šport / Rokometni odvisnik

Ali lahko RK Krim primerjamo z nogometnim klubom Real? Je Krim v ženskem rokometu to, kar je v nogometu Real, so v Krimu največje svetovne rokometne zvezde?

V Sloveniji so. V Evropi pa je rokometni Real Slagelse, saj imajo neomejene količine financ in kupujejo, kar si zaželijo. Tako kot Real v nogometu. Mi nismo Real. Pri nas bolj gledamo na kolektiv. Pa tudi, če so zahteve igralk za nas neustrezne, ne gremo z glavo skozi zid. Imamo svojo mero, do kam lahko gremo. Real je Slagelse, oni kupijo vse, kar si zamislijo. Anji Frešer so rekli, da ji dajo trikrat toliko, kot ima v Krimu. In je bila stvar rešena. Vsaki igralki rečejo isto.

Zakaj potem niso najboljši v Evropi?

Tudi Real ni.

Ali pri nakupu igralk razmišljate o njihovih marketinških potencialih?

Za zdaj razmišljamo samo športno, ker pri nas v Sloveniji ni nihče tako marketinško zanimiv. Mogoče, če bi kupili Beckhama. Drugače je na Danskem, kjer je ženski rokomet najbolj priljubljen šport. Vsaka tekma je šov, dajejo se avtogrami. Pri nas je bil led prebit, ko smo kupili Norvežanko Cecilie Leganger. To je bil bum, pa niti ne toliko v Sloveniji kot drugod v Evropi. Marketinško smo še premajhni.

Danska je za ženski rokomet, kar je Nemčija za moškega?

Gotovo. Mogoče še več, ker je v Nemčiji nogomet veliko bolj priljubljen. Tu pa so, razen reprezentančnega nogometa, kar na prvem mestu.

Očitajo vam, da dajete premalo poudarka domačim igralkam, da te večinoma sedijo ali morajo iti drugam, kar se potem kaže v reprezentanci, ki ne more ponoviti uspehov Krima?

Kar se tega tiče, ima vsak prav. Mi bi si želeli, da bi bila pri nas zadeva povsem drugačna, da bi imeli same vrhunske slovenske igralke in mogoče štiri tujke. Na žalost je razlika med ženskim in moškim rokometom, saj sta v slovenski moški reprezentanci od začetka nehala mogoče dva ključna igralca, v slovenski ženski reprezentanci pa dvanajst igralk. Nastala je velika praznina. Poleg tega se ženske prej odločajo za konec kariere zaradi družine, ko se začnejo bližati tridesetim. Moški pa lahko igra, tudi če ima družino. Tako so nehale Simona Šturm, Irma Kapidžič, Mežek ...

Ali to pomeni, da se v klubih ni dobro delalo z mlajšimi?

Nastal je velik vakuum. Zdaj imamo tristo otrok in v vseh mlajših selekcijah smo državni prvaki. Imamo nekaj zelo nadarjenih deklet, ki bodo lahko, če bodo imele voljo, veliko dale slovenskemu rokometu. Vendar moramo počakati še najmanj pet let. In teh pet let je vakuum, ki ga bomo morali zapolniti s tujkami. Dejansko se prej ni dobro delalo z mladimi. Ampak ta problem ni nastal samo pri našem klubu, enako je v vseh klubih. Zdaj se spet dela tako, kot je treba.

Lahko rečemo, da je Krim s svojimi uspehi pripomogel k popularizaciji?

Gotovo. Po vseh šolah razvijamo svoj program in smo v vseh kategorijah prvaki. V mednarodni konkurenci se vsako poletje igrajo različni turnirji. Lani smo bili v Italiji in smo bili drugi v vseh selekcijah. Letos gremo na Švedsko. Večjega turnirja za mlajše selekcije ni. Tam bomo videli, kako daleč smo. Vsaj deset je takih, ki bodo, če bodo imele voljo in bodo pripravljene delati, lahko nadomestile Odrovo, Mijatovičevo, Dolarjevo. Vsaj pet let pa bomo morali še počakati.

Nekje sem prebral, da je vaš cilj osvojiti pet naslovov evropskih prvakinj! Kaj potem?

To je bilo nekoliko narobe napisano. Rekel sem, da je naš cilj petkrat zapored osvojiti naslov evropskih prvakinj, kot je to naredila Barcelona v moškem rokometu.

Tisti naslov, ki ste ga osvojili pred nekaj leti, ne šteje?

Tudi Barcelona je bila enkrat prej prvak, pa tega nihče ne omenja. Vsak govori o dominaciji Barcelone, ko je bila prvak pet let zapored. S sponzorji smo že podpisali za letos in še za tri leta. Kar se tega tiče, imamo tudi z igralkami že podpisane pogodbe še minimalno za dve sezoni ali več. Tako, da smo se tega petkratnega osvajanja evropske lovorike lotili zelo načrtno.

