Vasja Jager

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Vlada ne da »karantanskega« panterja

    Nedavno smo v Mladini pisali o zablodah glede povezav med slovansko kneževino Karantanijo in sodobno slovensko državo. Med temi zablodami je najbolj za lase privlečeno prepričanje, da so stari Karantanci uporabljali simbol panterja – ta je danes razpoznavni znak skrajnih nacionalistov, ki se štejejo za dediče namišljenih karantanskih vitezov. Črnega panterja častijo janšisti, protibegunske vaške straže, neonacisti in nogometni ultrasi, v zadnjem letu pa se je pojavil tudi na našitkih paravojaških odredov, kot sta Štajerska varda in Kranjska vahta. Več

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Slovenska politika mora živali zaščititi pred nepotrebnim trpljenjem

    Leta 2011 je skupina raziskovalcev z univerze v švedski Uppsali pod vodstvom slovenske profesorice Manje Zupan izvedla prelomen poskus. Vanj je bilo vključenih 90 dvomesečnih pujskov, razdeljenih v skupine po štiri. Vsaka skupina je za 30 minut na dan dobila preprosto zavozlano vrv, s katero so se lahko igrali, raziskovalci pa so jih pri tem snemali in kasneje podrobno analizirali posnetke. Zupanova se spominja, da je šest mesecev »od jutra do večera pregledovala material. Že kmalu se mi je začelo dozdevati, da se nekaj dogaja in da prepoznavam vzorce v njihovem vedenju.« Ko so posnetke obdelali še z natančnimi statističnimi metodami, so rezultati presenetili vse. Iz dinamike igre je bilo jasno vidno, da pujski izkazujejo različne osebnostne poteze – tako so eni bili iniciatorji, ki so bili venomer prvi pri klobčiču, spet drugi so bili sledilci, tretji nekaj vmes. Predvsem pa se je izkazalo, da se živali mnogo raje igrajo z drugimi kakor pa same zase. »Dva sta se igrala, tretji ju je v kotu nekaj časa opazoval, nato pa nenadoma skočil in še sam začel tekati po boksu. To je bilo mnogo več kot le hipni, instinktivni odziv; pomenilo je, da se žival zaveda ne le same sebe, temveč tudi drugih in nato svoja občutja in vedenje prilagaja njim. Kar so temeljne odlike empatije.« Več

  • Vasja Jager

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Poljska kuhinja Janševih evroposlancev

    Poljska je eno od ključnih žarišč desnega populizma v Evropi, pod ultrakonservativno in katoliško usmerjeno vlado pa je nedavno storila korak v novo skrajnost. Najmočnejša koalicijska partnerica, stranka Zakon in pravičnost, je podprla predlog zakona, ki spolno vzgojo mladostnikov v šolah enači s pedofilijo. Več

  • Vasja Jager

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Janšev Kekec živi svoje sanje

    Vzdevek »Janšev Kekec« ni pogruntavščina Mladininega agitpropa, mlademu, še ne 30-letnemu poslancu stranke SDS so ga pred dvema letoma nadeli hrvaški mediji. Mahnič, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je sklical nujno sejo, na kateri je želel preveriti – brez heca – pripravljenost Slovenske vojske na morebitno vojno s Hrvati. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Aleš Prijon, državni sekretar, ki rešuje stanovanjsko problematiko: »Nekateri ljudje nimajo kje spati«

    Po osamosvojitvi je naša država razprodala celoten nabor javnih stanovanj in to področje prepustila na milost in nemilost trgu. Četrt stoletja kasneje mlade družine in prekarci ne le po Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji z zavistjo pogledujejo prek meje, proti Avstriji in Dunaju, kjer oblasti uspešno krotijo nepremičninske špekulacije in zagotavljajo dostopna neprofitna stanovanja. Mladi že izgubljajo potrpljenje in protestirajo na ulicah, medtem pa nepremičninski baroni gledajo, kako njihovo bogastvo narašča iz dneva v dan. Nepremičninski davek, ki naj bi omejil njihov pohlep, je vsaj za nekaj let pokopan, Airbnb brez resnejših omejitev polni žepe premožnih in preplavlja središče prestolnice s turisti. Toda državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, arhitekt Aleš Prijon, zatrjuje, da sedanja vlada ne drži križem rok. Prvi korak k rešitvi sistemskih težav, ki Slovenijo tarejo že desetletja, je po njegovem prepričanju stanovanjski zakon, ki nadomešča zastareli predpis iz leta 2003. Več

