Vasja Jager

  • Vasja Jager

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika  Za naročnike

    Šole se bodo zaprle same

    »Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.« S temi besedami je v začetku januarja ministrica za šolstvo Simona Kustec v oddaji Studio City iskala opravičilo za polom vladnih politik za omejevanje koronavirusne bolezni, zaradi katerega so bili slovenski vrtci in šole zaprti večji del šolskega leta. Ter travmatizirane učence, dijake in starše prepričevala, da je že davno razbit kozarec še vedno na pol poln. In čeprav je ministrica sveto zatrjevala, da bo storila vse, da bodo v novem šolskem letu vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti, je sistem po dobrem tednu že dodobra ohromljen, številni otroci in mladostniki pa doma. A to je le začetek. Več

  • Vasja Jager

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    Vsi smo mi Prebold

    Točno teden dni do začetka pouka je bilo, ko je pred dvestoglavo množico podpornikov in podpornic stopil uporni anticepilski ravnatelj osnovne šole v Preboldu. Peter Žurej je prijel v roke mikrofon in zbranim pojasnil, zakaj na svoji šoli ne namerava preverjati nobenega od pogojev PCT, s katerimi se država sredi delta vala koronavirusne bolezni bori proti epidemiji. Pozabite cepljenje, Žurej ne pristaja niti na testiranje za prisotnost okužb niti na ugotavljanje prebolevnosti. »Gre za pravico odločanja o svojem telesu. Kot odgovorno osebo me najbolj skrbi zakonitost. Da imam za tisto, kar odredim, zakonsko podlago,« je grmel ravnatelj. Množica je vzklikala: »Tako je,« in ploskala, roke so se oklenile transparentov »Otrok ne damo!« in »Mi smo Peter Žurej!«. Vesoljna Slovenija pa je gledala, se zgražala ali odobravala, se norčevala ali občudovala, razdeljena in histerizirana. Več

  • Vasja Jager

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Politika

    Slaba zamisel

    Na dlani je, da je vlada na začetku četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni v paniki zaradi zavoženega nacionalnega projekta cepljenja in da nima pravih zamisli, kaj storiti. Dokaz je nedavna delna odprava zastonj testiranja za covid-19 s hitrimi antigenskimi testi (HAGT), s čimer želi oblast na vrat na nos za cepljenje pridobiti čim več ljudi, ki se zanj še niso odločili. Vlada pač ni sposobna preprostega uvida, da je prav s politiko takšne prisile zapravila zaupanje naroda in marsikoga odvrnila od cepljenja in spoštovanja ukrepov za omejitev širjenja virusa. Kaznovanje necepljenih z zaračunavanjem hitrih testov utegne zato imeti prav nasprotne učinke od želenih. Več

  • Vasja Jager

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Družba

    Cepiva delujejo

    Odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje prebivalstva, javnost s posebnim zanimanjem spremlja, kakšen bo učinek cepiv in ali jim bo uspelo zaustaviti ali pa vsaj upočasniti epidemijo. Nasprotniki cepljenja vsak primer okužbe med precepljenimi, torej polno zaščitenimi, uporabijo kot dokaz v prid teorijam, ki jih v želji po čim večji branosti ali klikanosti podpihujejo nekateri mediji. Tako je Večer prejšnji teden objavil članek z bombastičnim naslovom »Pozor, med potrjenimi okužbami v zadnjih dneh je bilo cepljenih več kot 13 odstotkov!«. Toda zlovešči vtis, ki ga povprečni bralec ali bralka dobi ob prebiranju takšnih novic, ni umesten. Dejstvo je, da so cepiva uspešna pri zaviranju krivulj hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa in da pomenijo upanje, da se bomo nekoč izvili iz epidemije. Več

  • Vasja Jager

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Družba

    Kaj je nevarneje? Stranski učinki cepljenja ali zapleti pri prebolevanju covid-19?

