Francois Truffaut / Jules in Jim

Jules et Jim, 1962

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 8, 27. 2. 2004

Francois Truffaut je posnel nekaj filmov, ki se jih je oprijel izraz "najboljši Truffautov film" - film Jules in Jim je eden izmed njih. Toda izmed vseh "najboljših Truffautovih filmov" izgleda najmanj datirano, pa četudi je bil posnet leta 1962 in četudi se dogaja pred I. svetovno vojno, med njo in po njej. Že leta 1962 je izgledal tako moderno, kot da se bo šele zgodil - tako moderno kot seksualna revolucija, emancipacija in obsedenost z žensko, ki noče biti le patriarhalni standard.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 8, 27. 2. 2004

Francois Truffaut je posnel nekaj filmov, ki se jih je oprijel izraz "najboljši Truffautov film" - film Jules in Jim je eden izmed njih. Toda izmed vseh "najboljših Truffautovih filmov" izgleda najmanj datirano, pa četudi je bil posnet leta 1962 in četudi se dogaja pred I. svetovno vojno, med njo in po njej. Že leta 1962 je izgledal tako moderno, kot da se bo šele zgodil - tako moderno kot seksualna revolucija, emancipacija in obsedenost z žensko, ki noče biti le patriarhalni standard.

Jules (Oskar Werner) in Jim (Henri Serre), zadržani Nemec in pompozni Francoz, sta boemska pisatelja, esteta in napol zarotniška prijatelja, ki si delita vse, tudi ženske, dokler ne nabašeta na fatalno, brezskrbno, absolutno nepredvidljivo Catherine (Jeanne Moreau), ki noče biti le njuna umetnina, kaj šele njuna naivna kreacija. Jules, Jim in Catherine postanejo sicer menage-a-trois, ekstatični, tako rekoč klasicistični hommage seksualni revoluciji, toda njihova sreča je tako tragična kot ženska, ki hoče, da jo definira svoboda, ne pa moška posesivnost. Z Virginio Woolf bi bili lahko najboljši prijateljici - če bi preživeli.

(Julesa in Jima reprizira kino Dvor)

ZELO ZA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?