Dr. Jürgen  Habermas

Dr. Jürgen Habermas, Vodilni evropski filozof, politični analitik in sociolog

  • Zakaj se Angela Merkel moti glede Grčije

    Poleti 2012 so vsi evropski državljani postali dolžniki predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija zaradi enega samega njegovega stavka, s katerim jih je rešil pred strašnimi posledicami grožnje skorajšnjega zloma njihove valute. Ko je Draghi napovedal odkup neomejenih količin državnih obveznic, če bo to nujno, je šel po kostanj v žerjavico v dobro evrske skupine. Odločiti se je moral sam, kajti predsedniki vlad niso bili sposobni ukrepati v prid vse Evrope, ostali so ujeti v svoje nacionalne interese in ohromljeni od pretresa. Finančni trgi so si oddahnili ob tem edinem stavku, s katerim je predsednik ECB simuliral fiskalno suverenost, ki je pravzaprav ni imel. Posojilodajalke v skrajni sili so namreč še vedno centralne banke posameznih držav članic. Več

  • Kako do prave Evrope?

    Evropska unija se mora za svoj obstoj zahvaliti prizadevanjem političnih elit, ki so lahko računale na pasivno strinjanje bolj ali manj neopredeljenih državljanov, dokler so ti na unijo gledali kot na nekaj, kar je glede na vse okoliščine gospodarsko v prid tudi njim. Unija je v očeh državljanov samo sebe upravičila predvsem z dosežki, manj s tem, da je izpolnila njihovo politično voljo. Takšnega položaja ne moremo pojasniti le z zgodovino nastanka unije, temveč ga lahko pojasnimo tudi s pravnim ustrojem te enkratne tvorbe. Evropska centralna banka, evropska komisija in evropsko sodišče se vsa ta desetletja občutno vmešavajo v vsakdanje življenje evropskih državljanov, čeprav so te ustanove najmanj izpostavljene demokratičnemu nadzoru. Poleg tega evropski svet, ki je v sedanji krizi energično prevzel pobudo, sestavljajo predsedniki vlad, katerih vloga je po mnenju državljanov njihovih držav predstavljati njihove nacionalne interese v oddaljenem Bruslju. In končno, vsaj evropski parlament naj bi bil most med političnim navzkrižjem mnenj na državnih prizoriščih in pomembnimi odločitvami, ki jih sprejemajo v Bruslju – pa na tem mostu skoraj ni prometa. Več