Dražen Štader, 2005 / Rudi Omota - prezrto poglavje slovenske kinematografije

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 7, 18. 2. 2005

Štaderjev dokumentarec je po eni strani hommage Rudiju Omoti, tihemu pionirju in tehničnemu geniju slovenskega filma, tonskemu mojstru, ki je filmsko tehnologijo izumljal hitreje, kot so jo bili slovenski filmi sposobni uporabiti, po drugi strani pa je napol burleska o zgodovini slovenskega filma. Tudi Omota je bil namreč eden izmed tistih slovenskih filmarjev, ki mu pred vojno ni uspelo posneti igranega filma. Ne da ni hotel in poskušal. Ko je izdelal prvo slovensko tonsko kamero, je s prijatelji sklenil, da posnamejo film.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 7, 18. 2. 2005

Štaderjev dokumentarec je po eni strani hommage Rudiju Omoti, tihemu pionirju in tehničnemu geniju slovenskega filma, tonskemu mojstru, ki je filmsko tehnologijo izumljal hitreje, kot so jo bili slovenski filmi sposobni uporabiti, po drugi strani pa je napol burleska o zgodovini slovenskega filma. Tudi Omota je bil namreč eden izmed tistih slovenskih filmarjev, ki mu pred vojno ni uspelo posneti igranega filma. Ne da ni hotel in poskušal. Ko je izdelal prvo slovensko tonsko kamero, je s prijatelji sklenil, da posnamejo film.

Ustanovili so podjetje in pri hranilnici vzeli posojilo, toda neki tip jih je prepričal, da so mu ta denar posodili za en mesec - jasno, ni ga vrnil. In tako je Slovenija ostala brez filma - slovenske filmarje je pač vedno kdo nategnil, tako da potem filma kar ni in ni bilo. Smešno? Šur. Še bolj smešno: Štader je prisiljen Omotino pripovedovanje v glavnem podlagati z igranimi, insceniranimi prizori - ker slovenski filmarji niso skoraj nič posneli. Ali pa se tisto, kar so posneli, ni ohranilo. Običajno so igrani, “dramatizirani” dokumentarci dolgčas, toda v tem primeru je to drugače - Štaderjev o absurdni zgodovini slovenskega filma pove več kot vsi arhivski posnetki. In več kot vsi filmi.

(Omoto mota Dvor)

ZA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?