Vasja Jager

  • Vasja Jager

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Referendum o RTV / Za normalnost

    Po vsem svetu Božička opisujejo kot belobrado in rdečelično dobrodušno starino z mogočnim trebuhom, ki brezglavo frči po zraku v saneh na jelenji pogon in vdira skozi dimnike, da angelskim otročičem razdeli najnovejše nintende, tačke na patrulji in pujse pepe ali pa na računalnik čudežno naloži nov komplet skinov za Fortnite. Le v Sloveniji smo izjema – pri nas je Božiček naočaljeni in okravateni birokrat strogega pogleda in redkih las, za nameček pa še partijec. Gre seveda za že dolgo pokojnega nekdanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožeta Smoleta, ki je leta 1986 kot prvi med vodilnimi politiki v rajnki Jugi slovenskemu delovnemu ljudstvu javno voščil vesel božič. Nič takega, nič velikega, samo ti dve besedi – toda podalpski narod je bil po 41 letih čakanja tako vesel nepričakovanega darila, da si je Smoleta za vekomaj zapomnil kot Božička.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Politika

    Milan Kučan / »Neudeležba na volitvah in referendumih neizogibno pomeni legitimiranje avtokracije«

    Od nekdaj poudarja, da je bil neprostovoljno potisnjen v vlogo antipoda Janezu Janši. Ta brez simbola Milana Kučana ne zmore osmisliti ne svoje osebnosti in ne politike; vsaka zarota pač potrebuje resnico, da jo lahko zanika, vsaka senca pa človeka, od stopal katerega se povleče. Leta in leta se je s svojo umirjeno retoriko in izbranim, diskretnim obnašanjem poskušal držati zunaj vsiljenih delitev, zdaj pa se zdi, da je Milan Kučan, pretresen z nedavno dveletno kolektivno izkušnjo avtokracije, dokončno sprejel vlogo poosebljenega nasprotja skrajne desnice – vlogo simbola strpnosti, spoštljivosti in solidarnosti, v kateri je kot udeleženec petkovih protestov odkrito legitimiral boj za demokracijo. Ta boj še zdaleč ni končan, z drugim krogom predsedniških volitev, z lokalnimi volitvami in tremi referendumi pred nami se spet razplamteva. In tako se je nekdanji politik, ki je z Janezom Drnovškom postavil arhetip slovenskega državnika, človek, ki ga je Wall Street Journal leta 1988 oklical za »najbolj naprednega med vsemi komunisti«, danes pa je najbolj socialen med zagovorniki napredka, pri 81 letih znova postavil v bran slovenski demokraciji. Kot del takšne drže vidi tudi kandidaturo pravnice Nataše Pirc Musar na predsedniških volitvah. Zato jo je tudi podprl – četudi ni njegova skrivna nečakinja.

  • Vasja Jager

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Politika

    Zmeda, napake in zlorabe

    Čakalne dobe veljajo za ključni kazalnik dejanske zmogljivosti slovenskega zdravstva. Glede na skrb zbujajoče uradne podatke so te zmogljivosti iz leta v leto manjše, zdravstveni sistem pa pred zlomom. Zato je skrajšanje čakalnih dob kot eno osrednjih prednostnih nalog poudarila še vsaka vlada v tem tisočletju.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Družba

    »Obtoževanje je napačna pot«

    Zgodba z zamenjavo pacientov v bolnišnici Celje se je odvila po že neštetokrat videnem vzorcu: prizadeti bolniki, ogorčeni svojci, ogorčena javnost, ogorčen minister, ki terja glave odgovornih. Zdravnik Andrej Robida, upokojeni otroški kardiolog in strokovnjak za varnost v zdravstvu, ta vzorec imenuje kultura strahu, edina posledica je, da zastrašeno zdravstveno osebje še skrbneje prikriva svoje spodrsljaje.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Družba

    »Čas je, da se uvedejo jasna pravila«

    Da bi lahko razumeli, kakšne so dejanske razmere v zdravstvu, ali so zdravniki res preobremenjeni in podplačani, kakšni so temeljni vzroki za pešanje javnega zdravstva, moramo pogledati v jedro sistema – v javni zdravstveni dom. Sašo Rebolj je družinski zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Kamnik.

