Vasja Jager

  • Vasja Jager

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Strta srca, polni žepi

    Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Jež ježa ne naskoči

    Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko je Janez Janša uničil slovensko predsedovanje svetu EU

    Štoparski vodnik po galaksiji pripoveduje o medplanetarni sitnobi, imenovani Ovečeni Velepotež; gre za humanoidnega vesoljčeta, ki je po »nezgodi z nekaj gumijastimi trakovi, tekočim kosilom in atomskim pospeševalnikom« postal nesmrten, nakar se ga je že po nekaj sto letih polotil strahoten dolgčas, proti kateremu se je sklenil boriti tako, da bo užalil vsa bitja v vesolju, in to kar po abecedi. Od tedaj v svojem plovilu skače s planeta na planet in po seznamu nadira vse primerke inteligentnega življa. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Umrla bo država

    Na ameriškem Divjem zahodu je njega dni prosperiral sodnik Roy Bean, možak, ki je svoje dojemanje prava zasnoval na izkušnjah z zakonom, ki si jih je nabral kot revolveraš, pretepač, pijanec in tihotapec; lahko bi rekli, da so se afere kar lepile nanj. Z brezsramnim laganjem in bahanjem – zdi se, da je bil nadarjen populist – je prepričal oblasti, da bi ol’ fella utegnil biti celo material za sodnika. In tako je podivjani Bean kar v svojem salonu zimproviziral sodno dvorano, v kateri je serijsko globil pijance, ki jih je pred tem sam opil, kazni pa spravljal v žep; oproščal je morilce in tatove, sem in tja koga poslal na vešala ter s sodbami, izrečenimi glede na svojo trenutno potrebo in znanstvo z obtožencem, sproti pisal unikatno pravno prakso, zoper katero ni bilo ugovora – lahko bi rekli, da je vladal z odloki. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Jaz se dam na kanon

    Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Zelena je nova rdeča

    »Če voda cviček bi bila, plaval bi okrog sveta«- stih barda Lovra Matiča, davno tega zapisan o dolenjskem dugongu Martinu Strelu, bi lahko označili za vodilo ministra za plenjenje ekosistemov in »davčne gluposti« Andreja Vizjaka ob pripravi novele zakona o vodah, s katerim je želel olajšati gradnjo na vodnih območjih in olajšati postopke izdaje okoljskih soglasij interesnim skupinam. Z drugimi besedami – na svoj izvirni način je Vizjak želel ponoviti dosežek nekega drugega vizionarja izpred dobrih dva tisoč let, ki je vodo takisto spremenil v rujno vince, le da je tedaj v Kani galilejski šlo za par vrčev, po omenjeni noveli pa bi se lahko s slovenskimi vodnimi viri opijal ekskluziven krog zasebnih investitorjev. Pa je ljudstvo spregledalo rokohitrstvo. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Krivi za dodatnih tisoč smrti

    Ko so konec lanskega decembra v Slovenijo prispele prve pošiljke cepiva, se je zdelo, da smo se po prvem peklenskem letu epidemije izvlekli iz najhujšega; tedaj se nam je vse skupaj pač še zdelo jasno – jasno je bilo, da lahko le cepivo ustavi širjenje bolezni in da si tega želimo vsi, in zato se je jasno zdelo tudi, da se tolikanj univerzalno koristen projekt ne more izjaloviti – kaj šele, da bi se to pripetilo ravno nam. Pa je Janez Janša rekel, držite mi pivo, zavihal rokave in pokazal, kako to delajo mojstri. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Vrata nepovrata

    Pisal se je 20. avgust 2021, ko so po kraljestvu zlatoroga odmevali vzkliki, ob katerih so prekaljene planike rdele v mrazu, rahločutni gamsi pa so se v navalu nervoze metali raz skale. Ekspedicija kolesarskih vstajnikov, ki je obeležila jubilejni 70. protivladni petkov protest z razvitjem rdečega prapora in simbolnim tovorjenjem bicikla na vrh Triglava, je med vračanjem z očakovega temena na Kredarici naletela na odpravo vladnih gornikov, ki sta jih vodila sama premier Janša in notranji minister Hojs. »Sram naj vas bo!«, »Janša je ukradel demokracijo!« in podobno je privrelo iz protestnikov; najbolj zavzeto iz ust sindikalistke Tee Jarc. Premier se je v opazni stiski le medlo nasmihal, nato pa vseeno piknil: »Nisem vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat.« Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Zlata žila namesto zlatega pravila