    Ključni argument v prid cepivom je, da zaščita, ki jo zagotavljajo pred koronavirusom, krepko odtehta tveganja, ki jih pomenijo morebitni stranski učinki. Polno cepljen posameznik je več kot 90-odstotno zaščiten pred težkim potekom koronavirusne bolezni, hospitalizacijo in smrtjo – na drugi strani so možnosti, da mu bo cepivo škodovalo, minimalne. Več

  • Vasja Jager

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Politika

    »Vsaka prisila povzroči samo še več nasprotovanja«

    Ker je eden najuglednejših epidemiologov v državi, je gotovo med najbolj poklicanimi za napovedi o razmerah v naslednjem valu korone. Drugače od vladi podrejene stroke, ki stopnjevanje pritiskov in napovedovanje novih zaprtij enako kot lani spet utemeljuje s katastrofičnimi napovedmi, Eržen po lastnih besedah ni tolikšen pesimist. Poudarja, da je kljub nižji precepljenosti, kot bi si je želel, stanje vendarle bistveno boljše kakor lani v primerljivem obdobju: »Imamo že več kot 900 tisoč cepljenih z enim odmerkom, ki že zagotavlja solidno zaščito, v naslednjih tednih bomo dosegli vsaj tolikšno število precepljenih z dvema odmerkoma; virus preprosto nima več toliko prostora za širjenje kot prejšnje leto.« Več

  • Vasja Jager

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Politika

    Letos bo čudna jesen

    Na predvečer četrtega vala epidemije covid-19, ki ga prinaša agresivna različica delta, v Sloveniji še vedno vlada precejšnja negotovost. Države evropskega zahoda skušajo doseči ustrezno precepljenost in hkrati z uvajanjem inovativnih rešitev in tehnologij počnejo vse, da bi se na jesen izognile vnovični ustavitvi javnega življenja in gospodarstva, naša država pa se glede tega zdi brez vizije. Čeprav je odstotek precepljenih odločno prenizek, da bi na jesen zajezili širjenje okužb, vlada nima pripravljenega celovitega rezervnega načrta. Že zdaj je jasno, da se bo v hladni polovici leta naše življenje vrtelo okoli pogojev PCT – preboleli, cepljeni, testirani –, če pa bodo krivulje epidemije naraščale, si lahko znova obetamo vsaj nekatere izmed osovraženih ukrepov, ki jih že poznamo. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Družba

    »V tem trenutku ne vidim načina, kako bi se lahko izognili novim zaprtjem šol«

    Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, je ena najprodornejših in najinovativnejših pedagoginj v Sloveniji, njena šola pa je prva v Evropi začela delovati po načelih teoretika izbire Williama Glasserja, ki v ospredje postavlja odgovornost posameznika za svoja dejanja. Z zavestjo o tej odgovornosti za zaposlene in učence ravnateljica Kernova v pogovoru razkriva veliko stisko, s katero zaradi neodzivnosti ministrstva za šolstvo na grožnjo četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni pričakuje hitro bližajoče se šolsko leto. Več

  • Vasja Jager

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

    Boj se vlade, ki prinaša darila

    Pisalo se je leto 2008, ko se je tedanja vlada nenadoma odločila za posebno gesto dobre volje, s katero je razveselila upokojence in upokojenke in tistim z najnižjimi pokojninami izplačala poseben, enkratni »draginjski« dodatek; znašal je med 80 in 173 evrov. Odločitev vlade, ki jo je tedaj prvič vodil Janez Janša, je bila tako nenadna, da še na dan, ko je bilo objavljeno sporočilo za javnost, ne na ministrstvu za finance in ne v ZPIZ niso vedeli, od kod bodo vzeli denar za vladno darilo; njegova skupna vrednost je znašala okoli 50 milijonov evrov. Zagnanost države je presenetila celo sindikat upokojencev, v katerem niso mogli verjeti, da se »ideja, o kateri smo znotraj sindikata govorili tako dolgo, sedaj uresničuje tako hitro«. Presenečeni so bili tudi ekonomisti in raziskovalci revščine, saj za nenaden izbruh vladne velikodušnosti ni bilo nobenega posebnega razloga – nasprotno, država je bila v konjunkturi in skupni položaj upokojencev se ni v ničemer poslabšal. Toda motivi Janševe vlade so bili prozorni – bližale so se volitve. »Pa kaj, če gre za predvolilno darilo,« je novinarjem, ki so si ga drznili vprašati o smiselnosti 50-milijonskega darila, v obraz zabrusil poslanec koalicijske NSi Jože Horvat. Več

