Vasja Jager

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Politika

    Zadnje opozorilo

    Pri vsakem požaru je za razumevanje vzrokov zanj osrednjega pomena določitev točk, s katerih se je ogenj začel širiti. Preiskovalci s tehnologijo pazljivo rekonstruirajo njegovo gibanje po prizadeti površini, dokler z veliko verjetnostjo ne pridejo prav do območja, kjer so preskočile usodne iskre. Šele tedaj je mogoče ugotoviti, kateri dejavniki so povzročili dogodek, ali je bil ta posledica nesrečnih okoliščin ali pa je bil požar nemara celo podtaknjen. Tako je tudi s požarom, ki se zdaj bliskovito širi po slovenskem zdravstvu. Danes slišimo glasove o težavah iz vse Slovenije, začelo pa se je v Mariboru decembra 2018. Takrat je v javnost prišlo pismo 77 zdravnic in zdravnikov, ki so zapisali, da jih »vedno večje administrativne obremenitve, staranje prebivalstva in vedno zahtevnejša zdravstvena oskrba vodijo v nemogoč položaj«. Več

  • Vasja Jager

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Družba

    Stingova lekcija

    Pred razprodanim koncertom v ljubljanskih Stožicah je Gordon Matthew Thomas Sumner, ki ga oboževalci po vsem svetu poznajo pod imenom Sting, pokazal, kaj si misli o dodatnih ovirah in kamerah, s katerimi si bodo slovenski policisti na južni meji pomagali, ko bodo lovili in zavračali begunce. Več

  • Vasja Jager

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Družba

    Krvava sled od Norveške do Slovenije

    Pred slabim mesecem je v kinematografe prišel norveški film 12. mož: govori o terorju, ki ga je med drugo svetovno vojno na Norveškem izvajal Kurt Stage, eden lokalnih poveljnikov zloglasnega SS. Zagrizeni nacist, ki se je Hitlerjevi stranki pridružil že leta 1925, je v obdobju 1942–1944 deloval v Trömsu, kjer je ustrahoval lokalno prebivalstvo in zatiral vsakršno sled upora; posebej je bil obseden z lovom na Jana Baalsruda, v Britaniji izurjenega komandosa, ki je s skupino soborcev skušal razstreliti nemško letalsko bazo. Operacija Martin, kar je bilo kodno ime njihovega podviga, je spodletela zaradi izdajstva, Stage in njegovi esesovci pa so Baalsruda še dva meseca neuspešno lovili po norveški divjini. Več

  • Vasja Jager

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

    Blišč in beda knjižnice prihodnosti

    V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike. Več

  • Vasja Jager

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Nova doba stanovanjske gradnje

    V Sloveniji se pomembno krepi gradnja lastniških stanovanj višjega cenovnega razreda, še zmeraj pa močno primanjkuje najemniških nepremičnin, ki bi bile dostopne širši populaciji in predvsem mladim. Država in občine za javno stanovanjsko gradnjo skupaj namenijo komaj 0,05 odstotka BDP, kar je odločno premalo, za nameček pa iniciativo na tem področju dušijo administrativne ovire in neustrezno določena višina neprofitnih najemnin. Zaradi tega je pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj vse očitnejše, samo Ljubljana bi potrebovala okoli 4000 novih. Da bi vlada okrepila to področje in vanj privabila tudi zasebno pobudo, je lani prenovila ključni trojček zakonov o gradnji in urejanju prostora, do letošnje jeseni pa naj bi v javno razpravo poslala še novelo stanovanjskega zakona. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    V zdravstvu ni nedolžnih

    Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike. Več

  • Vasja Jager

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

    Študentski lobisti

    Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica. Več

  • Vasja Jager

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Družba

    Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo

    Petindvajsetega oktobra 2017 – že pred enim letom in pol – so člani sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um v elektronske nabiralnike prejeli sporočilo, ki je bilo označeno kot izredno pomembno. Pošiljal jim ga je predsednik sindikata Igor Muževič. V njem je bil opisan načrt, po katerem bi družinski zdravniki dosegli izstop iz javnega sektorja in nato s svojimi dotedanjimi delodajalci, torej zdravstvenimi domovi, sklenili nove pogodbe – kot zasebniki. »Vsak ima možnost se pogovoriti s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu in sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer se vodstvu zdravstvenega doma razloži, da ne želite več biti zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagate sklenitev pogodbe z vami kot zasebnim zdravnikom, ki bo še naprej skrbel za isto populacijo bolnikov,« je med drugim zapisal Muževič. Ter sklenil: »Ne vidim nobenega razloga, da enako ne bi storile tudi kolegice in kolegi, ki so zaposleni v bolnišnicah.« Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente

    Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki. Več

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

    Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič. Več