    Slovenci od nekdaj z razumevanjem, celo odobravanjem zremo na arhetip sangviničnega proletarca, ki ga prejeta plača tako nevzdržno žge v ritnem žepu, da brž zavije v priljubljeno špelunko in tam podivjano časti, dokler ne ostane brez prebite pare. Še vsaka vlada Janeza Janše se je v ekonomskem smislu obnašala kot prav takšen pijanec, pri čemer so razsipništva deležni zgolj izbranci, zapitek pa moramo na koncu poravnavati vsi, zlasti pa tisti z najplitvejšimi žepi. V ekonomskem žargonu se tovrstna lahkomiselnost imenuje prociklično delovanje, pomeni pa, da skrbnik proračuna nespametno do skrajnosti poganja vsakokratni gospodarski trend – in tako je prva Janševa vlada pred dobrimi petnajstimi leti sredi konjunkture zaradi pretiranega trošenja pregrela gospodarstvo, druga pa je sredi največje gospodarske krize po osamosvojiti panično šparala in družbi odrezala za več kot 320 milijonov evrov kisika za okrevanje. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Sejem bil je živ

    Strokovno se početju reče »glasovanje po svoji vesti«, laično pa licitiranje poslanskih glasov. V letu 2021 se ni tovrstnim praksam nihče posvečal bolj žareče od poslancev, ki naj bi pripadali opozicijski stranki DeSUS. Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič so parlament spremenili v svinjsko sejmišče in po njem dražili svojo težo na glasovalni tehtnici. Volivci DeSUS so ob svetohlinstvu svojih samozvanih predstavnikov lahko zgolj lučali proteze v televizorje; pomagalo ni, Janša je jurka trojici pač ponudil največ – in se tako vse leto obdržal na oblasti. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Metle, omela in insekticidi

    Začetek vica o RTV Slovenija, ki ga piše oblast, gre približno takole: »Na Kolodvorsko pridejo župnik, strojevodja in operna pevka ...« Seveda gre za člane programskega sveta, ki jih je kot visoko usposobljene za vladanje javni radioteleviziji že lani prepoznala v enaki meri za vladanje demokratični državi usposobljena vlada. Njeni nameščenci so letos spomladi na položaj generalnega direktorja nacionalke spravili Andreja Graha Whatmougha. Njegove dotedanje direktorske izkušnje ne bi zadostovale niti za samostojno vodenje vaškega vulkanizerstva, toda Grah Whatmough je bil od samega premiera Janše na Twitterju oklican za novo metlo desnice, ki naj bi iz zatohlih kotov počistila ostanke rdeče plesni. Tako sta se mu že kmalu kot v. d. direktorja TV Slovenija in v. d. odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija pridružila Valentin Areh in Jadranka Rebernik, neuradno Janševo omelo in insekticid. Vic se konča z napovedjo nujno potrebnih rezov, ki naj bi nacionalko popeljali na raven BBC in ZDF – šali se od srca smejejo le na vse bolj bratski Nova24. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Svet

    Na napačni strani pesnitve

    Ko so trume zahodnih vojakov, špicljev, humanitarcev in prateža avgusta zapuščale Afganistan, so delovale kot panični mulci, ki so v odstotnosti norega očeta, vojnega lica, v bajti nabijali rokenrol, prekadili zavese z gandžo in pobruhali preproge, zdaj pa skačejo skozi okna in se dričajo po žlebovih, da jim izbezumljeni foter ne potrga ušes. Tako jo je s kabulskega letališča v zgolj dveh tednih na varno užgalo več kot 122 tisoč Zahodnjakov, prizori pa niso bili dosti drugačni od evakuacije iz Sajgona leta 1975. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Svet

    Čuda prečudna

    Čeprav si je leta 2021 nekako polovica človeštva na moč prizadevala za vrnitev v dobre stare čase ploščate Zemlje, je znanost vendarle še naprej delala svoje in hrabro koračila, kamor ni šel še nihče. Po vsem svetu so laboratoriji po inštitutih proučevali, razvijali in odkrivali osupljive reči. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    NFT = WTF

    V srednjem veku je bilo razširjeno čaščenje relikvij, ki je včasih doseglo res bizarne razsežnosti. Tako so italijanski verniki množično romali v mestece Calcata, da bi se poklonili prepuciju, menda obrezanemu z lulčka samega božjega sina. Dejstvo, da je še 17 drugih cerkva isti čas razglašalo, da imajo v lasti sveto kožico, ni motilo romarjev, da ne bi padali na kolena pred odrešenikovimi zemeljskimi ostanki. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ljudje superračunalniki