Kaj pa potem?

To je še predaleč, da bi razmišljali o tem.

Lahko pričakujemo, da boste, ko osvojite pet evropskih lovorik, nehali vlagati v RK Krim?

Mislim, da ne. V klubu bomo ostali, dokler bo možnost.

Veliko se je namigovalo, da boste poskusili še v moškem rokometu. Ali lahko Slovenija oziroma Ljubljana zagotovi dovolj sponzorjev za vrhunski ženski rokomet, moški rokomet, košarko in dober nogomet?

Mislim, da težko. Če pogledate trenutni položaj v slovenskem športu, smo samo mi in Celjani tisti, ki nikoli nismo bili dolžni niti igralcem niti dobaviteljem. Pri nas ni bilo nikoli nobenih afer. Drugače pa vsak dan berem v časopisu o aferah v nogometu, zdaj spet tudi v košarki.

Lahko rečemo, da vas druge stvari ne zanimajo zaradi vseh teh afer ali je to za zdaj za vas preveč?

Ni preveč. Krim je res tako rekoč družinski klub. Težko bi bilo kjerkoli drugje delati in funkcionirati na ta način. Pri nas se točno ve, kdo je kriv, če ga kje poserjemo. Drugje pa gledamo skupinske slike, kjer je več uprave kot igralcev. Tam zadeve nikoli ne funkcionirajo.

Kolikšen je proračun RK Krim Eta Malizia?

Milijon tristo tisoč evrov.

Kaj to pomeni v evropskem merilu? Imate največji proračun?

Smo med prvimi petimi. Slagelse je razred zase.

Imajo torej trikrat višji proračun od vas?

Gotovo imajo štiri milijone evrov, v bistvu pa imajo lahko, kolikor hočejo. Imajo toliko kot kakšen vrhunski moški klub. Potujejo s svojimi letali.

Kateri so še drugi klubi, ki imajo vrhunske proračune?

V našem razredu je še Hypo banka, potem je tu norveški Larvik, Dunaferr, ki je zelo močan. Ko smo se zanimali za eno od igralk, nismo mogli priti niti blizu. Potem še kakšen nemški Leipzig.

Kako to, da Hypo zdaj že nekaj časa ni na vrhunski ravni?

Tam imajo drugačne težave. Prokop hoče biti trener, pa to ne gre. Kot bi bil moj oče zdaj še trener. To ne gre tako zlahka.

Torej mi ne vlagamo največ, pa smo kljub temu suvereno na vrhu ali pa zelo blizu vrha. V čem smo boljši od drugih?

Selekcija nakupov, ki je podrejena kolektivu. Vsaka igralka, ki pride, se podredi kolektivu. Vsaka, če je še taka zvezda, se podredi kolektivu. Razlika je tudi glede pripravljenosti in strokovnega dela.

Se pravi, da je Tone Tiselj jeziček na tehtnici?

Da, še zlasti, kar se tiče fizične pripravljenosti. Mogoče ne igramo najlepšega rokometa, imamo pa najboljšo obrambo.

RK Krim je na vrhu že nekaj let. Se vlaganje v ženski rokomet splača in lahko govorimo o poslu ali je vse to bolj ljubiteljske narave?

To ni niti enoodstotno posel. Družinsko ali ljubiteljsko smo tako v tem, da ko kakšen konec tedna ni tekme, nam kar nekaj manjka. Postali smo neke vrste odvisniki. S tem se ne da služiti. Na Danskem pa je to posel. Vstopnice so kar drage, pa so kljub temu vse tekme razprodane.

Kakšne dvorane imajo na Danskem?

Za pet tisoč ljudi. Pri nas pa imamo zastonj vstop vsa leta.

Zakaj ne prodajate vstopnic, čeprav bi vsaj za polfinale in finale dvorano razprodali?

Kodeljevo sprejme dva tisoč ljudi. Ob tem moramo poslati toliko in toliko vabil sponzorjem. Da bi za petsto ljudi prodajali vstopnice, se ne splača. Bolje je imeti nabito polno dvorano. Za Tivoli se še nismo odločili, ker se na Kodeljevem bolje počutimo, bolj domače, pa tudi bolj rokometna dvorana je, razpoloženje je boljše. Rokometna dvorana mora imeti gledalce okoli vsega igrišča, da zavlada pravo razpoloženje in je prava akustika. Kodeljevo to je, škoda le, da ima kakih tisoč sedežev premalo. Mogoče pa bomo po tem naslovu začeli razmišljati tudi o Tivoliju.

Boste poskusili še v kakšnem drugem športu ali mogoče v moški konkurenci ali je to preveč tvegano?