  • Vasja Jager

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Politika

    Obvezno cepljenje?

    Bnei Brak je predel Jeruzalema, v katerem živijo najbolj ortodoksni med ortodoksnimi judi, imenovani haredi. Ti sestavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva – ter jekleno jedro nasprotnikov cepljenja proti covid-19 v državi, ki sicer v svetu pri tem velja za zgled. Haredi so izrazito nezaupljivi in trmasti ljudje, ki ne dajo dosti na posvetne predpise in si družbo razlagajo po svoje. Pa vendar jih pri zavračanju cepljenja ne vodijo kakšni posebej izraženi verski razlogi; kot so pokazale številne ankete, ki so jih opravile izraelske oblasti, večina preprosto ne zaupa cepivom, številni so privrženci teorij zarote. Poleg tega so izjemno tesno povezani, omejevanje socialnih stikov in karantena sta zanje skorajda bogokletje, zato je bila ta populacija svojevrstno mostišče za koronavirus v izraelskem prebivalstvu. Oblasti so bile prav zaradi tega od samega začetka trdno odločene, da zlomijo njeno nasprotovanje in jo privabijo k cepljenju. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Družba

    »V naši šoli ne vzgajamo le čebel delavk, ampak hočemo, da so učenci sposobni kritičnega razmišljanja«

    Četudi še zdaleč ni mogoče reči, da je slovenski izobraževalni sistem slab, sodobni trendi in premik od formalnih referenc k veščinam terjajo prilagoditve. Znanje namreč obstaja tudi onkraj številčnih ocen, sreča ni le dobro plačana služba in zdravje neke skupnosti ni odvisno zgolj od rasti BDP, opozarja 64-letni John Newton, ravnatelj nedavno ustanovljene Ljubljanske mednarodne šole (LIS, Ljubljana International School), v sklopu katere delujejo vrtec, osnovna šola in gimnazija. Newton je svoj čas vodil podjetje z 80 zaposlenimi, nato je na gimnaziji v Minnesoti poučeval zgodovino, v Slovenijo pa je prišel kot ravnatelj mednarodne šole QSI, ki je v Ljubljani delovala od leta 1995 pa do 2020. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba

    »Epidemiologi so očitno bili in so še odrinjeni na rob«

    V mesecih epidemije so praktično vsakemu Slovencu postali znani obrazi zdravnikov Bojane Beović, Mateje Logar in Aleša Rozmana, najbolj izpostavljenih članov strokovne skupine, ki jo je za snovanje ukrepov za obvladovanje epidemije lanskega marca ustanovilo ministrstvo za zdravje. Člani te skupine so legitimirali praktično vse vladne ukrepe na tem področju, od obveznega nošenja mask na prostem do odločitve, da se s korono okuženi oskrbovanci domov za ostarele ne bodo avtomatično napotovali v bolnišnico. Ko so se ukrepi vedno znova izkazali za neučinkovite, so odgovornost prelagali na ljudi – a za njihovimi zvenečimi nazivi, strokovnimi izrazi in grozečo retoriko se je skrivalo dejstvo, da Beovićeva, Logarjeva, Rozman in večji del njihove skupine v osnovi sploh niso usposobljeni, da bi med epidemijo prebivalstvu predpisovali, kako se naj obnaša. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba

    Jerala: »Kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti«

    Lokali so spet polni, na mejnih prehodih se drenjajo dopustniki in kakor pred letom dni se znova zdi, da je bila epidemija koronavirusne bolezni le nočna mora. Tako kot pred letom dni je virus še vedno prisoten med nami, toda utrujeni od dolgih mesecev poslušanja o katastrofalnih krivuljah okužb in smrti sedaj skorajda več ne zaznamo podatkov o nekaj umrlih na dan, vsak dan. Toda če ne bomo sedaj dokončno premagali covid-19, se bodo že čez nekaj mesecev krivulje znova izstrelile navzgor. Kot opozarja prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, prihajajo nove, bistveno bolj agresivne in nevarne različice koronavirusa. Edina obramba pred njimi in edina alternativa novim zaprtjem lokalov, šol, vrtcev, gospodarstva in državnih mej je precepljenje zadostnega deleža prebivalstva. Bližnjic ni, in kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti, opozarja Jerala, ki mu je Slovenska znanstvena fundacija zaradi zaslug pri osveščanju prebivalstva med epidemijo lani podelila častni naziv komunikatorja znanosti. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Družba

    »Mladih ne zanimajo partizani in domobranci. Skrbi jih za službe in stanovanja.«

    Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se po tihem, nemara pa kar na glas zgražali ob pogledu na dekleta, ki so na ulici snemala selfije za Instagram? Kolikokrat ste slišali, da so milenijci brezbrižni in brezskrbni, sebični, cinični in leni? Kolikokrat ste se zbali za prihodnost, ki jo bodo krojili za našo državo? Toda kot dokazuje raziskava Mladina 2020, najnovejša v seriji poglobljenih raziskav, ki so jo po desetih letih pod vodstvom sociologa Mirana Lavriča in politologa Tomaža Deželana izvedli raziskovalci univerz v Mariboru in Ljubljani, so tovrstni predsodki krivični, zgražanje pa neutemeljeno. Mladi med 15. in 29. letom so prav tako zvedavi, ustvarjalni in polni življenja, kot so bili njihovi predhodniki in predhodnice. S pomembno razliko – kot opozarja sociolog Rudi Klanjšek, ki je v sklopu raziskave posebej preučeval njihovo duševno stanje, jih krivični ekonomski sistem, izkoriščevalski trg dela in naraščajoča nestrpnost pehajo v vedno večje stiske. Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije tudi diplomo iz ekonomije, že več let sodeluje pri raziskavah o položaju mladih v Sloveniji. Več

  • Vasja Jager

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Ekonomija

    Dobra vila pohlepa

    Zvončica je vila, ki živi v deželi Nije skupaj s Petrom Panom in njegovo druščino Izgubljenih dečkov. Je majcena in drobna, oblečena v kratko zeleno oblekico, na hrbtu pa ima par žuželčjih kril, s katerimi leti po svetu; kakor vsaka prava vila ima magično moč, za čaranje uporablja čarobno paličico in svetleči se vilinski prah. Njen obstoj je v nasprotju z vsemi zakoni znanosti in logike, toda svet magije se požvižga na pravila; kot v klasičnem Disneyjevem animiranem filmu razloži sam Peter Pan, »vile obstajajo samo zato, ker otroci verjamejo vanje«. Natanko tako kot bitcoin, pa tudi večina preostalih kriptovalut. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    »Če premier stavi, da ne zmoremo ponoviti leta 2005, potem usodno podcenjuje sindikate«

