Vasja Jager

  • Vasja Jager

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Najprej so prišli po novinarje

    Novinarka Večera Klara Širovnik je eden izmed obrazov prihodnosti tega poklica. V želji po obveščanju javnosti se ne boji spustiti na samo družbeno dno; velikega zanimanja deležne reportaže o prostitutkah, narkomanih in beguncih so ji prinesle nagrado Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko. Širovnikova kljub mladosti razume, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo služenja skupnosti in ne zgolj poklic. K temu poslanstvu sodi tudi nadziranje političnih in kapitalskih elit in opozarjanje na sistemske krivice – toda v sedanjem trenutku za oblast v Sloveniji ni večjega greha kakor izpolnjevanje tega poslanstva. Večerova novinarka je le najnovejša med namišljenimi nasprotniki Janeza Janše, ki so to občutili na svoji koži. Več

  • Vasja Jager

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Politika

    V cerkvi svetega Janeza

    S selitvijo v vladno palačo, v pisarno premiera, se predsednik Janez Janša umika iz državnega zbora. Lahko si predstavljamo njegovo olajšanje; funkcija poslanca je bila ambicioznemu Janši pod častjo, česar niti ni pretirano skrival – po evidenci aplikacije Parlameter se je v svojem mandatu udeležil le 73 vseh odstotkov sej, s čimer je bil med najmanj aktivnimi predstavniki ljudstva, na 84. mestu med 90 poslankami in poslanci. Veliko praznino, ki bo v državnem zboru zazijala z odhodom predsednika SDS, pa bo v strankini poslanski skupini kot Janševa zamenjava skušal nadomestiti 41-letni Janez Moškrič. Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Josip Visarijonovič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

    Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Prijateljeva sreča

    Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov. Več

  • Vasja Jager

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Čemu tako resni?

    Na zadnji februarski dan je aktivistični inštitut Danes je nov dan na Facebooku objavil posnetek nastopa predsednika SMC Zdravka Počivalška v Odmevih. Da pa bi zagotovil »boljšo vidljivost v megli sprenevedanja«, je njegove odgovore opremil s šaljivimi podnapisi. Šlo je za parodijo, ob katero se ni obregnil niti sam subjekt domnevnega norčevanja – zato pa je toliko bolj zmotila odgovorne na nacionalni televiziji. Njeni pravniki so aktivistom poslali dopis, v katerem so zahtevali izbris posnetka, za nameček pa še plačilo 1878,80 evra odškodnine; sicer sledi tožba. Več

  • Vasja Jager

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    Padli prerok

    Na vrhuncu svoje moči se je 57-letni Peterson zdel nepremagljiv. Njegovi posnetki na YouTubu so imeli na milijone ogledov, njegova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos je bila globalna uspešnica, predavanja po vsem svetu – tudi v Sloveniji – so bila razprodana. Še do pred nekaj leti obskurni kanadski klinični psiholog je postal ikona desničarjev in populistov po vsem svetu, kar ga je pripeljalo do težko pričakovanega soočenja s Slavojem Žižkom – v katerem je povzpetnik potegnil krajši konec; po tem je Petersonova zvezda začela naglo zahajati. Dokler ni treščila na trdna tla. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Vzajemnokracija

    Osemnajstega decembra se je v Ljubljani zbrala skupina izbrano urejenih in že na prvi pogled uglednih ljudi; sestavljali so jo štirje moški in ena ženska. Dobili so se že zjutraj, lahko si predstavljamo, da so se najprej sestali na kavici v kavarni Maximarket ter še zadnjič uskladili stališča in izpilili svoje predstavitve. Nato so se odpravili proti svojemu cilju – poslopju državnega zbora, kjer jih je čakala vrsta sestankov s predstavniki in predstavnicami slovenskega ljudstva. Gospodje in gospa so imeli pred seboj odgovorno nalogo: preprečiti sprejem zakona, s katerim je želela vlada Marjana Šarca ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Doktor za mlatenje prazne slame

    Gorenak je – tako kot precej članov njegove stranke SDS, s predsednikom Janezom Janšo vred – znan po nepremišljenih in nestrpnih izjavah, ki jih trosi po Twitterju. Po padcu Šarčeve vlade je začel tempo stopnjevati. Tako je poslancu stranke SAB Marku Bandelliju, ki je Janševo stranko kar prek družabnega omrežja spraševal, ali bo nadaljevala začeto delo pri infrastrukturi, vehementno svetoval, naj pošlje »vljudno pismo JJ« – pri tem pa ga je opozoril, da »je tam sedaj gneča in ne vem, kdaj boste na vrsti«. Nobenega razloga ni, da bi dvomili o resničnosti Gorenakovih besed. Več