Ni, samo potem bi morali pustiti ženski rokomet, ker oboje ne funkcionira. Kot sem že rekel, smo tu pri Krimu z dušo in s telesom, tako da ni možnosti, da bi poskušali karkoli drugega. Sploh zdaj, ko imamo za tri leta vnaprej vse zagotovljeno.

Zdaj je RK Celje Pivovarna Laško postal evropski prvak. Ali to za vas pomeni še večji izziv ali se vam vstop v moški rokomet zaradi tega ne zdi več tako zanimiv?

Da bi bila Ljubljana še moški evropski prvak, bi pomenilo še večji izziv, vendar zdaj vsaj tri leta gotovo ne. Treba je tudi vedeti, da smo Krim delali deset let. Zato tega ne moremo kar pustiti in iti v moški rokomet in pričakovati, da bomo v treh letih osvojili evropski naslov. Tudi Celjani so delali dalj časa. Poleg sreče v športu potrebuješ kontinuiteto.

Vaš oče Zoran Jankovič je delal tudi v košarki. Košarkarski navijači že vrsto let pričakujejo "Jankoviča", ki bo odkrito naskakoval vrh Evrope, da ne bomo več poslušali raznih izgovorov o mladi ekipi in delanju na dolgi rok, potem pa gledali, kako prodajo vse najboljše igralce?

Kolikor ga jaz poznam in zdi se mi, da je tudi sam to že rekel, nikoli več ne bo šel v košarko. Prepričan sem, da se bo tega držal.

Slovenija je postala nekakšna rokometna velesila - Krim, Celje, Gorenje, moška reprezentanca, mladinske reprezentance, pa kljub temu vašemu očetu ni uspelo s kandidaturo za predsednika EHF?

Ljudje, ki rokomet vodijo zdaj, si ne želijo sprememb, ker jim je zdaj preveč luštno. Ni se jim treba posebej naprezati in razmišljati, ker so dobro plačani. Živijo od klubov, nič pa ne naredijo za popularizacijo tega športa, da bi bilo klubom lažje.

Kako je oče sprejel ta poraz?

Po svoje, vsaj kar se časa tiče, mu celo ustreza. Moti ga le, ker so to naredili na tak način. Ti ljudje so ga nekoliko razočarali. V bistvu so ga sami prosili, naj kandidira, potem pa so mu obrnili hrbet. Še na večerji pred glasovanjem je imel zagotovljene glasove.

Kaj pa bi vi spremenili v RK Krim, da bi bil rokomet bolj prepoznaven in priljubljen?

Recimo, da bi vsaj ligo prvakov in prvakinj igrali v terminu pred nogometno ligo prvakov. Med tednom. Da bi bilo bolj zanimivo za televizijo. Poleg tega bi morali biti sodniki in delegat profesionalci, ker to, kar se dela sedaj, ne pelje nikamor. Med tednom opravljajo svoje delo, ob koncu tedna pa sodijo, da še kaj zaslužijo. Moralo bi biti kot v nogometu, kjer so plačani tako, kakor je treba, če ga kaj polomijo, so brisani s seznama, potem pa naj razmišljajo.

Koliko pa so plačani?

Sodniška dnevnica je 50 evrov. Potem ni čudno, da so domačini v prednosti, saj vsak iz gostoljubja da kakšno darilo. Sploh to velja za sodnike iz manj razvitih držav.

Je mogoče tudi vaša želja, da bi postali evropski rokometni funkcionar, ko bo RK Krim osvojil peti evropski naslov?

O tem ne razmišljam. Pa tudi upam, da se bom poslovil z naslovom, ker se poslavljam od Krima. Potrebujem malo spremembe in grem v drug posel. Bom pa še vedno velik navijač.

Kaj pa boste počeli?

Ne bi še govoril o tem, ker še ni za javnost.

Ali lahko rokomet v Ljubljani po priljubljenosti prehiti košarko, tako da bi lahko prodajali vstopnice, in kako bi se to lahko zgodilo?

V polfinalu in finalu bi lahko prodajali vstopnice in napolnili Tivoli, ampak smo se že na začetku sezone odločili, da bomo na Kodeljevem, in tega ne bomo spreminjali. Res pa je, da je Ljubljana razvajeno mesto in sprejema samo vrhunske izide. Poglejte danes košarko, ko je dvorana napol prazna. Kako bo drugo leto, ko bo ledena dvorana, če ne bodo enakopravni. Mi smo šli raje na Kodeljevo, ker je tudi na televiziji lepše videti polno dvorano, čeprav bi lahko prodali deset tisoč vstopnic. Ampak držimo se nekih načel.

Ali lahko pričakujemo, da bo RK Krim kupil rokometnega Ronalda?

To smo že naredili z nakupom Legangerjeve, ki jo je hotela vsa Evropa, pa se je odločila za nas. Ni nobene druge igralke, ki bi pomenila tak šok v rokometu.