    Rečeno je bilo, da če bi faraonka Kleopatra imela malo krajši nos, bi vladala svetu – če bi imel Nic Batum malo krajše roke, bi svetu nemara vladali Slovenci, vsaj v košarki. Tako pa je pterodaktilski razpon okončin francoskemu krilu v izdihljajih odločilne tekme omogočil blokado polaganja Klemna Prepeliča in razblinil sanje naroda o kolajni ob čisto prvem, zgodovinskem olimpijskem nastopu slovenske reprezentance v enem najbolj priljubljenih športov. A tudi končno četrto mesto je zadostovalo za kolektivno slavljenje »junakov« pod vodstvom Luke Dončića, svetovnega čudesa s hitrostjo ledenika in košarkarsko inteligenco superračunalnika. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Družba

    »Zagotovo luči ne bo prinesel noben princ teme«

    Kadar se primeri, da norci zavzamejo sanatorij, je zdrava pamet odvisna od posameznic in posameznikov, ki norosti ne sprejmejo za novo normalnost. Ena takšnih posameznic je pravnica Nataša Pirc Musar, znana po neizprosnem zagovarjanju pravne države pod vsakokratno oblastjo. Pod sedanjo vlado ji snovi za kritiko še zdaleč ni zmanjkalo, pri čemer je bila ta kritika vedno izrečena trezno, predvsem pa brezhibno strokovno utemeljena – kar je v postfaktični dobi za populistično oblast največji greh. Toda Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka in predsednica Rdečega križa Slovenije, danes pa železna lady slovenskega prava, ne bi mogla biti bolj napačna tarča za grožnje in žalitve spletnih trolov in provladnih medijskih blatometalcev. Je namreč ženska, ki si ne pusti ukazovati in ki ne zmore molčati, kadar kdo gazi po njenih temeljnih načelih. »Eni pravijo, da se tu vidi, da sem po horoskopu bik.« Ženska, ki neprimerno bolj ljubi hitre motorje kot peko piškotov – in ki se ne bo nehala boriti za enakopravnost svojega spola. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Družba

    »Okoli 85 odstotkov ljudi, ki jih sedaj zdravimo na našem intenzivnem oddelku, je necepljenih«

    Dobila sva se na krasno nedeljo, sonce je sijalo, kakor da na vsem svetu ni nobene tegobe. Preden se je srečala z menoj, se je uro in pol sprehajala po bližnjem travniku z bolnišničnim psihologom. Vsake toliko časa potrebuje takšen pogovor, da se ne zlomi. Da vedno znova ozavesti spoznanje, da ni kriva za trpljenje in smrti, s katerimi se vsak dan znova srečuje na oddelku za intenzivno terapijo v Kliničnem centru Maribor, kjer s svojo ekipo z nadčloveškimi napori zdravi bolnike z najhujšim potekom koronavirusne bolezni. Izgoreli ne bodo, že zdavnaj so prešli to točko – ne izgoreli, temveč zogleneli od stresa, stiske, skrbi in napora. Kljub temu Alenka Strdin Košir deluje trdna in vedra, celo nasmejana. A kot skorajda v zadregi pojasni že na začetku pogovora – fasada, obrambni mehanizem. »Zvenim, kakor da je v redu. Pa ni,« se skorajda opravičuje. Brez potrebe, saj je obema jasno. V trenutku najinega pogovora so imeli na intenzivnem oddelku 52 bolnikov s covidom, mnogo preveč glede na kadrovske zmožnosti – kako bi v naslednjih lahko sprejeli še koga, si tedaj že ni mogla predstavljati. In vendar so ga. Pa ne enega. S psihologom sta se dogovorila, da bo nudil pomoč njeni celotni ekipi. »Naslednji tedni bodo za nas peklenski,« stvarno pove. Več

  • Vasja Jager

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Družba

    Testiranje zrelosti

    Po novi ureditvi je za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol obvezno samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi trikrat na teden v prostorih šole – ob ponedeljkih, sredah in petkih. Učenci osnovnih šol se lahko testirajo le s soglasjem staršev, za srednješolce to ni potrebno; kdor ni testiran, ne sme v učilnico, temveč naj bi se šolal od doma. Navodila je v praksi težko izpolniti, trpko pripominja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »Šole bodo v naslednjem koraku morale za del učencev istega razreda organizirati pouk na daljavo, drugi del pa se bo izobraževal v učilnici, to je že logistično težko organizirati in izvesti.« Kako se spremenjenega sistema šolanja lotevajo ravnatelji? Več

