
Ihta / Maja Novak: Škofja Loka v snegu
Sobica je revno opremljena, majavi okviri oken pod poševnim stropom so razpokani in ne tesnijo. Mraz je. Zunaj nesnažno sneži: nekakšna Groharjeva Škofja Loka v snegu. Starka umira, v rokah stiska knjigo z razbarvanimi platnicami, pismenke na hrbtu so cirilične, mogoče grške. Onstran vrat se na lesenih stopnicah v tesni, obokani cevi stopnišča zbirajo babnice z razpokanimi, razbarvanimi obrazi in stikajo glave; ženskin sin, pravijo, je osebni tajnik gubernatorja v Moskvi. (Od kod, vraga, zdaj Moskva, če smo v Škofji Loki?!)
Ihta / Maja Novak: Dnevnik slovenske Bridget Jones
Še sreča, da nismo v Estoniji, kjer je dostop do interneta ustavna pravica. Če sto izginulih glasovnic pomeni eno uro volilnega molka več, koliko ur bi pridelali, če bi med volitvami online vsaka neroda lahko prijavila, da se ji je prav med glasovanjem sesul računalnik? Da o nevarnosti hekerjev ne govorimo. Slovenci se raje držimo klenih, tradicionalnih manir. Glasovnice, ki so jih neznani storilci (mogoče parklji svetega Miklavža?) odnesli iz prostorov tržiške volilne komisije, so bile otipljive, iz papirja, z njimi bi bilo mogoče nakrmiti kozo, zmikavti pa so bili zapovrhu tako vljudni, da še vrat niso opraskali. Tako se spodobi. Na Slovenskem živijo samo pošteni lopovi.
Preberite tudi