  • Vasja Jager

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    V tujini se krepi nasprotovanje Airbnb-ju, v Sloveniji pa je ta vse bolj razširjen

    Pred dvema tednoma je v ameriškem mestu Jersey potekal malce nenavaden referendum. Za spremembo namreč ni šlo za odločanje o kakšnem političnem ali infrastrukturnem projektu, temveč so se volivci in volivke izrekali glede pojava, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Drugo največje mesto v državi New Jersey se je namreč odločilo, da se bo postavilo po robu spletnemu gigantu Airbnb-ju, ki je opustošil trg najemniških stanovanj in središče mesta spremenil v zabaviščni park za turiste. Mestne oblasti so zato oblikovale svojevrstno rešitev, s katero bi omejili oddajanje stanovanj prek Airbnb-ja – po njihovem predlogu bi lastniki lahko oddajali svoja stanovanja le, dokler v njih živijo tudi sami. S tem naj bi zvezali roke bogatim špekulantom, ki v svojih portfeljih kopičijo nepremičnine in tako siromašijo ponudbo stanovanj in posledično dvigujejo njihove cene in najemnine. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Karel Gržan: Sem nasprotnik izključujoče tekmovalnosti, ki nekatere povzdiguje, preostale pa ponižuje

    Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Cerkev dobila milijone, a ji še ni dovolj

    Že pred dobrimi 2000 leti je Kristus dejal, da bo prej prišla kamela skozi šivankino uho kakor pa bogataš v nebesa – vendar si njegovi domnevni predstavniki na zemlji teh besed ne ženejo preveč k srcu. Niti v Sloveniji, kjer je katoliška cerkev s prehodom v kapitalizem znova nakopičila veliko premoženje, to pa se z vsakim dnem še povečuje. Rekordno vsoto državnega denarja bo zdaj pospravila z odločitvijo ljubljanskega višjega sodišča, ki je skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) odredilo, da mora ljubljanski nadškofiji izplačati 22 milijonov evrov odškodnin za neuporabo mozirskih in pokljuških gozdov, ki bi ji morali pripasti po denacionalizaciji. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Zakaj, Maribor?

    Iz Maribora je prejšnji teden prišla pobuda, s katero želi skupina meščanov, znana po izletih v politiko in obnjo, zmanjšati razvojni zaostanek za Ljubljano, ki jo v mestu ob Dravi že tradicionalno doživljajo kot ključnega krivca za svoje – resnične, pa tudi namišljene – tegobe. Tokrat je skupina, zbrana okoli svetovalca za odnose z javnostmi Bartola Lampreta, sestavila peticijo, s katero zahteva, da se v Maribor prenese sedež državnega sveta. Sedež česa? Banke Slovenije? Urada predsednika republike? Ne, državnega sveta. Več

  • Vasja Jager

    27. 10. 2019  |  Kultura

    Spolne kvote tudi pri Borštnikovem prstanu

    Danes se s podelitvijo Borštnikovega prstana zaključuje letni praznik slovenskega gledališča. Najbolj prestižno priznanje na tem področju bo na slovesni podelitvi prejela igralka Marinka Štern, ikona Slovenskega mladinskega gledališča, v katerem je doslej odigrala že več kot 80 vlog. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, lavreatko odlikujejo "predanost, vrhunskost in unikatnost." Pri tem pa seveda niso omenili nepisanega, a ključnega kriterija, po katerih se Borštnikov prstan podeljuje že od samega začetka leta 1970 – spolnih kvot. Več