Vasja Jager

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Družba  Za naročnike

    »Če v Sloveniji ne bomo spremenili miselnosti, bo naše kmetijstvo kmalu le še za v etnografski muzej, v trgovini pa bomo kupovali izključno hrano iz tujine«

    Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar. Več

  • Vasja Jager

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika  Za naročnike

    Smetana za frende

    Ena zadnjih potez Janševe vlade na področju zdravstva je bilo sprejetje uredbe o podelitvi koncesij za vrsto programov v zdravstvu, predvsem za zobozdravstvene storitve. Kakor je v tovrstnih primerih običaj, smo lahko poslušali, da drugače pač ne gre, saj da je le tako mogoče zagotoviti prebivalstvu nujno potrebne storitve – in kakor v veliki večini tovrstnih primerov gre znova za spodbujanje privatizacije na eni in slabitev javnih zavodov na drugi strani. Kakor na mnogih drugih področjih tako tudi v zdravstvu odhajajoča oblast izkorišča zadnje dneve polnih pooblastil, da preliva javni denar v žepe izbrancev in izbrank. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    »Avtoritarni oblasti se je zgodilo ljudstvo«

    Čeprav je spremembe vesela, Nika Kovač napoveduje, da bodo njihovi vatli ostali enaki tudi za Golobovo koalicijo. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    »Nismo opravili s populizmom«

    Nova vlada se ne sme opiti z zmagoslavjem, temveč mora s pomirjanjem strasti povrniti ljudem zaupanje v državo, opozarja Spomenka Hribar. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    »Brezup je le voda na mlin avtokrata. Napačno je prepričanje, da boš preživel, če se boš zavlekel v luknjico in čakal, da hudi časi minejo sami od sebe.«

    Kako je danes živeti v iliberalni evropski državi? Kako je živeti v državi, v kateri imajo vsi časopisi enako naslovnico, na vseh televizijskih kanalih pa je prostor le za predstavnike in podpornike vladajočih? V kateri so zidovi polepljeni s plakati velikega vodje in njegovih pribočnikov? Ne govorimo o Sloveniji, a te države v Evropi danes obstajajo. Države nestrpnosti in primitivnosti, kjer se komunicira le še z žalitvami, maličenjem dejanskosti in prikrajanjem preteklosti, slikanjem notranjih in zunanjih sovražnikov. Kako blizu je danes temu Slovenija? Zakaj so te volitve tako usodne in zakaj smo se sploh znašli v tem stanju? Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, ena najbolj prepoznavnih in pronicljivih intelektualk, razlaga, v čem se je znašla Slovenija, v čem smo se znašli njeni prebivalci in kako usoden bo zdaj vsak glas. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Družba

    Mariborska pomlad

    »Maribor is the future« - neuradni slogan drugega največjega slovenskega mesta je zapisan na spletiščih nevladnih organizacij, po z grafiti prekritih zidovih, na družabnih omrežjih. Stavek se je prvič pojavil pred desetletjem, v času, ko se je mesto ob Dravi sončilo v soju slovesa evropske prestolnice kulture. Od tedaj se je zažrl v kolektivno zavest prebivalstva in postal svojevrsten bojni klic naprednih, mlajših struktur, ki hrepenijo po sistemskem preboju iz zatohle postindustrijske lokalnosti. Maribor je prihodnost – toda celotno minulo desetletje je veljalo prav nasprotno: Maribor je bil preteklost, vsaj za trume mladih, ki so našle službe in boljše možnosti v Ljubljani ali pa onstran bližnje meje z Avstrijo. Več

  • Vasja Jager

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Lomljenje valov

    Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje? Več

  • Vasja Jager

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Kdo mi sname krono z glave?

    Župan Radencev Roman Leljak se ne pusti motiti predpisom in zakonom – in prav to je tip politika, ki je v Sloveniji zelo uspeval v zadnjih dveh letih. Kaj si misli o pravni državi in njenih institucijah, pa tudi o vseh državljankah in državljanih, ki igramo po pravilih, je Leljak nazorno pokazal ta teden, ko je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Župan je namreč pritiskal na neimenovano direktorico lokalnega gradbenega podjetja, naj se ne prijavlja na občinske razpise. Razlog? Omenjena direktorica ima babico, ki ji zaradi nezadostnega premoženja občina krije stroške bivanja v domu starejših občanov – Leljak je prepričan, da gre za goljufijo in britje norcev iz države in občine. A ker tega ni uradno dokazal in sankcioniral še nihče, se je župan kar sam postavil v vlogo tožnika, sodnika in kaznovalca. In svetlobna leta onkraj vseh svojih pooblastil samovoljno izločil omenjeno podjetje iz občinskih razpisov. Več

