čehi ...

Pa še povezani so, da je težko priti zraven. Če pa že si zraven, moraš pokazati veliko več kot oni.

V Ameriki pa kupujejo veliko Evropejcev?

V glavnem so zvezde Evropejci. Ampak več ko je Evropejcev v Ameriki, več je Kanadčanov in Američanov v Evropi, ker tam nimajo dela.

Če bi postali standardni v skupini A, bi to pomenilo dober biznis za hokejiste v tujini?

Gotovo.

Ampak slovensko prvenstvo zaradi tega trpi?

V Avstriji je bilo pred štirimi leti prvenstvo zelo slabo. Potem so razporedili igralce po klubih, ne pa tako kot Olimpija in Jesenice, ki želita zmeraj suvereno zmagovati. V Olimpiji bi morali na primer obdržati nekaj igralcev, nekaj pa bi jih morali prodati recimo v Maribor, če bi pokazal zanimanje. Potem bi tem dodali še nekaj svojih mladih igralcev. Raven bi bila nekaj časa slaba, nato bi steklo. V Avstriji je bilo letos 16 klubov izenačenih do zadnjega kroga. Tribune so polne. Kdo bo gledal, če je 20 : 0 za neko ekipo!

Da je šla Slavija letos v finale, je to dobro ali slabo za slovenski hokej?

Upam, da je dobro. Rad bi videl, da bi se pojavila še kakšna Slavija. Počasi bo spet treba proizvajati svoje igralce. Pred časom smo prešli na sistem šestih tujcev. Od takrat je veliko mladih igralcev nehalo.

Torej so težave tudi s trenerji pri mlajših selekcijah?

Očitno se nekaj dogaja. Ker če bi hoteli narediti štiri klube ... Saj sploh nimamo toliko igralcev.

Otroci gredo po novem raje trenirat nogomet?

Z nogometom se ne more primerjati noben šport. Zato pa moraš sam narediti veliko več. Ne moreš čakati in govoriti, da gredo vsi v nogomet in košarko. V dveh klubih lahko igra 40 igralcev. Ko vidijo, da ne morejo igrati v Olimpiji in Jesenicah, enostavno nehajo.

Je bil pa prvič letos v reprezentanci Mariborčan Mitja Robar!

Igral je z nami. Pred to sezono sploh nisem vedel zanj. Odigral je vsaj enako kot jaz. Rutinirano. Ampak takih igralcev potrebujemo še veliko. Brez trenerjev tega ne bo.

Reprezentanca je že precej stara?

Strinjam se s tem, da se reprezentanca stara. Zajc je star 39 let, Nik 37, jaz 34.

Kje je rešitev in koliko časa boš še igral?

Sam se odločam iz sezone v sezono. Če se bom dobro počutil, bom igral. Ker sem hokejist, mi je do tega, da se naredi reprezentanca, jaz je ne bom naredil, ampak mladi bi lahko uspeli in bili stalni člani skupine A. To pa pomeni, da potrebujemo čim več Robarjev.

Kje pa bi lahko v hokeju največ zaslužil, če bi se odločil še za kako sezono?

Seveda bi šel lahko za osem mesecev v Korejo in zaslužil čistih 50.000 dolarjev. Samo ne vem, ali se mi ljubi biti toliko časa v tistih krajih.

Pred nekaj sezonami si na Jesenicah staknil hudo poškodbo, bil si na robu smrti. Si se takrat prvič odločal, ali boš še igral?

Vesel sem, da je za zdaj vse v redu. Niti ne razmišljam o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Od takrat se počutim, kot da ni bilo nič. Take stvari ti spremenijo glavo.

Nate so se jeseniški branilci, silaki, kar nekajkrat spravili?

Hokej je na robu še dovoljenega in se meja hitro prestopi. Včasih je bilo še bolj grobo. Zdaj se igra malo manj ostro, ker se tudi sodniki bojijo poškodb. Včasih je bilo res malo preveč.

Ampak Jeseničani niso bili pretepači, ko je Sheehy prišel iz Amerike, je Magazin nehal igrati hokej. Spomnim se, ko smo igrali na Jesenicah in je Magazin Joba s palico porezal po obrazu. Sheehy in Jobe sta vse premlatila. Rešili so se le tisti, ki so se pravočasno zaklenili v garderobo. Pa še dva gledalca sta pretepla. Potem nismo mogli iz hale, ker nas je pred njo čakalo nekaj tisoč ljudi. Specialci so nas pripeljali vsakega posebej v avtobus in smo šli potem skozi jeseniško tovarno v Ljubljano. Jeseniški branilci niso bili pretepači, bili so grobi. Takrat pa so se dejansko razbežali.

Kako pa je s pretepi v Avstriji?

Igra se grobo, vendar pretepov sodniki ne dovolijo.

Mimogrede, kaj misliš o vzporednicah Kontrec - Beckham?

Bilo bi v redu, če bi se to poznalo tudi na žiroračunu.

Kaj pa praviš na pisanje, da sta s Piko že skoraj ločena?

Sem že malo prestar za te reči. Seveda stvari preberem, ampak samo jaz in ona veva, kaj je res. Med hokejem ne morem razmišljati o tem, kaj pišejo časopisi. Jaz imam svojo kariero, ona pa svojo.