    Najprej so prišli po nevladnike in kulturnike, nato po medije – kmalu so prišli na vrsto delavci. Aktualna vlada že več mesecev ignorira pripombe delavskih združenj glede ključnih predpisov na področju gospodarstva in sociale; naveličani farse so sindikati nedavno zapustili ekonomsko-socialni svet, prek katerega naj bi tekel socialni dialog. Janez Janša nikoli ni prav dobro skrival simbioze z vplivnimi in bogatimi interesnimi skupinami, še manj se je trudil prikrivati svoj prezir do delavcev in njihovih predstavnikov. Zgodovina napetosti sega že v čas njegove prve vlade, v leto 2005, ko so trume proletarcev s protestnim pohodom skozi zasneženo Ljubljano demonstrirale svojo moč in Janšo prisilile, da je odstopil od katastrofalne zamisli o uvedbi enotne davčne stopnje. Jakob Počivavšek, predsednik Pergama, druge najmočnejše sindikalne centrale v državi, se je tedaj pohoda udeležil kot mlad pravnik v organizaciji, ki jo danes vodi. Danes kot eden ključnih predstavnikov delavskega gibanja oblasti sporoča: Dovolj je! Več

  • Vasja Jager

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Družba

    Cena zapravljenega zaupanja

    Slovenija le počasi leze proti ustrezni precepljenosti prebivalstva proti koronavirusu, ki je temelj za vrnitev v normalo. V paniki je vlada dokončno sprostila naročanje na cepljenje in po načelu »kdor prej pride, se prej cepi« odprla dostop za vse, ki se želijo zaščititi. Toda vsi si tega ne želijo, kar se kaže v znatnem deležu prebivalstva, ki je do cepljenja zadržan ali ga celo zavrača. Takšen odnos je izraz tradicionalne slovenske zadržanosti do cepiv, pa tudi neustrezne komunikacije oblastnikov, ki so pri marsikom zbudili odpor do svojih ukrepov, tudi tistih dobrih. Več

  • Vasja Jager

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Družba

    Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva

    Konec preteklega tedna je družba Ninamedia za Mladino izvedla javnomnenjsko raziskavo na vzorcu 1250 anketirancev in anketirank. Zastavili smo jim tri vprašanja. Če so na vprašanje, ali se nameravajo cepiti zoper covid-19, odgovorili negativno, smo poskušali ugotoviti, zakaj se ne želijo cepiti, na koncu pa smo še preverili, koliko na njihovo mnenje vpliva ravnanje odločevalcev. Prvo vprašanje je razkrilo, da je bilo izmed anketiranih vsaj z enim odmerkom cepljenih že dobrih 23 odstotkov, slabih 22 odstotkov se še namerava cepiti, 18 odstotkov anketiranih se še ni odločilo, kar 36,6 odstotka pa je trdno odločenih, da se ne bodo cepili. Slednje smo zato vprašali po razlogih, zakaj k cepljenju ne želijo pristopiti. Dobra dva odstotka bosta tako ravnala iz zdravstvenih razlogov, 18,5 odstotka zavrača cepljenje na splošno in ne verjame vanj. Kar 62,9 odstotka anketiranih ne zaupa cepivom zoper covid-19, dodatnih 6,7 odstotka anketiranih pa zavrača cepljenje zato, ker jim ni omogočeno, da bi izmed cepiv, ki so na voljo, izbrali tisto, ki mu sami najbolj zaupajo. Slabih deset odstotkov anketiranih ni želelo razkriti razlogov za zavračanje cepljenja. Več

  • Vasja Jager

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Politika

    Financiranje kulta

    Bilo je leta 2017, v letu pred državnozborskimi volitvami, ko se je skupina državljanov in državljank, prikladno razpršenih po vseh slovenskih regijah, sočasno in domnevno spontano odločila za vstop v posebej zahtevno in v Sloveniji vse manj perspektivno branžo: medije. V razmiku nekaj mesecev je po državi vzniknilo 17 novičarskih portalov, ki so si bili sorodni že na prvi pogled. Njihove spletne strani so bile vse postavljene po isti predlogi programske opreme WordPress, vse so bile brez kolofona in navedbe izdajatelja. Predvsem pa so vsi portali striktno izvajali isto uredniško politiko agresivne propagande v prid stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Kar je povsem logično, saj je večji del urednikov in urednic teh portalov neposredno povezan z Janševo stranko, v glavnem gre za vidne člane lokalnih odborov SDS. Več