  • Vasja Jager

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Politika

    Ponižani do konca

    Petra Koritnik opravlja delo, ki je izjemno odgovorno in naporno, obenem pa človečno in pogosto tudi izpolnjujoče. Njen delovni dan traja dobesedno od zore do mraka, ves ta čas pa je izpostavljena različnim mnenjem, pohvalam in pritiskom. Ti pritiski so se v letih epidemije koronavirusa okrepili do neslutenih razsežnosti, Petra Koritnik in njene sodelavke pa so s skrajnimi napori opravljale množico zastavljenih nalog, skrbele za eno najranljivejših skupin prebivalstva in s tem podpirale enega izmed temeljev skupnosti. Mnoge so na delovnem mestu izgorele, marsikatera je razmišljala o spremembi poklica, vsem pa je skupno, da so krepko podplačane in za sedanjo oblast samoumevne. In ne, Petra Koritnik ni zdravnica, temveč vzgojiteljica. Več

  • Vasja Jager

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Politika

    Atraktivne zgodbe

    Decembra 2020, med koronsko paniko in zaprtjem družbe, je daleč od oči slovenske javnosti v Rogaški Slatini potekal referendum. Mnenja so se kresala okoli 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki se ga je namenila postaviti slatinska občina. Župan Branko Kidrič je zatrjeval, da bo objekt Rogaško obogatil z »novo atraktivno zgodbo«, zaradi katere bodo v mesto kristala in mineralne vode drle trume novih obiskovalcev, ki bodo dodobra napolnile proračune občine in lokalnih podjetij. Na drugi strani so pobudniki referenduma na čelu z mlado intelektualko Evo Žgajner poskušali sokrajankam in sokrajanom dopovedati, da načrtovani stolp mestu dejansko ne bo prinesel bistvene dodane vrednosti in da bi občina lahko denar porabila bistveno bolj smotrno. Pri čemer nikakor ni šlo za majhno vsoto, vrednost naložbe je bila ocenjena na dobra dva milijona evrov, Žgajnerjeva in somišljeniki pa so opozarjali, da se bo znesek glede na ustaljene prakse pri tovrstnih projektih gotovo še povečal. Toda opozorila so bila zaman, aktivisti pač niso zmogli tekmovati z občino in lokalnimi mediji in tako je večina udeležencev referenduma podprla gradnjo stolpa. Več

  • Vasja Jager

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Politika

    Radio City v roke Madžarov?

    Radio City je od ustanovitve leta 1993 zrasel v enega od simbolov Maribora in zgornje Štajerske, tudi njegovo vodstvo se rado pohvali, da je »že dolgo vrsto let daleč najbolj poslušan radijski program v severovzhodni Sloveniji«. Veliko poslušanost ima po podatkih Mediane zlasti med starejšimi. Ob tem je njegovo poslovanje stabilno, na leto zabeleži okoli milijon evrov prihodkov in ustvarja dobiček, izjema je bilo le prvo koronsko leto 2020, ko je imel prvič izgubo. Zaradi vseh teh dejavnikov – tradicije, vpliva in poslovne trdnosti – je Radio City zanimiv tudi za potencialne kupce. Več

  • Vasja Jager

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Politika

    Kdo je direktor policije Anton Olaj, ki je Slovenijo vrnil v čas verbalnega delikta?

    Še ne šestdesetletni (okroglo obletnico ima konec oktobra) nesojeni upokojenec Anton Olaj je polnokrvni domačin dežele cvička, doma je iz neposredne okolice Novega mesta. V njegove rodbinske povezave se nismo vtikali, prav tako smo pri miru pustili najnežnejša formativna leta, ko je bil današnji strahospoštovanje vzbujajoči varuh oblasti le ena izmed možnosti, ki so se premetavale v nemirnih udih podgurskega fantiča tam nekje v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako tudi ne vemo, kaj neki ga je gnalo, da se je odločil za poklic miličnika – je bila to davna otroška želja, porojena iz ur igranja ravbarjev in žandarjev z vrstniki, ali pa je vzklila iz nedolžnega malikovanja kakšnega Columba ali Kojaka in ostalih legendarnih likov iz ameriških krimi serij tistega časa; mu je poklicno pot kategorično določil kateri od roditeljev ali pa se je mladi Tone v adolescenčni zagnanosti sam odločil, da hoče pridodati svoje življenjske napore k zmagi dobrega nad zlom, poštenja nad lopovščino, reda nad anarhijo – tega ne moremo vedeti. Vemo pa, da je v policijske, tedaj še miličniške vrste vstopil v svinčenih časih socializma po tedaj edini možni poti, torej s študijem v kadetnici v Tacnu pri Ljubljani. Tam je bila miličniška šola. Več