  • Vasja Jager

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Družba

    Na plečih šol

    Kaj bi še lahko storili ravnatelji in ravnateljice vzgojno-izobraževalnih zavodov, da bi preprečili pohod covida po šolah? Mnogi so že pred začetkom šolskega leta obupano iskali načine, da bi po vzorih iz Nemčije svoje zavode opremili s klimatskimi sistemi, ki iz zraka izločijo kužne aerosole in bistveno zmanjšajo možnosti prenosa koronavirusa. Med njimi je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja, ki se je povezal s partnersko šolo iz Nemčije in od nje pridobil specifikacije teh naprav in naslove dobaviteljev; s septembrom je tako gimnazija nakupila šest najsodobnejših prenosnih naprav za prečiščevanje zraka, ki so jih v enem tednu namestili v kleti in po učilnicah v pritličju. Kot pove Deleja, je naložba upravičila vsa pričakovanja: »Ena naprava v celoti večkrat na uro prečisti zrak v učilnici; pri tem venomer meri vrednosti izdihanih plinov, na primer ogljikovega dioksida, in opozori, kdaj je treba odpreti okna – doslej še ni bilo treba, kar je odličen obet pred zimo.« Naložba je gimnazijo stala 40.000 evrov, kot pravi ravnatelj pa »smo si nakup lahko privoščili, ker smo velika šola z vzdržnim financiranjem«. Več

  • Vasja Jager

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Odvetnik za posebne naloge

    Odvetnik Franci Matoz je v dobrem letu vladavine Janeza Janše in SDS postal eden izmed najvplivnejših posameznikov v državi. Z izjemo samega Janše tako v tem trenutku bržkone ni človeka, ki bi imel več besede pri upravljanju državnega premoženja. Več

  • Vasja Jager

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Večkrat preverjeni kader

    Franci Matoz je po osnovni izobrazbi policist, miličnik, kot se je reklo v svinčenih osemdesetih, ko je zaključeval kadetsko šolo v Tacnu. Med drugim je bil pomočnik komandirja postaje milice na Kozini, po osamosvojitvi pa komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je doštudiral pravo, pripravniški stalež je opravil v odvetniški pisarni Gorazda Gabriča v Sežani, leta 2001 je šel na svoje in odprl pisarno v Divači. Prvi veliki met mu je uspel, ko se je spoprijateljil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki ga je zastopal v številnih kazenskih postopkih. Več

  • Vasja Jager

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    Zdravniki dvoživke

    Zdravniki zasebniki, sicer redno zaposleni v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, so ena večjih anomalij slovenskega zdravstva. Številni med njimi, četudi imajo zagotovljene vse prednosti varne in dobro plačane javne službe, namenjajo veliko energije in časa pridobivanju dodatnega zaslužka z delom v zasebnih ambulantah in klinikah, ki delujejo na podlagi koncesij in jih plačuje javna zdravstvena blagajna. Tako se je v Sloveniji že vzpostavil vzporedni zdravstveni sistem z bistveno manj nadzora in tudi družbene odgovornosti, v katerega odtekata kader in denar, ki bi še kako prav prišla javnim bolnišnicam in zdravstvenim domovom. Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Jernej Žumer

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Krik na pomoč

    Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Pekel. In kar traja.

    Ko se je 63-letni Jože Kosem prebudil iz spanja, se je njegova mora šele začela. Bil je strt in povsem brez moči, komajda se je lahko premaknil, počutil se je, kakor da bi ga kdo pretlačil v čežano – toda kdo? In kdaj? Ni se mogel spomniti, misli so se mu razbile v tisoče črepinj, ki so se mu zapičile v možganovino; glavobol je bil neznosen. S težavo je razprl veke, zlepljene od dolgega spanca, in se skozi slepečo svetlobo bledikastih luči trudil, da bi izostril nejasne obrise okoli sebe. Ležal je na bolniški postelji, priklopljen na množico aparatov, ki so spremljali in podpirali njegove življenjske funkcije; okoli njega so stali zdravniki in medicinske sestre, vsi odeti v futuristične skafandre. Skušal je spregovoriti, pa je iz sebe spravil zgolj nemočno klokotanje; hotel je dvigniti roko, pa ni zmogel. Več

  • Vasja Jager

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Streznitev po kapljicah

    Ko se je koronavirus pojavil na slovenskih tleh, znanost še ni imela prave predstave o načinih, kako se širi med svojimi gostitelji. Tedaj je prevladovala tako imenovana kapljična teorija, po kateri naj bi se covid-19 prenašal predvsem z drobnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašlja; posledično so se po vsej državi pojavile table z opozorili o pravilni »higieni kašlja« – verjelo se je, da bi pohod bolezni lahko zaustavili ali pa vsaj v pomembni meri omejili že z doslednim kašljanjem v komolec, predvsem pa z nošenjem mask, ki naj bi zaustavile ubijalsko sluz. Ko se to seveda ni zgodilo, sta oblast in njej podrejena »stroka« za neuspeh krivili neposlušnost ljudstva in poostrili ukrepe za zaprtje države. Več