  • Vasja Jager

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Politika

    Javni denar za medije SDS

    Štiriindvajset portalov, ki so si po regijskih in demografskih merilih razdelili širjenje stališč SDS, seveda še zdaleč ne pomeni celotne medijske mreže Janševe stranke. Vanjo je treba prišteti še težkokategornike sovražnega govora, diskreditacij in propagande, ki opravljajo svoje naloge na nacionalni ravni: Novo 24, Škandal 24, Siol, Planet TV, Politikis, Požareport, Demokracijo, Časnik in »novi slovenski fašistični medij«, kot je NTA, Nacionalno tiskovno agencijo, imenoval kar njen urednik Aleš Ernecl. V nasprotju z v letih 2017 in 2018 vzpostavljenimi preprostimi portalčki iz WordPressa – izjema je V fokusu – gre v glavnem za multimedijske platforme, ki delujejo na spletnih straneh, družbenih omrežjih in tudi na YouTubu, Nova 24 in Planet TV sta seveda predvsem televiziji, glasilo stranke SDS Demokracija pa tiskana publikacija. Ti kanali so neprimerno dražji od lokalnih portalov, kot je že leta 2018 v Mladini razkril Borut Mekina, pa jih izdatno financirajo madžarski prijatelji Janeza Janše. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Družba

    »Veliki vodja se boji, da bi Aleksander Čeferin ustanovil stranko in ogrozil sedanjo oblast«

    Za enfant terribla je veljal že v otroštvu. Čeprav prihaja iz urejene meščanske družine, se je družil z ljudmi z družbenega dna. V vojski, kamor ga je vtaknil oče, da bi ga discipliniral, je raje popival z romskimi trubači. Ko je postal odvetnik, je trmasto ubiral svojo smer. Leta 1989 je v natrpani tovarniški hali v Kosovski Mitrovici pro bono pomagal braniti rušenja socializma obtožene rudarje pred smrtno kaznijo. Kljub temu ga danes mediji skrajne desnice zmerjajo z udbašem in komunistom. Zmerjajo tudi preostale člane njegove družine – ker so pač v sorodstvu s Čeferinovim sinom Aleksandrom, predsednikom Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez. Če bo sin šel v politiko, ga bo oče podprl – podprl pa ga bo tudi, če bo dokončal drugi mandat na čelu Uefe, pravi. Podpira tudi hči Petro pri petkovem kolesarjenju in najstarejšega sina Roka na položaju ustavnega sodnika. Medtem pa Peter Čeferin pri 83 letih še naprej bije tudi svoje bitke z establišmentom; kot član odbora za zaščito žvižgačev pomaga posameznikom, ki razkrivajo samovoljo mogočnikov. Zaradi svojih zaslug bo skupaj s Spomenko Hribar po prvomajskih praznikih postal častni meščan Ljubljane. Proti sklepu o podelitvi častnega meščanstva so glasovali le svetniki SDS in NSi. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Kako nam je spodletelo

    Zapiranje Slovenije se je začelo v zadnjih dneh vlade Marjana Šarca. Ta je 12. marca 2020 tudi uradno razglasil epidemijo. Takrat so se zaprli šole in vrtci, sprejete so bile prve omejitve javnega življenja. A ministrstvo za delo je že teden dni prej delodajalcem pripravilo pojasnila za lažjo organizacijo dela od doma. Čeprav je bila Šarčeva ekipa že na izhodu, je delovala umirjeno. Tako je s sprejemom interventnega zakona postavila temelje za izplačila pomoči podjetjem in začela izplačevati nadomestila delavcem. Tik pred zdajci je odpovedala koncert italijanskega pevca Andree Bocellija v Stožicah, s čimer je deaktivirala virološko bombo, ki bi zagotovo povzročila katastrofo, primerljivo z izbruhi koronavirusa na nogometnih tekmah v Italiji. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Rekorder Hojs se ne ozira ne epidemijo

