aktivizem / Neposredna prodaja

Bamadou Traore iz Burkine Faso, pripadnik posebne kaste kovačev, izdeluje unikatne bronaste skulpture. Naredijo jih tako, da najprej oblikujejo kipec iz voska, ki ga potem obdajo z glino in spečejo pri visoki temperaturi. Vosek v notranjosti se stopi, v glineni kalup pa vlijejo bron. Ko se bron strdi, glineni kalup razbijejo. Ostane le bronasti kipec, ki ga prebarvajo s posebno črno barvo ali pa ohranijo v naravni barvi. Svoje skulpture prodaja neposredno, v obliki tako imenovane pravične trgovine. V Sloveniji so idejo o vzpostavitvi takšnega načina trgovanja začeli uveljavljati v društvu Humanitas. Od začetka svojega delovanja so v tej organizaciji že zgradili svojo mrežo kooperantov v Afriki in tudi v Nepalu. V Afriki sodelujejo z ljudmi iz Burkine Faso, Gane in Kenije, pred kratkim pa so navezali stik s proizvajalci iz Ugande.

Gibanje pravične trgovine si prizadeva za to, da na mesto proste trgovine stopi pravična trgovina, ki bo deprivilegiranim proizvajalcem na jugu omogočila dostojno preživetje. Največji problem sistema proste trgovine je namreč ta, da so pravila trgovanja postavljena v prid bogatim. Tako se prepad med tistimi, ki imajo v rokah moč in nadzor, in med onimi, ki so predmet nadzora in izkoriščanja, vse bolj poglablja. Po definiciji je pravična trgovina trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranim proizvajalcem in delavcem. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine. Mednarodna zveza za pravično trgovino IFAT združuje 60 držav. Danes pod okriljem evropske neformalne krovne organizacije FINE delujejo štirje akterji. Poleg IFAT še evropska federacija uvoznikov izdelkov pravične trgovine EFTA, NEWS - evropsko združenje trgovin World shops in Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov fair trada FLO-I. Posamezniki ali skupine proizvajalcev, ki se pogodijo s partnerji iz Evrope, Amerike ali Japonske, so udeleženi v neposredni trgovinski menjavi. Eden od pogojev tovrstnega trgovanja je ta, da trgovci kupujejo izdelke neposredno od proizvajalcev, pri tem pa jim nudijo neposredne kredite, predplačila in povezovanje z viri financiranja. V nasprotju s komercialnimi uvozniki, ki s plačilom pogosto čakajo od 60 do 90 dni, pravičnejši trgovci s predplačilom omogočijo zadosten sklad, s katerim proizvajalci lahko pokrijejo stroške surovin in osnovnih potreb v procesu proizvodnje.

Eden od ciljev pravične trgovine je tudi enaka zastopanost spolov pri delu oz. ustrezno ovrednoteno in plačano delo žensk. Adjara Traore iz mesta Bobo Dioulasso v Burkini Faso si z delom v ateljeju, kjer uporablja tehniko barvanja z indigom in zemeljskimi barvami, omogoča preživetje oziroma trajen vir dohodka. Indigu včasih doda še razne tinkture, s pomočjo katerih dobi še druge barve, od različnih odtenkov oranžne, oker, rdeče ali zelene. Znameniti indigo najdemo pretežno v zahodni Afriki, zlasti v Maliju, Senegalu, Sieri Leone in drugje. Različna ljudstva s tega konca so v zgodovini barvala blago z indigom in uporabljala različno simboliko pri tiskanju vzorcev. Najbolj slovijo po njem Tuaregi, znameniti "modri ljudje" iz puščave. Uporaba takšnega blaga ima ritualen pomen, pri nekaterih pa je simbolno že samo tkanje. Adjara Traore se ukvarja še z izdelovanjem blaga iz stoodstotnega bombaža. S tehniko bogolan, pri kateri blago najprej v glinenih posodah namočijo v posebne naravne barve, nato pa nanj prek posebnih šablon ali neposredno s čopičem nanesejo goste zemeljske barve, ki pustijo na blagu, potem ko se na soncu posušijo, različne vzorce, so se do nedavna ukvarjale samo ženske višjih slojev ljudstva Bamana v Maliju. V njihovem življenju je takšno blago igralo veliko vlogo pri pomembnih dogodkih, kot so na primer rojstvo, poroka, nehumani ritual obrezovanja in neobhodna smrt. Nekoč je takšno blago lahko uporabljala le kasta lovcev, danes pa tehniko bogolan obvladajo različna ljudstva, tudi v sosednjih deželah.

Tudi Aicha Gouem iz Ouagadougou v Burkini Faso sodeluje v pravični trgovini. Izdeluje zapestnice iz palmovih listov, plastičnih vrečk in trakov. Pripada etnični skupini Bisa, izdelovanja pa se je naučila od svoje matere. Preživlja se s pospravljanjem v mladinskem hotelu in z izdelovanjem zapestnic. Na dan izdela do sedem zapestnic, pri večjih naročilih pa ji pomagajo okoliške ženske. Zaslužek ji omogoča vsaj delno neodvisnost. Poleg enakosti spolov je cilj varno in zdravo delovno okolje, participacija otrok pa, če že obstaja, ne vpliva na njihov razvoj, varnost in potrebe izobraževanja, in jim dopušča dovolj časa za igro. Njihovo delo se sklada s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in z zakonskimi normami s tega področja. Mlad fant po imenu Zongo Parfait, ki mu je delo edini vir preživetja, izdeluje ogrlice in uhane iz gline. Nekatere so okrašene s posebnimi školjkami, ki imajo simbolni pomen. V preteklosti so jih uporabljali namesto denarja, danes pa jih uporabljajo predvsem lokalni vrači za napovedovanje prihodnosti.