  • Vasja Jager

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Na Pegazovih krilih

    Julija lani so mediji po vsem svetu na prvih straneh in v udarnih terminih objavili razkritja glede vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je vrsta avtoritarnih vlad zlorabljala za nezakonit nadzor in diskreditacijo svojih nasprotnikov. Razkritja so temeljila na gradivu, ki jih je novinarjem posredoval neznani žvižgač, in bila so resnično skrb vzbujajoča. Tarča sistema, ki na skrivaj in v celoti prevzame nadzor nad žrtvinim mobilnikom ali računalnikom in tako poseže v njihovo največjo intimo, je bilo več kot 50.000 ljudi, med njimi po več sto novinarjev, aktivistov, nevladnikov in opozicijskih politikov. Ti ljudje še zdaleč niso kakšni zakrneli kriminalci ali mednarodni teroristi, temveč so se na seznamih znašli izključno zaradi svojega delovanja v prid demokracije. To je bila očitna zloraba Pegaza, ki bi ga obveščevalne in policijske službe morale uporabljati zgolj za sledenje neposrednim grožnjam državne varnosti. Toda ko gre za avtokrate, je potencialna grožnja vsakdo, ki ne pleše po njihovih notah. Več

  • Vasja Jager

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Policijsko ribarjenje v kalnem

    Gre za FinFisher nemškega proizvajalca Lench IT Solutions, danes znanega kot Gamma. FinFisher je na prizorišču že več kot desetletje, v tem času pa je s številnimi nadgradnjami razvil izredne zmožnosti. Kakor izdelki izraelskih proizvajalcev ta sistem uporabniku omogoča, da povsem neopažen prestreza tarčina gesla, prebira maile in klepete, spremlja lokacijo, zajema podatke in celo prevzame nadzor nad kamero ali mikrofonom ter prek njiju spremlja tarčino gibanje in pogovore v živo. In kakor Pegaz in Candiru ima FinFisher zgodovino zlorab v politične namene – etiopska diktatura je z njim vohunila za oporečniki med diasporo, oblasti v Bahrajnu pa so FinFisherja zlorabljale za nadzor nad uglednimi odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, novinarji, aktivisti in politično opozicijo. Več

  • Vasja Jager

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Politika

    Strta srca, polni žepi

    Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Jež ježa ne naskoči

    Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko je Janez Janša uničil slovensko predsedovanje svetu EU

    Štoparski vodnik po galaksiji pripoveduje o medplanetarni sitnobi, imenovani Ovečeni Velepotež; gre za humanoidnega vesoljčeta, ki je po »nezgodi z nekaj gumijastimi trakovi, tekočim kosilom in atomskim pospeševalnikom« postal nesmrten, nakar se ga je že po nekaj sto letih polotil strahoten dolgčas, proti kateremu se je sklenil boriti tako, da bo užalil vsa bitja v vesolju, in to kar po abecedi. Od tedaj v svojem plovilu skače s planeta na planet in po seznamu nadira vse primerke inteligentnega življa. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Umrla bo država

    Na ameriškem Divjem zahodu je njega dni prosperiral sodnik Roy Bean, možak, ki je svoje dojemanje prava zasnoval na izkušnjah z zakonom, ki si jih je nabral kot revolveraš, pretepač, pijanec in tihotapec; lahko bi rekli, da so se afere kar lepile nanj. Z brezsramnim laganjem in bahanjem – zdi se, da je bil nadarjen populist – je prepričal oblasti, da bi ol’ fella utegnil biti celo material za sodnika. In tako je podivjani Bean kar v svojem salonu zimproviziral sodno dvorano, v kateri je serijsko globil pijance, ki jih je pred tem sam opil, kazni pa spravljal v žep; oproščal je morilce in tatove, sem in tja koga poslal na vešala ter s sodbami, izrečenimi glede na svojo trenutno potrebo in znanstvo z obtožencem, sproti pisal unikatno pravno prakso, zoper katero ni bilo ugovora – lahko bi rekli, da je vladal z odloki. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Jaz se dam na kanon

    Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Zelena je nova rdeča

    »Če voda cviček bi bila, plaval bi okrog sveta«- stih barda Lovra Matiča, davno tega zapisan o dolenjskem dugongu Martinu Strelu, bi lahko označili za vodilo ministra za plenjenje ekosistemov in »davčne gluposti« Andreja Vizjaka ob pripravi novele zakona o vodah, s katerim je želel olajšati gradnjo na vodnih območjih in olajšati postopke izdaje okoljskih soglasij interesnim skupinam. Z drugimi besedami – na svoj izvirni način je Vizjak želel ponoviti dosežek nekega drugega vizionarja izpred dobrih dva tisoč let, ki je vodo takisto spremenil v rujno vince, le da je tedaj v Kani galilejski šlo za par vrčev, po omenjeni noveli pa bi se lahko s slovenskimi vodnimi viri opijal ekskluziven krog zasebnih investitorjev. Pa je ljudstvo spregledalo rokohitrstvo. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Krivi za dodatnih tisoč smrti

    Ko so konec lanskega decembra v Slovenijo prispele prve pošiljke cepiva, se je zdelo, da smo se po prvem peklenskem letu epidemije izvlekli iz najhujšega; tedaj se nam je vse skupaj pač še zdelo jasno – jasno je bilo, da lahko le cepivo ustavi širjenje bolezni in da si tega želimo vsi, in zato se je jasno zdelo tudi, da se tolikanj univerzalno koristen projekt ne more izjaloviti – kaj šele, da bi se to pripetilo ravno nam. Pa je Janez Janša rekel, držite mi pivo, zavihal rokave in pokazal, kako to delajo mojstri. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Vrata nepovrata

    Pisal se je 20. avgust 2021, ko so po kraljestvu zlatoroga odmevali vzkliki, ob katerih so prekaljene planike rdele v mrazu, rahločutni gamsi pa so se v navalu nervoze metali raz skale. Ekspedicija kolesarskih vstajnikov, ki je obeležila jubilejni 70. protivladni petkov protest z razvitjem rdečega prapora in simbolnim tovorjenjem bicikla na vrh Triglava, je med vračanjem z očakovega temena na Kredarici naletela na odpravo vladnih gornikov, ki sta jih vodila sama premier Janša in notranji minister Hojs. »Sram naj vas bo!«, »Janša je ukradel demokracijo!« in podobno je privrelo iz protestnikov; najbolj zavzeto iz ust sindikalistke Tee Jarc. Premier se je v opazni stiski le medlo nasmihal, nato pa vseeno piknil: »Nisem vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat.« Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Zlata žila namesto zlatega pravila

    Slovenci od nekdaj z razumevanjem, celo odobravanjem zremo na arhetip sangviničnega proletarca, ki ga prejeta plača tako nevzdržno žge v ritnem žepu, da brž zavije v priljubljeno špelunko in tam podivjano časti, dokler ne ostane brez prebite pare. Še vsaka vlada Janeza Janše se je v ekonomskem smislu obnašala kot prav takšen pijanec, pri čemer so razsipništva deležni zgolj izbranci, zapitek pa moramo na koncu poravnavati vsi, zlasti pa tisti z najplitvejšimi žepi. V ekonomskem žargonu se tovrstna lahkomiselnost imenuje prociklično delovanje, pomeni pa, da skrbnik proračuna nespametno do skrajnosti poganja vsakokratni gospodarski trend – in tako je prva Janševa vlada pred dobrimi petnajstimi leti sredi konjunkture zaradi pretiranega trošenja pregrela gospodarstvo, druga pa je sredi največje gospodarske krize po osamosvojiti panično šparala in družbi odrezala za več kot 320 milijonov evrov kisika za okrevanje. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Sejem bil je živ

    Strokovno se početju reče »glasovanje po svoji vesti«, laično pa licitiranje poslanskih glasov. V letu 2021 se ni tovrstnim praksam nihče posvečal bolj žareče od poslancev, ki naj bi pripadali opozicijski stranki DeSUS. Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič so parlament spremenili v svinjsko sejmišče in po njem dražili svojo težo na glasovalni tehtnici. Volivci DeSUS so ob svetohlinstvu svojih samozvanih predstavnikov lahko zgolj lučali proteze v televizorje; pomagalo ni, Janša je jurka trojici pač ponudil največ – in se tako vse leto obdržal na oblasti. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Metle, omela in insekticidi

