zda / "Upanje je na poti"

Konvencija demokratske stranke v Bostonu (Massachusetts) je bila parada največjih zvezd demokratske stranke. Med govorci so se znašli vsi - Bill Clinton & Hillary... Howard Dean & Ted Kennedy... Al Gore & Jimmy Carter... Jesse Jackson & Al Sharpton. In tako dalje... vse do temnopoltega Baracka Obame, 42-letnega kandidata za ameriški senat, novega karizmatičnega zvezdnika demokratske stranke, ob čigar govoru so se mnogi vprašali: hej, kako to, da ta tip ne kandidira za Belo hišo? Ne, demokratom ni težko pripeljati zvezd. Zakaj? Iz preprostega razloga - ker jih imajo. In da bi bilo vse pod kontrolo, je v publiki sedel Michael Moore in dodal nekaj fahreheitov. Prišel je tudi Ben Affleck, podprl oba Johna, Kerryja in Edwardsa, ter postokal, kako hudo je, ker h'woodske filme vse bolj in bolj snemajo zunaj Amerike. Hej, demokrate je - ob blaznih ovacijah - nagovoril celo Ron Reagan, republikanec, sin pokojnega Ronalda Reagana, ki je med drugim opozoril: "Čez nekaj mesecev bomo pred izbiro - lahko bomo izbirali med prihodnostjo in preteklostjo, med razumom in ignoranco, med pravim sočutjem in ideologijo." Skratka, med Kerryjem in Bushem. Bušiji so takoj kriknili: Družinski kvisling! Z razlogom, se razume. Ko bodo imeli namreč svojo konvencijo republikanci, ne bodo mogli kontrirati, hočem reči - takega zvezdniškega paketa, takih zvezd ne bodo mogli pripeljati. Zakaj? Iz preprostega razloga - ker jih nimajo. Za začetek, republikanci so bolj ali manj v Bushevi senci. Tisti, ki niso, recimo Donald Rumsfeld in Colin Powell, pa ne bodo med nastopajočimi, med govorci - ker so člani administracije, bodo lahko fešto gledali le z distance. In dalje, stari Bush, ki ga bodo gotovo pripeljali, se ne more primerjati s Clintonom. Hillary zlahka odtehta vse žene in ljubice bivših republikanskih predsednikov. Nancy Reagan pa je dala vedeti, da se republikanske konvencije ne bo udeležila. In seveda, Gerald Ford, drugi še živi republikanski predsednik, se ne more primerjati s Carterjem - Jimmy je vendarle nobelovec, globalni humanitarist in mirovni posrednik, Ford pa je le mož ženske, ki je ustanovila kliniko za zapite in zadete bogataše. Okej, bušiji bodo pripeljali Arnolda Schwarzeneggerja, kalifornijskega guvernerja, ki je resda večji od Bena, toda Arni bo pregovorno kratek - in ljudje ne bodo razumeli vsega, kar bo rekel. Morda le vsako drugo njegovo besedo. Kar bo smešno. Še bolj smešno bo, če bo Arni, serijski spolni nadlegovalec žensk, govoril o družinskih vrednotah, republikanski temi št. 1.

Toda če vprašate bušije, potem je bila demokratska konvencija le "karneval zgub". Samo poglejte, so ponavljali, konvencijo sta odprla Jimmy Carter in Al Gore, "dva največja luzerja v novejši zgodovini demokratske stranke". Če seveda pozabite, kako je Gore izgubil Belo hišo - z večino volilnih glasov, ustavljenim štetjem floridskih glasov in posredovanjem vrhovnega sodišča, ki je za predsednika izbralo Busha. Gore, ki je v svojem govoru prevečkrat omenil sebe in premalokrat Kerryja, ni na konvenciji zaman poudaril: "Iz prve roke vam lahko povem, da vsak volilni glas šteje." Tudi Carter je bil žrtev umazanih trikov - Reaganovi fantje so iranske ajatole pod pultom "prepričali", da naj ameriških talcev, zajetih v ameriški ambasadi v Teheranu, ne spustijo pred volitvami, kar se je tudi zgodilo. In pokopalo Jimmyja. No, da bi republikanci poudarili, da je tudi Kerry le luzer, so v medije "spustili" fotografije, ki so bile za interno, suvernirsko rabo posnete med Kerryjevim obiskom v Cape Canaveralu - ja, Kerry, ki v zaščitni obleki za spomin pozira uslužbencem Kennedyjevega vesoljskega centra, izgleda kot karikatura zunajzemeljskega bitja. Ne pozabite, da so med predvolilno kampanjo '88 v medije prišle fotografije, na katerih Michael Dukakis, demokratski kandidat, leze iz tanka - s temi "karikaturami" so ga potem tako smešili, da ga je stari Bush zlahka zgazil. Točno, bušiji so hoteli reči: glejte, Kerry je kot Dukakis! Liberalec iz Massachusettsa! Luzer!