Osebni pristop

Poleg izdelkov ročne in umetnostne obrti je v sistemu pravične trgovine mogoče kupiti tudi kavo, čaj, riž, sveže sadje, vino in podobno. Pred kratkim so v Belgiji organizirali enotedensko kampanjo pravične trgovine, s tem pa so pripomogli, da je mogoče nekatere fair trade izdelke kupiti tudi v navadnih veleblagovnicah. Ker pa se fair trade blago na videz ne razlikuje od blaga proste trgovine, je potrebno večje ozaveščanje ljudi. V ta namen organizacije za pravično trgovino vsako leto organizirajo mednarodno praznovanje, ki ga spremljajo dogodki po vsem svetu. Okoli 3000 trgovin iz Evrope, Severne Amerike in Japonske, pa tudi drugih dežel, organizira dogodke, od žive glasbe do raznih simpozijev. V Sloveniji so se nekateri seznanili s pravično trgovino že pred dvema letoma na razstavi društva Humanitas, v tej smeri so dejavni tudi v društvu Umanotera. Poleg obeh, se je neposredne trgovine dotaknilo tudi gibanje Dost Je!, pri katerem je preko njihove spletne strani možno kupiti mehiško organsko kavo Don Durito. Gojena je po načelih biokmetijstva brez umetnih gnojil in pesticidov, znamke Arabica. Raste v višavjih Los Altos zvezne države Chiapas na skrajnem JV Mehike, ob meji z Gvatemalo. Pražena je v Italiji, ves denar od prodaje pa gre v dobrobit zapatističnih skupnosti. Nekateri so se s pravično trgovino seznanili na razstavi afriških izdelkov v sklopu Sodobne afriške kulture v Cankarjevem domu v Ljubljani. V maju pa so stojnico z izdelki pravične trgovine prvič postavili na ulici, pa čeprav le za en dan. Mimoidoči, ki jih je pot peljala ob Ljubljanici, so imeli možnost ogleda in nakupa nekaterih izdelkov pravične trgovine. Nakit iz jakovih kosti in rogov, ki je delo tibetanskih begunk iz Nepala, šali, ponči, pregrinjala iz ročno tkanega bombaža, lesena posoda in pribor iz divjega oljčnega lesa in pletene košarice. Po besedah Marjane, ki je nudila pomoč, je stojnica naredila zelo dober vtis, saj se ji zdi, da ni junaka, ki se ne bi strinjal s konceptom pravične trgovine. Res pa je, da večina še nikoli prej ni slišala za koncept pravične trgovine. Kljub temu da pravična cena, glede na to, da se proizvajalci plačajo bolj pošteno, ne pomeni vedno tudi višje cene za potrošnika, saj je polovica izdelkov dražjih, polovica pa cenejših od navadnih cen na trgu, so se kupci lažje odločili za nakup. Občutek bolj osebnega pristopa v trgovanju naredi stvar vrednejšo, obogati pa jo še prispevek k ohranjanju tamkajšnjih kultur. "Raje kupim lesene sklede in pribor od nekoga, za katerega vem, da bo imel nekaj od tega tudi zase, kot da zapravljam za kramo, od katere proizvajalci nimajo skoraj nič, služijo pa neki mešetarji, ki ne cenijo niti blaga niti ljudi, ki ga proizvajajo," je nakup pokomentirala gospa Slavka. Njen mož je dodal, da z veseljem prispeva k pomoči revnejšim prebivalcem, ki so zaradi svoje šibkosti in nedolžnosti prevelikokrat tarče izkoriščanja s strani brezobzirnih izvoznikov kapitala in lastnih pravil, ki so za druge kulture lahko drug svet.

Tisti, ki zadevo poznajo, pa bi z veseljem tudi pri nas obiskali kakšno trgovino s tovrstnimi izdelki. Toda v Sloveniji trenutno še ni stalne trgovine s fair trade izdelki. Mirjana Željezič iz društva Humanitas pravi, da je odprtje trgovine ambiciozen načrt, v katerem igra glavno vlogo prostor. Ker je društvo neprofitno in ljudje delajo stvari prostovoljno, poleg tega je pravična trgovina usmerjena k minimalnemu dobičku, si ne morejo privoščiti najemnine za prostor po običajnih ekonomskih cenah trga. Medtem ko zbirajo sredstva in iščejo simpatizerje, se pripravljajo na razpis mestne občine in na uradno sodelovanje z mestnimi oblastmi. Bo pa v pravični trgovini možno kupiti tudi nekatera živila, na primer etiopsko kavo, za katero se že dogovarjajo. Za začetek bosta možen ogled in nakup nekaterih izdelkov v muzejski trgovini, ki jo bodo konec leta odprli v slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi cesti v Ljubljani.