  • Vasja Jager

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Šole se bodo zaprle same

    »Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.« S temi besedami je v začetku januarja ministrica za šolstvo Simona Kustec v oddaji Studio City iskala opravičilo za polom vladnih politik za omejevanje koronavirusne bolezni, zaradi katerega so bili slovenski vrtci in šole zaprti večji del šolskega leta. Ter travmatizirane učence, dijake in starše prepričevala, da je že davno razbit kozarec še vedno na pol poln. In čeprav je ministrica sveto zatrjevala, da bo storila vse, da bodo v novem šolskem letu vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti, je sistem po dobrem tednu že dodobra ohromljen, številni otroci in mladostniki pa doma. A to je le začetek. Več

  • Vasja Jager

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    Vsi smo mi Prebold

    Točno teden dni do začetka pouka je bilo, ko je pred dvestoglavo množico podpornikov in podpornic stopil uporni anticepilski ravnatelj osnovne šole v Preboldu. Peter Žurej je prijel v roke mikrofon in zbranim pojasnil, zakaj na svoji šoli ne namerava preverjati nobenega od pogojev PCT, s katerimi se država sredi delta vala koronavirusne bolezni bori proti epidemiji. Pozabite cepljenje, Žurej ne pristaja niti na testiranje za prisotnost okužb niti na ugotavljanje prebolevnosti. »Gre za pravico odločanja o svojem telesu. Kot odgovorno osebo me najbolj skrbi zakonitost. Da imam za tisto, kar odredim, zakonsko podlago,« je grmel ravnatelj. Množica je vzklikala: »Tako je,« in ploskala, roke so se oklenile transparentov »Otrok ne damo!« in »Mi smo Peter Žurej!«. Vesoljna Slovenija pa je gledala, se zgražala ali odobravala, se norčevala ali občudovala, razdeljena in histerizirana. Več

  • Vasja Jager

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Politika

    Slaba zamisel

    Na dlani je, da je vlada na začetku četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni v paniki zaradi zavoženega nacionalnega projekta cepljenja in da nima pravih zamisli, kaj storiti. Dokaz je nedavna delna odprava zastonj testiranja za covid-19 s hitrimi antigenskimi testi (HAGT), s čimer želi oblast na vrat na nos za cepljenje pridobiti čim več ljudi, ki se zanj še niso odločili. Vlada pač ni sposobna preprostega uvida, da je prav s politiko takšne prisile zapravila zaupanje naroda in marsikoga odvrnila od cepljenja in spoštovanja ukrepov za omejitev širjenja virusa. Kaznovanje necepljenih z zaračunavanjem hitrih testov utegne zato imeti prav nasprotne učinke od želenih. Več

  • Vasja Jager

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Družba

    Cepiva delujejo

    Odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje prebivalstva, javnost s posebnim zanimanjem spremlja, kakšen bo učinek cepiv in ali jim bo uspelo zaustaviti ali pa vsaj upočasniti epidemijo. Nasprotniki cepljenja vsak primer okužbe med precepljenimi, torej polno zaščitenimi, uporabijo kot dokaz v prid teorijam, ki jih v želji po čim večji branosti ali klikanosti podpihujejo nekateri mediji. Tako je Večer prejšnji teden objavil članek z bombastičnim naslovom »Pozor, med potrjenimi okužbami v zadnjih dneh je bilo cepljenih več kot 13 odstotkov!«. Toda zlovešči vtis, ki ga povprečni bralec ali bralka dobi ob prebiranju takšnih novic, ni umesten. Dejstvo je, da so cepiva uspešna pri zaviranju krivulj hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa in da pomenijo upanje, da se bomo nekoč izvili iz epidemije. Več

  • Vasja Jager

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Družba

    Kaj je nevarneje? Stranski učinki cepljenja ali zapleti pri prebolevanju covid-19?

    Ključni argument v prid cepivom je, da zaščita, ki jo zagotavljajo pred koronavirusom, krepko odtehta tveganja, ki jih pomenijo morebitni stranski učinki. Polno cepljen posameznik je več kot 90-odstotno zaščiten pred težkim potekom koronavirusne bolezni, hospitalizacijo in smrtjo – na drugi strani so možnosti, da mu bo cepivo škodovalo, minimalne. Več