Ergo: republikansko sporočilo se je te dni glasilo - demokrati so rojeni luzerji. Aha. Kot Clinton, ne. Če bi lahko ponovno kandidiral, bi mu dal svoj glas verjetno celo stari Bush. A po drugi strani - če bi kdo te dni rekel, da je bil Carter žrtev umazanih trikov, bi ga bušiji takoj razglasili za lunatičnega teoretika zarot. Drugo veliko republikansko sporočilo, ki so ga v času demokratske konvencije oznanjali probushevski mediji a la Fox News, Weekly Standard, World Net Daily in New York Post, se je namreč glasilo: demokrati so lunatiki. Glejte, so kazali, verjamejo vsem teorijam zarote in paranoidnim fantazijam, ki si jih izmišljajo ekstremni levičarji - da gre v Iraku le za nafto, da je Bush vnaprej vedel za teroristični napad, da Dick Cheney v Iraku rihta posle Halliburtonu in da je Busheva administracija najmanj demokratična v zgodovini Amerike. Ja, tretje veliko republikansko sporočilo se je glasilo: demokrati so liberalni ekstremisti, ki bodo izdali Ameriko. Zato ne čudi, da so nenehno ponavljali, da je Kerry najbolj liberalen senator. In zato ne čudi, da so nekateri svarili, da se je demokratom v rušenju Busha priključila tudi komunistična partija Amerike. Vau!

Štiri največje klišeje o konvencijah poznate: prvič, trajajo štiri dni, drugič, niso več to, kar so bile, tretjič, ponujajo le dolgočasne serije s trotla prebranih populističnih govorov, in četrtič, boljše so za ratinge predsedniškega izzivalca kot pa samega predsednika. Republikanska protiofenziva med konvencijo je bila zato samoumevna. No, histerično samoumevna. Tereso Heinz Kerry, Kerryjevo soprogo, nekdanjo republikanko, ki je imela enega izmed boljših govorov na tej konvenciji, so razglašali za "mentalno neuravnovešeno" (heh, pravico do "svojega mnenja" je demonstrirala tako, da je desničarskemu reporterju, sicer najeti roki mračnjaškega magnata Richarda Mellon-Scaifea, siknila "V rit si ga zatlači"), ji očitali, da s svojimi filantropskimi skladi sponzorira "islamske džihadiste, anarhiste in komuniste" (ne sprašujte), in jo preimenovali v Evito Heinz, kar se je zdelo bušijem huje, kot če bi ji rekli Hillary Heinz. Kaj so hoteli reči, je na dlani: glejte, sredi "vojne proti terorju" smo, mi pa smo na tem, da dobimo predsednika, ki ga bo vodila ženska! Kerry je le žigolo, odvisen od denarja svoje žene!

Demokrati so skušali na tej konvenciji na vsak način pokazati, da so demokrati in da se ločijo od Busha, zato so stalno rolali vse glavne demokratske topike (ženske pravice, državljanske pravice, delovna mesta, zdravstveno in socialno zavarovanje, enakost za vse, svetost volilne pravice ipd.), toda obenem so tudi hlinili, da so republikanci - nenehno so poudarjali, da bo Kerry pri vprašanjih nacionalne varnosti in "vojne proti terorju" bolj tough in bolj učinkovit kot Bush in da bo Amerika pod njegovo taktirko bolj varna kot zdaj. Fraza "safer and more secure", ki jo je izrekel vsak demokratski veljak, je bila v popolni rimi s sredino temo "Močnejša, varnejša Amerika". In da ne bi česa prepuščali naključju, so vsi, od Billa navzdol, stalno skrbeli za utrjevanje snovi - saj veste, da je Kerry vojni heroj, da se je prostovoljno javil v vojsko, da se je prostovoljno javil v Vietnam, da se je prostovoljno javil za akcije v najbolj nevarnih conah, da je ubijal in da je bil trikrat ranjen. Jasno, okrog so ga furali na vojaški ladji, obenem pa tudi poskrbeli, da so te dni njegovo kandidaturo podprli mnogi upokojeni generali in admirali. Demokrati so skušali Ameriko prepričati, da jo lahko reši le Kerry.

Republikanci so skušali Ameriko medtem prepričati, da jo bo Kerry pokopal. Bolje rečeno, Kerryju so očitali, da razmišlja kot Francoz. Kar je v bušistični dikciji sinonim za mevžo. In pozerja, izdajalca, dvoličneža. Da bi to še bolje argumentirali, so se spravili na 9-minutni filmček A Remarkable Promise, ki je v četrtek na konvenciji transcendentno vpeljal in definiral Kerryja in ki ga je zrežiral Richard Moll, dobitnik Oskarja za dokumentarec Zadnji dnevi, sicer protežiranec Stevena Spielberga. Filmčku, preletu Kerryjevega življenja (Saving Private Kerry, heh), so očitali, da vključuje tudi "zrežirane" bojne prizore iz Vietnama - Kerry, ki je po Vietnamu s sabo res vlačil superosmičko, naj bi te prizore "zrežiral" zato, da bi prišlo do izraza njegovo junaštvo. Bušiji so hoteli reči: Kerry je lažni junak! Jasno, o kakih "zrežiranih" bojnih prizorih v filmčku ni ne duha ne sluha. Pa še nekaj je jasno: Kerry bo moral biti res tough, pravi jastreb. Če ne bo, mu bodo bušiji - tako kot Goreu leta 2000 - ukradli volitve.