  • Vasja Jager

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Politika

    Zamenjajte programski svet RTV!

    Na spletni strani javnosti neznanega društva Rusalka je objavljen tale opis njegovega nastanka: »V deželo se je leta 2015 čisto tiho prikradla pomlad in v poznopopoldanskem sončku so si svoj sprehod ob zasanjani reki Ljubljanici umislile Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka. Na otoku na reki so zazrle ples rusalk. Začudene so obstale in opazovale rusalke. Po plesu je sledilo prepevanje in pripovedovanje zgodb … Sonce se je skrilo za Šmarno goro, a rusalk to ni zmotilo. Prepevale so, plesale in pripovedovale ter vedno bolj in bolj s svojimi čarobnimi glasovi zlezle pod kožo opazovalk. Ko je v zvoniku sv. Andreja odbila ura deset, je to pomenilo slovo – slovo rusalk, ki so se zlile z reko in odhitele vsaka proti svojemu tolmunu. Tudi Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka so odšle proti domu. Niso bile preveč zgovorne. Ko so se odpravile k počitku, so se v njihov san prikradle rusalke in jim pripovedovale zgodbe iz davnih časov ... Naslednji dan je dekleta prebudilo kikirikanje vaškega petelina. Že zjutraj so se dogovorile, da se morajo še isti dan sestati. Na popoldanskem srečanju so si izmenjale svoje sanje in spoznale, da so se dogodki preteklega dne zgodili z razlogom. Sporočilo rusalk je bilo eno – ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in preko kulture širiti našim zanamcem. Tako se je rodilo Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka ...« Te besede je napisala ustanoviteljica društva Minka Jerebič. Kdo je to?

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Družba

    »Nihče ne nasprotuje napredku, treba pa je poskrbeti za tiste, ki mu ne morejo slediti«

    V domnevno svinčenih časih socializma so generacije baby boomerjev zanosno prepevale »Lepo je v naši domovini biti mlad ...«; v neoliberalnem raju danes kot potrošniki marginalizirani, kot državljani pa celo kratko malo odpisani, povečini nezadovoljno brundajo »Težko je v naši domovini biti star«.

  • Vasja Jager

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Neprijetna resnica

    Dobršen del javnosti se je pretekli teden zgražal ob prestopih novinarke Vesne Vuković in donedavne predsednice sveta delavcev RTV Slovenija Petre Bezjak Cirman v politiko; prva naj bi postala predstavnica za odnose z javnostmi pri Gibanju Svoboda, druga pa prevzema vodenje vladnega urada za komuniciranje. Vesna Vuković je bila pred tem več let novinarka Dnevnika, od leta 2020 je delovala na preiskovalnem portalu Necenzurirano. Slednjega je ustanovila skupaj s Tomažem Modicem in Primožem Cirmanom, možem Petre Bezjak Cirman.

  • Vasja Jager

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Družba

    Kaj bomo pili jutri?

    Voda je vseokoli nas – v oblakih, v zraku, v lužah na tleh, v rekah, jezerih in morjih, v bazenih, straniščih, pipah in ceveh. Voda je okoli nas in v nas samih: sestavlja od 55 do 60 odstotkov človeškega telesa. Tako zelo smo navajeni nanjo, tako zelo odvisni od nje, tako zelo spojeni z njo, da večina ljudi niti ne razmišlja, od kod je prišla in kako je nastala – nekako se domneva, da ves čas nastaja s preprostimi kemičnimi reakcijami spajanja vodika in kisika in da je že od nekdaj neločljivi del našega planeta.