    Začetek vica o RTV Slovenija, ki ga piše oblast, gre približno takole: »Na Kolodvorsko pridejo župnik, strojevodja in operna pevka ...« Seveda gre za člane programskega sveta, ki jih je kot visoko usposobljene za vladanje javni radioteleviziji že lani prepoznala v enaki meri za vladanje demokratični državi usposobljena vlada. Njeni nameščenci so letos spomladi na položaj generalnega direktorja nacionalke spravili Andreja Graha Whatmougha. Njegove dotedanje direktorske izkušnje ne bi zadostovale niti za samostojno vodenje vaškega vulkanizerstva, toda Grah Whatmough je bil od samega premiera Janše na Twitterju oklican za novo metlo desnice, ki naj bi iz zatohlih kotov počistila ostanke rdeče plesni. Tako sta se mu že kmalu kot v. d. direktorja TV Slovenija in v. d. odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija pridružila Valentin Areh in Jadranka Rebernik, neuradno Janševo omelo in insekticid. Vic se konča z napovedjo nujno potrebnih rezov, ki naj bi nacionalko popeljali na raven BBC in ZDF – šali se od srca smejejo le na vse bolj bratski Nova24. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Svet

    Na napačni strani pesnitve

    Ko so trume zahodnih vojakov, špicljev, humanitarcev in prateža avgusta zapuščale Afganistan, so delovale kot panični mulci, ki so v odstotnosti norega očeta, vojnega lica, v bajti nabijali rokenrol, prekadili zavese z gandžo in pobruhali preproge, zdaj pa skačejo skozi okna in se dričajo po žlebovih, da jim izbezumljeni foter ne potrga ušes. Tako jo je s kabulskega letališča v zgolj dveh tednih na varno užgalo več kot 122 tisoč Zahodnjakov, prizori pa niso bili dosti drugačni od evakuacije iz Sajgona leta 1975. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Svet

    Čuda prečudna

    Čeprav si je leta 2021 nekako polovica človeštva na moč prizadevala za vrnitev v dobre stare čase ploščate Zemlje, je znanost vendarle še naprej delala svoje in hrabro koračila, kamor ni šel še nihče. Po vsem svetu so laboratoriji po inštitutih proučevali, razvijali in odkrivali osupljive reči. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    NFT = WTF

    V srednjem veku je bilo razširjeno čaščenje relikvij, ki je včasih doseglo res bizarne razsežnosti. Tako so italijanski verniki množično romali v mestece Calcata, da bi se poklonili prepuciju, menda obrezanemu z lulčka samega božjega sina. Dejstvo, da je še 17 drugih cerkva isti čas razglašalo, da imajo v lasti sveto kožico, ni motilo romarjev, da ne bi padali na kolena pred odrešenikovimi zemeljskimi ostanki. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ljudje superračunalniki

    Rečeno je bilo, da če bi faraonka Kleopatra imela malo krajši nos, bi vladala svetu – če bi imel Nic Batum malo krajše roke, bi svetu nemara vladali Slovenci, vsaj v košarki. Tako pa je pterodaktilski razpon okončin francoskemu krilu v izdihljajih odločilne tekme omogočil blokado polaganja Klemna Prepeliča in razblinil sanje naroda o kolajni ob čisto prvem, zgodovinskem olimpijskem nastopu slovenske reprezentance v enem najbolj priljubljenih športov. A tudi končno četrto mesto je zadostovalo za kolektivno slavljenje »junakov« pod vodstvom Luke Dončića, svetovnega čudesa s hitrostjo ledenika in košarkarsko inteligenco superračunalnika. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Družba

    »Zagotovo luči ne bo prinesel noben princ teme«

    Kadar se primeri, da norci zavzamejo sanatorij, je zdrava pamet odvisna od posameznic in posameznikov, ki norosti ne sprejmejo za novo normalnost. Ena takšnih posameznic je pravnica Nataša Pirc Musar, znana po neizprosnem zagovarjanju pravne države pod vsakokratno oblastjo. Pod sedanjo vlado ji snovi za kritiko še zdaleč ni zmanjkalo, pri čemer je bila ta kritika vedno izrečena trezno, predvsem pa brezhibno strokovno utemeljena – kar je v postfaktični dobi za populistično oblast največji greh. Toda Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka in predsednica Rdečega križa Slovenije, danes pa železna lady slovenskega prava, ne bi mogla biti bolj napačna tarča za grožnje in žalitve spletnih trolov in provladnih medijskih blatometalcev. Je namreč ženska, ki si ne pusti ukazovati in ki ne zmore molčati, kadar kdo gazi po njenih temeljnih načelih. »Eni pravijo, da se tu vidi, da sem po horoskopu bik.« Ženska, ki neprimerno bolj ljubi hitre motorje kot peko piškotov – in ki se ne bo nehala boriti za enakopravnost svojega spola. Več