    Že 13. marca 2020, na dan, ko je prevzela oblast, je Janševa vlada pozvala delodajalce, »naj se, kjer je mogoče, organizira delo od doma, tudi v javni upravi«. Pozive je ponovila ob vsakem naslednjem lockdownu, njeni lastni resorji pa so jih upoštevali zelo različno. Pri čemer ministrstva in njihove podrejene institucije niso tovarne in plavži, ki jih je po ustavitvi strojev zelo težko spet zagnati. Najbolj dosledno so se napotkov o delu od doma držali na ministrstvu za šolstvo, kjer je decembra 2020 na takšen način delalo 84 odstotkov uradnikov in funkcionarjev, še prejšnji mesec pa je delež znašal visokih 76 odstotkov. Podobno skrbni so bili na ministrstvu za kmetijstvo (70 odstotkov zaposlenih na delu od doma decembra 2020 in 72 odstotkov marca 2021), pa za kulturo (75 odstotkov decembra 2020 in 76 prejšnji mesec) in infrastrukturo (76 odstotkov decembra 2020 in 69 marca 2021). Približno polovico zaposlenih so na delo od doma napotili tudi resorji za pravosodje, za javno upravo ter za okolje in prostor. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani decembra od doma delalo 50 odstotkov zaposlenih, prejšnji mesec je delež znašal 44 odstotkov. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Krivec tedna

    Po menda preslabo odzivni Šarčevi vladi, po razvitih evropskih državah, ki naj bi se pri nabavah cepiva zarotile proti šibkejšim članicam, pa po zdravstvenih delavcih v cepilnih centrih je Janševa vlada sedaj našla novega dežurnega krivca za svoje grehe – informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta naj bi po mnenju vladnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina z blokiranjem podatkov, ki so jih v elektronskih prijavah na cepljenje že decembra navedli interesenti, onemogočila vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi na enem mestu zbiral vse podatke o poteku cepljenja in omogočil oblikovanje ustreznih seznamov, kar bi preprečilo preskakovanje čakalnih vrst in bistveno pospešilo postopke. Prelesnikova je v javnem odzivu na Kacinove očitke pojasnila, da je težava nastala, ker vlada vse do danes ni bila sposobna opredeliti natančnega namena, za katerega naj bi porabila prek e-uprave zbrane osebne podatke. Pooblaščenka je še poudarila, da »odgovornost za nastalo situacijo pa da leži izključno na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili«. Več

  • Vasja Jager

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika

    Fatamorgana

    Konec leta 2020 je v Slovenijo posijal žarek upanja. Po dobrih devetih mesecih življenja z epidemijo covid-19 in kopičenja statistik o žrtvah so prišla prva cepiva. Četrtega decembra je vlada sprejela nacionalno strategijo cepljenja, v kateri je določila logistične podrobnosti, med njimi je opredelila načine skladiščenja in distribucije, oblikovala cepilne centre, predvsem pa je opredelila prednostne skupine prebivalstva, ki naj bi rešilno cepivo prejele najprej. Ovenčan s slavo skorajšnjega zmagovalca proti epidemiji je Janez Janša v oddaji Odmevi na nacionalki zatrdil, da bi »želeno 70-odstotno precepljenost prebivalstva lahko dosegli v pozni pomladi – prej junija kot maja, odvisno od dobav cepiv«. Več

  • Vasja Jager

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Politika

    Bodo po novem kaznivi tudi transparenti, ki so žaljivi do javnih funkcionarjev?