  • Vasja Jager

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Politika

    Prerivanje za zlata zrnca

    Žetev pšenice je končana, z njo pa prihaja odgovor na ključni vprašanji: ali bomo na jesen imeli zadosti kruha in kakšne bodo cene zanj? To se je že pred mesecem dni vprašala tudi vlada, in da bi prebivalstvu zagotovila zadostno preskrbo po čim bolj ugodni ceni, pripravila razpis za odkup 40.000 ton pekovske, torej najbolj kakovostne pšenice. Ali ji je namera uspela, bo jasno 16. avgusta, ko bo Zavod za blagovne rezerve odprl ponudbe zainteresiranih prodajalcev žita. Kot vse kaže, bo med njimi le malo slovenskih pridelovalcev.

  • Vasja Jager

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Politika

    Narobe svet

    Konec novembra se bo supervolilno leto sklenilo z dogodkom, ki mu večina državljanov in državljank ne posveča pozornosti: volitvami v državni svet. Slednji v dobršnem delu javnosti velja za institucijo brez prave moči, slepo črevo slovenskega parlamentarizma, ki bi ga lahko tudi ukinili. V resnici pa ima državni svet v slovenskem političnem prostoru in tudi širše v družbi z ustavo zagotovljeno izjemno pomembno vlogo in primeren vpliv. Ki pa danes še zdaleč ne služi prvotnemu namenu.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    »Vsekakor si ne moremo privoščiti, da bi mirno gledali krepitev nazadnjaštva«

    Ko je na proslavi ob dnevu državnosti Urška Klakočar Zupančič razširila roke in se zavrtela pred ljudmi, se je ob tem zvrtelo marsikomu, ki ni vajen takšnega vedenja. Predsednica državnega zbora je po vsem sodeč še ena znanilka neke nove dobe, ki bo prej ali slej počistila z okostenelimi predstavami o politiki in vlogi ženske – misel, ki je za marsikoga strašljiva. A kot pojasnjuje sociologinja Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske Fakultete za družbene vede, napredka ni mogoče ustaviti, vrnitev v svinčene čase patriarhata pa je dejansko nemogoča, najsi se konservativci po vsem svetu še tako naprezajo. To je bilo tudi ključno sporočilo prestižne Evropske konference o spolu in politiki, ki sta jo v Ljubljani pod okriljem Univerze organizirali FDV in Filozofska fakulteta v sodelovanju z Evropskim konzorcijem za politične raziskave (ECPR). Če je več kot 400 njenih udeleženk in udeležencev na začetku dogodka še vilo roke ob novicah o prepovedi splava v ZDA, jih je že dva dni kasneje razveselila novica o odpravi diskriminacije istospolnih parov v Sloveniji.

  • Vasja Jager

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    Za spremembo pritisni zeleni gumb

    Ko je marca 2019 na tisoče mladih po vsej Sloveniji šlo na ulice in zahtevalo konkretne ukrepe za zavarovanje izropanega, uničenega, razvrednotenega okolja, je prišlo do zgodovinskega preloma. Vse do tedaj je namreč veljalo, da se mlade generacije ne zanimajo za širšo družbeno stvarnost, ta naj bi bila preveč kompleksna in preveč kruta zanje. Potem pa so osnovnošolci, dijaki in študenti s transparenti in piščalkami privršali nad trge in ulice slovenskih mest in postali spoštovanja vredna družbena sila. Kljub temu je marsikateri cinik verjel, da gre zgolj za preblisk in modno muho, ki ne bo prinesla spremembe – toda mladi so ostali trdno odločeni, da bodo iztrgali svojo prihodnost iz rok okostenelih, pogoltnih, paničnih in izgubljenih družbenih elit, ki so skoraj že uničile planet. Posledice te odločenosti sedaj postajajo jasno vidne; ena izmed njih je okoljevarstvena aplikacija GreenButton Journey, ki so jo razvili mladi za mlade.

  • Vasja Jager

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Dušebrižništvo

    Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca.

  • Vasja Jager

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Družba

    Kdo je odgovoren za visoke cene?

    To je vse pogostejši prizor: ob blagajnah v supermarketu stojijo zmedene nakupovalke in nakupovalci, ki napeto strmijo v ravnokar plačane račune in poskušajo razumeti, zakaj neki je znesek na njih lahko tako visok. Se je prodajalka nemara kje zmotila? A ko se prebijejo skozi celoten seznam nakupljenega blaga, morajo vendarle ugotoviti, da vse drži in da so cene pač takšne. Bistveno višje kot še pred nekaj meseci in celo tedni. Hrana je iz dneva v dan dražja in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače.