  • Vasja Jager

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Kdo vse je nazdravil ob izvolitvi Aleksandre Pivec

    Sveže izvoljena predsednica upokojenske stranke pri svojih 47 letih še zdaleč ni najstarejši kader na vrhu katere izmed parlamentarnih strank; od nje so starejši Zdravko Počivalšek, Alenka Bratušek, Dejan Židan ter starosti slovenske skrajne desnice Zmago Jelinčič in Janez Janša. Aleksandro Pivec torej do statusa polnokrvne upokojenke loči še kar nekaj let, po sedanjem sistemu in omejitvah se bo lahko upokojila brez odbitkov najhitreje čez 17 let. Če gre sklepati iz zgleda njenega predhodnika na položaju predsednika DeSUS Karla Erjavca, pa bo lahko večino tega obdobja delovala kot voditeljica nišne, a v političnih dogovarjanjih mnogokrat odločilne stranke. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Andrej Petelinšek, Večer

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Družba

    Ninna Kozorog, humanitarka: »Najtežja revščina je vedno tiha. Ni je na naslovnicah.«

    Zadnje mesece je javnost pretresena ob branju zgodb zapuščenih starostnic in starostnikov, ki s skromnimi prihodki životarijo na robu družbe, mnogi med njimi pa so bili žrtve najhujših oblik fizičnega in verbalnega nasilja. Objave zgodb so del projekta Vida, ki ga izvaja dobrodelno društvo Humanitarček. Njegovi člani so vsi po vrsti prostovoljci, ki za pomoč ljudem v stiski – poleg starostnikov obravnavajo še revne družine, brezdomce, samohranilke ... – namenjajo svoj prosti čas in predvsem voljo. Kot pravi ustanoviteljica društva Ninna Kozorog, so napori tolikšni, da jih marsikdaj komajda še zmorejo – toda upanje, da bo Humanitarček skupaj z drugimi tovrstnimi društvi in organizacijami sprožil temeljni družbeni preobrat v odnosu do spregledanih, revnih in zatiranih, jih žene iz dneva v dan. Kozorogova, sicer zdravnica specialistka nevrologije in inženirka informatike, je bila v letu 2019 razglašena za prostovoljko leta po izboru Slovenske filantropije, Humanitarčka pa so bralke in bralci revije Naša žena izbrali za dobrotnika leta. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Družba

    Dr. Janja Hojnik, poznavalka evropskega prava: »EU ima dvojne standarde, ko gre za Vzhod in Zahod«

    Mnogi radi primerjajo Evropsko unijo z Jugoslavijo, Bruselj pa ima v tej analogiji enak položaj kot osovraženi Beograd, brezno brez dna, v katero naj bi se stekal naš težko prisluženi denar, v zameno pa dobivamo samo direktive in navodila evrokratov. Kot razlaga dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru, pa je EU v praksi skoraj povsem odvisna od dobre volje svojih članic; te nanjo prenašajo nekatere dele svoje moči, obenem pa vsaka izmed njih še vedno sledi predvsem svojim nacionalnim interesom. Kot kažejo italijanske dokapitalizacije bank in hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe, so številne države pri tem odločnejše in tudi uspešnejše od Slovenije. Več

  • Vasja Jager

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    En potni list, dvojna morala

    Koroška Slovenka, nekdanja poslanka v avstrijskem in evropskem parlamentu, je uradno postala kandidatka stranke SAB za ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Stranka jo je predlagala, četudi je Mlinarjeva državljanka Avstrije, kar je zmotilo Marjana Šarca. Zato je že zaprosila za dodelitev slovenskega potnega lista, obdržati pa si želi tudi avstrijskega. Ker sosednja država dvojno državljanstvo dopušča v izrednih primerih, je Mlinarjeva pred slabima dvema mesecema na Dunaju opravila razgovor s predstavniki avstrijskega notranjega ministrstva in jim pojasnila razloge. Več

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Vlada ne da »karantanskega« panterja

    Nedavno smo v Mladini pisali o zablodah glede povezav med slovansko kneževino Karantanijo in sodobno slovensko državo. Med temi zablodami je najbolj za lase privlečeno prepričanje, da so stari Karantanci uporabljali simbol panterja – ta je danes razpoznavni znak skrajnih nacionalistov, ki se štejejo za dediče namišljenih karantanskih vitezov. Črnega panterja častijo janšisti, protibegunske vaške straže, neonacisti in nogometni ultrasi, v zadnjem letu pa se je pojavil tudi na našitkih paravojaških odredov, kot sta Štajerska varda in Kranjska vahta. Več