    Kakor pri protikoronskih ukrepih se Janševa vlada tudi v debirokratizacijski noveli ni mogla upreti podtikanju kukavičjih jajc s širjenjem pooblastil svojega represivnega aparata. Kot smo v Mladini že obširno pisali, želi s predlogom omenjenega zakona bistveno zmanjšati pravno varstvo državljanov pred policijo v primerih, ko naj bi storili kakšen prekršek. S tem bi med drugim bistveno poenostavili delo policistov, ki pred parlamentom popisujejo protestnice in protestnike. Več

  • Vasja Jager

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Politika

    Kukavičja jajca

    V popularni kulturi je dobro poznan koncept kukavičjega jajca, drobcev vsebine, ki jo avtorica ali avtor skrije v svoj izdelek, četudi z njim nima zveze. Risarji zgodnjih Disneyjevih risank so v slednje radi vtaknili kakšno sličico s falusnim simbolom ali golim ženskim telesom, razvpiti metalski bendi so med svoje rife nasneli sublimna satanistična sporočila, programerji Amazonove elektronske asistentke Alexa naj bi robotove odzive obogatili z vrsto legendarnih dovtipov iz priljubljenih serij in filmov (»Alexa, koga boš poklicala? Izganjalce duhov!«). Z enako lahkotnostjo, kakor da bi šlo za neškodljive risanke ali popevke, ki naj bi življenje slehernika naredile malce znosnejše, nas pri sprejemanju izjemno pomembnih predpisov zavaja vlada Janeza Janše. S to razliko, da so velikonočna jajca, ki jih skriva med zapletene paragrafe, tako zelo pokvarjena, da lahko dodobra usmradijo celotno slovensko družbo. Več

  • Vasja Jager

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Politika

    Cepilno stiskaštvo

    Te dni so mediji polni poročil o nesorazmerjih in krivicah, ki naj bi nastajali pri cepljenju prebivalstva proti koronavirusu. V Hrastniku je cepivo prejel sicer povsem zdrav 24-letnik, ki ne spada v nobeno rizično skupino, po vaseh na Koroškem naj bi na vrsto prihajali že mlajši od 50 let, v Kočevju že cepijo tudi mlajše in povsem zdrave posameznike. Sočasno v Ljubljani še vedno poteka cepljenje starostnikov in ostalih rizičnih skupin, ki jih je določila vlada; šele sedaj na vrsto počasi prihajajo šolniki. V Mariboru pa počasi prehajajo na cepljenje starostnikov pod 70. letom. Več

  • Vasja Jager

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Politika

    Minister odločen, da bo slovenske starostnice in starostnike prepustil trgu

    Malokdo je že slišal za štajersko podjetje Spik Ing, investicijski inženiring. Gre za mikrodružbo, ki ne premore niti svoje spletne strani; v letu 2019 so njeni prihodki znašali vsega 846 evrov, redno zaposlenega kadra pa tudi sedaj še nima. Sedanjost podjetja Spik Ing je skromna, je pa njegova prihodnost po zaslugi sedanje oblasti toliko bolj svetla. Družba ima namreč v lasti dve veliki kmetijski parceli pri Hajdini; glede na zemljiško knjigo gre za prvovrstno zemljo, nadvse primerno za setev na primer krmilne pese ali koruze. Toda lastniki malega podjetja so našli način, kako še bolje izkoristiti rodovitno štajersko prst: na njej naj bi zgradili zasebni dom za starejše. Več

  • Vasja Jager

    10. 3. 2021  |  Politika

    Operacija SDS na vrhu HSE: 260 milijonov za poravnavo v aferi Teš 6

    Teš 6, največja posamična korupcijska afera v dosedanji zgodovini Slovenije, je dobila epilog, s katerim so lastniki nekdanjega Alstoma dokončno priznali očitane nepravilnosti. In pristali, da državnemu HSE, ki je lastnik šoštanjske termoelektrarne, izplačajo 260 milijonov evrov odškodnine. Toliko znaša predlog izvensodne poravnave, ki so ga po informacijah iz dobro obveščenih virov včeraj v največji tajnosti sprejeli nazorniki HSE. Več