  • Vasja Jager

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Politika

    Mravlje in murni

    Sedemindvajsetega aprila je iz Bruslja prišlo pomembno sporočilo. Evropska komisija je vsem državam članicam EU poslala konkretne smernice za pripravo nacionalnih strategij za spoprijemanje z jesenskimi in zimskimi vali koronavirusne bolezni. Po dveh težkih letih se Evropa namreč končno pripravlja na prehod iz akutne faze spopadanja z novim virusom v obdobje sobivanja in normalizacije. Da bi vsaka država izpeljala ta prehod in covid-19 dokončno spravila pod nadzor, pa mora pravočasno poskrbeti, da je bolezen spet ne preseneti. Kajti kot je opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, korona še zdaleč ni premagana ali dokončno obvladana, njen potencial za nove pretrese pa ostaja precejšen. »Ostati moramo budni. Število okužb je še zmeraj visoko po vsej EU, po vsem svetu ljudje še vedno umirajo zaradi okužb s covid-19. Poleg tega se lahko kadarkoli pojavijo nove različice, ki se širijo še hitreje. Toda sedaj končno vemo, kako naprej.«

  • Vasja Jager

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Družba

    Slovenija ima talent

    Marsikdo je zastrigel z ušesi ob navedbi, da naj bi novi mandatar Robert Golob hierarhijo poslanske skupine svojega Gibanja Svoboda določil na podlagi rezultatov – kot so zapisali v Delu – »Gallupovega testa, ki da informacijo o tem, kaj je v nas dobrega, ki pokaže, katere so naše najmočnejše značilnosti oziroma vrednote, na katerih področjih si najboljši, na katerih pa manj dober«. Dobljeni rezultati so bili po poročanju medije v veliki meri podlaga za razdelitev poslanske skupine v manjše time in določitev njihovih vodij, tako je bil za vrhovnega vodjo vseh Golobovih poslank in poslancev določen Borut Sajovic, ki se je na omenjenem testu menda odrezal najbolje. Novica je bila zanimiva, ker gre za prvo uporabo tovrstnih praks v slovenski politiki – ne predstavljamo si, da bi se na primer v SDS zanimali še za katere druge kompetence svojih poslancev poleg lojalnosti. Zato je umestno, da si pobliže pogledamo Golobovo metodo in način razmišljanja za njo.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    »RTV Slovenija je Janezov večni objekt poželenja«

    Že 32 let se Slovenija smeji Radiu Ga Ga, toda zadnji dve leti resničnost krepko prehiteva satiro. In tako se Sašo Hribar, že štiri mandate član programskega sveta RTV Slovenija, ki je na nacionalki videl in doživel že vse, pri svojih 62 letih samooklican kot nepomembni nihče, odkašlja, zajame sapo in začne pripovedovati o rečeh, ki jih ni videl in doživel še nikoli prej. Hribar je človek, ki se zna povzpeti nad svoj ego, v vsakem trenutku ve, katera stran zgodovine je prava: pač tista, na kateri stoji RTV Slovenija kot javna radiotelevizija v resničnem pomenu besede.

  • Vasja Jager

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Na vse ali nič

    Kako napete so v teh dneh razmere na RTV Slovenija? Veliko pove tale podatek: za dan stavke, ki je bila v ponedeljek, 23. maja, je sindikat najel varnostnike, da bi preprečili morebitne incidente in izbruhe nasilja med protestom pred stavbo. »Pripravljeni moramo biti na vse, kajti oni so sposobni vsega,« je malo pred stavko posebne previdnostne ukrepe razložila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković, sicer ena najprepoznavnejših novinark zunanjepolitičnega uredništva. Z izrazom »oni« so uradno mišljeni nameščenci predsednika SDS Janeza Janše v vrhu RTV, torej vodstvo javnega zavoda na čelu z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom, odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, urednikom za nove medije Igorjem Pirkovičem in predsednikom nadzornega sveta Petrom Gregorčičem.

  • Vasja Jager

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Novi mediji po Pirkovičevo

    O uredniških posegih v avtonomijo novinark in novinarjev informativnega programa, o ukinjanju oddaj in praktični zamrznitvi celotnega zunanjepolitičnega uredništva se je doslej že dosti pisalo. Javnosti pa je manj znano dogajanje v spletnem uredništvu MMC, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi »urednik za nove medije« Igor Pirkovič. Čeprav se je kolektiv družno uprl njegovemu imenovanju, ga je urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik imenovala na čelo MMC. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa je pred tem spremenil izvedbeni akt MMC in tako uredniku 1. programa Radia Slovenija onemogočil soodločanje pri imenovanju urednika za nove medije. Kot pojasnjuje novinarka Larisa Daugul, so se bojazni kmalu izkazale za upravičene: »Vršilca dolžnosti urednika smo sem in tja še videli pred volitvami, potem pa tako rekoč nič več. Kakor po naključju je spet prišel med nas na dan stavke.«

  • Vasja Jager

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Podjetje urednice na RTV dela za vlado Janeza Janše

    Jadranka Rebernik ni zgolj polno zaposlena kot odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija, temveč ob odgovorni službi najde čas še za dodatno podjetniško delovanje. Skupaj s publicistom Dejanom Steinbuchom in nekdanjim novinarjem Financ Lukom Deklevo ima v lasti zavod Inštitut Plus, ki je po podatkih aplikacije Erar prav pod Janševo vlado pričel pridobivati izplačila iz državnega proračuna. Inštitut je sklenil več pogodb z ministrstvom za izobraževanje, ki ga je vodila Simona Kustec, po katerih na mesec prejema približno 1400 evrov, skupaj je doslej prejel dobrih 15 tisoč evrov. Pri tem ni povsem jasno, kakšna je pravna podlaga za ta nakazila. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila prva pogodba z Inštitutom Plus sklenjena že spomladi 2021, javno naročilo, s katerim so izbrali zavod Jadranke Rebernik in njenih partnerjev, pa je bilo objavljeno šele 1. januarja 2022. Do tedaj sta bili že sklenjeni dve pogodbi, z omenjenim naročilom pa še tretja, ki se izteče konec tega meseca; vrednost te zadnje je 7808 evrov, predmet naročila pa je »izvajanje storitev kriznega in strateškega komuniciranja, izobraževanja s področja javnega nastopanja in sodelovanje na sestankih naročnika«.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Družba

    »Če v Sloveniji ne bomo spremenili miselnosti, bo naše kmetijstvo kmalu le še za v etnografski muzej, v trgovini pa bomo kupovali izključno hrano iz tujine«

    Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar.

  • Vasja Jager

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Smetana za frende

    Ena zadnjih potez Janševe vlade na področju zdravstva je bilo sprejetje uredbe o podelitvi koncesij za vrsto programov v zdravstvu, predvsem za zobozdravstvene storitve. Kakor je v tovrstnih primerih običaj, smo lahko poslušali, da drugače pač ne gre, saj da je le tako mogoče zagotoviti prebivalstvu nujno potrebne storitve – in kakor v veliki večini tovrstnih primerov gre znova za spodbujanje privatizacije na eni in slabitev javnih zavodov na drugi strani. Kakor na mnogih drugih področjih tako tudi v zdravstvu odhajajoča oblast izkorišča zadnje dneve polnih pooblastil, da preliva javni denar v žepe izbrancev in izbrank.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    »Avtoritarni oblasti se je zgodilo ljudstvo«

    Čeprav je spremembe vesela, Nika Kovač napoveduje, da bodo njihovi vatli ostali enaki tudi za Golobovo koalicijo.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    »Nismo opravili s populizmom«

    Nova vlada se ne sme opiti z zmagoslavjem, temveč mora s pomirjanjem strasti povrniti ljudem zaupanje v državo, opozarja Spomenka Hribar.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    »Brezup je le voda na mlin avtokrata. Napačno je prepričanje, da boš preživel, če se boš zavlekel v luknjico in čakal, da hudi časi minejo sami od sebe.«

    Kako je danes živeti v iliberalni evropski državi? Kako je živeti v državi, v kateri imajo vsi časopisi enako naslovnico, na vseh televizijskih kanalih pa je prostor le za predstavnike in podpornike vladajočih? V kateri so zidovi polepljeni s plakati velikega vodje in njegovih pribočnikov? Ne govorimo o Sloveniji, a te države v Evropi danes obstajajo. Države nestrpnosti in primitivnosti, kjer se komunicira le še z žalitvami, maličenjem dejanskosti in prikrajanjem preteklosti, slikanjem notranjih in zunanjih sovražnikov. Kako blizu je danes temu Slovenija? Zakaj so te volitve tako usodne in zakaj smo se sploh znašli v tem stanju? Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, ena najbolj prepoznavnih in pronicljivih intelektualk, razlaga, v čem se je znašla Slovenija, v čem smo se znašli njeni prebivalci in kako usoden bo zdaj vsak glas.

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Družba

    Mariborska pomlad

    »Maribor is the future« - neuradni slogan drugega največjega slovenskega mesta je zapisan na spletiščih nevladnih organizacij, po z grafiti prekritih zidovih, na družabnih omrežjih. Stavek se je prvič pojavil pred desetletjem, v času, ko se je mesto ob Dravi sončilo v soju slovesa evropske prestolnice kulture. Od tedaj se je zažrl v kolektivno zavest prebivalstva in postal svojevrsten bojni klic naprednih, mlajših struktur, ki hrepenijo po sistemskem preboju iz zatohle postindustrijske lokalnosti. Maribor je prihodnost – toda celotno minulo desetletje je veljalo prav nasprotno: Maribor je bil preteklost, vsaj za trume mladih, ki so našle službe in boljše možnosti v Ljubljani ali pa onstran bližnje meje z Avstrijo.

  • Vasja Jager

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Lomljenje valov

    Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje?

  • Vasja Jager

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Kdo mi sname krono z glave?

    Župan Radencev Roman Leljak se ne pusti motiti predpisom in zakonom – in prav to je tip politika, ki je v Sloveniji zelo uspeval v zadnjih dveh letih. Kaj si misli o pravni državi in njenih institucijah, pa tudi o vseh državljankah in državljanih, ki igramo po pravilih, je Leljak nazorno pokazal ta teden, ko je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Župan je namreč pritiskal na neimenovano direktorico lokalnega gradbenega podjetja, naj se ne prijavlja na občinske razpise. Razlog? Omenjena direktorica ima babico, ki ji zaradi nezadostnega premoženja občina krije stroške bivanja v domu starejših občanov – Leljak je prepričan, da gre za goljufijo in britje norcev iz države in občine. A ker tega ni uradno dokazal in sankcioniral še nihče, se je župan kar sam postavil v vlogo tožnika, sodnika in kaznovalca. In svetlobna leta onkraj vseh svojih pooblastil samovoljno izločil omenjeno podjetje iz občinskih razpisov.

  • Vasja Jager

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Politika

    Ponižani do konca

    Petra Koritnik opravlja delo, ki je izjemno odgovorno in naporno, obenem pa človečno in pogosto tudi izpolnjujoče. Njen delovni dan traja dobesedno od zore do mraka, ves ta čas pa je izpostavljena različnim mnenjem, pohvalam in pritiskom. Ti pritiski so se v letih epidemije koronavirusa okrepili do neslutenih razsežnosti, Petra Koritnik in njene sodelavke pa so s skrajnimi napori opravljale množico zastavljenih nalog, skrbele za eno najranljivejših skupin prebivalstva in s tem podpirale enega izmed temeljev skupnosti. Mnoge so na delovnem mestu izgorele, marsikatera je razmišljala o spremembi poklica, vsem pa je skupno, da so krepko podplačane in za sedanjo oblast samoumevne. In ne, Petra Koritnik ni zdravnica, temveč vzgojiteljica.