  • Vasja Jager

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Politika

    Slovenska politika mora živali zaščititi pred nepotrebnim trpljenjem

    Leta 2011 je skupina raziskovalcev z univerze v švedski Uppsali pod vodstvom slovenske profesorice Manje Zupan izvedla prelomen poskus. Vanj je bilo vključenih 90 dvomesečnih pujskov, razdeljenih v skupine po štiri. Vsaka skupina je za 30 minut na dan dobila preprosto zavozlano vrv, s katero so se lahko igrali, raziskovalci pa so jih pri tem snemali in kasneje podrobno analizirali posnetke. Zupanova se spominja, da je šest mesecev »od jutra do večera pregledovala material. Že kmalu se mi je začelo dozdevati, da se nekaj dogaja in da prepoznavam vzorce v njihovem vedenju.« Ko so posnetke obdelali še z natančnimi statističnimi metodami, so rezultati presenetili vse. Iz dinamike igre je bilo jasno vidno, da pujski izkazujejo različne osebnostne poteze – tako so eni bili iniciatorji, ki so bili venomer prvi pri klobčiču, spet drugi so bili sledilci, tretji nekaj vmes. Predvsem pa se je izkazalo, da se živali mnogo raje igrajo z drugimi kakor pa same zase. »Dva sta se igrala, tretji ju je v kotu nekaj časa opazoval, nato pa nenadoma skočil in še sam začel tekati po boksu. To je bilo mnogo več kot le hipni, instinktivni odziv; pomenilo je, da se žival zaveda ne le same sebe, temveč tudi drugih in nato svoja občutja in vedenje prilagaja njim. Kar so temeljne odlike empatije.« Več

  • Vasja Jager

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika

    Poljska kuhinja Janševih evroposlancev

    Poljska je eno od ključnih žarišč desnega populizma v Evropi, pod ultrakonservativno in katoliško usmerjeno vlado pa je nedavno storila korak v novo skrajnost. Najmočnejša koalicijska partnerica, stranka Zakon in pravičnost, je podprla predlog zakona, ki spolno vzgojo mladostnikov v šolah enači s pedofilijo. Več

  • Vasja Jager

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Janšev Kekec živi svoje sanje

    Vzdevek »Janšev Kekec« ni pogruntavščina Mladininega agitpropa, mlademu, še ne 30-letnemu poslancu stranke SDS so ga pred dvema letoma nadeli hrvaški mediji. Mahnič, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je sklical nujno sejo, na kateri je želel preveriti – brez heca – pripravljenost Slovenske vojske na morebitno vojno s Hrvati. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Politika

    Aleš Prijon, državni sekretar, ki rešuje stanovanjsko problematiko: »Nekateri ljudje nimajo kje spati«

    Po osamosvojitvi je naša država razprodala celoten nabor javnih stanovanj in to področje prepustila na milost in nemilost trgu. Četrt stoletja kasneje mlade družine in prekarci ne le po Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji z zavistjo pogledujejo prek meje, proti Avstriji in Dunaju, kjer oblasti uspešno krotijo nepremičninske špekulacije in zagotavljajo dostopna neprofitna stanovanja. Mladi že izgubljajo potrpljenje in protestirajo na ulicah, medtem pa nepremičninski baroni gledajo, kako njihovo bogastvo narašča iz dneva v dan. Nepremičninski davek, ki naj bi omejil njihov pohlep, je vsaj za nekaj let pokopan, Airbnb brez resnejših omejitev polni žepe premožnih in preplavlja središče prestolnice s turisti. Toda državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, arhitekt Aleš Prijon, zatrjuje, da sedanja vlada ne drži križem rok. Prvi korak k rešitvi sistemskih težav, ki Slovenijo tarejo že desetletja, je po njegovem prepričanju stanovanjski zakon, ki nadomešča zastareli predpis iz leta 2003. Več

  • Vasja Jager

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    V tujini se krepi nasprotovanje Airbnb-ju, v Sloveniji pa je ta vse bolj razširjen

    Pred dvema tednoma je v ameriškem mestu Jersey potekal malce nenavaden referendum. Za spremembo namreč ni šlo za odločanje o kakšnem političnem ali infrastrukturnem projektu, temveč so se volivci in volivke izrekali glede pojava, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Drugo največje mesto v državi New Jersey se je namreč odločilo, da se bo postavilo po robu spletnemu gigantu Airbnb-ju, ki je opustošil trg najemniških stanovanj in središče mesta spremenil v zabaviščni park za turiste. Mestne oblasti so zato oblikovale svojevrstno rešitev, s katero bi omejili oddajanje stanovanj prek Airbnb-ja – po njihovem predlogu bi lastniki lahko oddajali svoja stanovanja le, dokler v njih živijo tudi sami. S tem naj bi zvezali roke bogatim špekulantom, ki v svojih portfeljih kopičijo nepremičnine in tako siromašijo ponudbo stanovanj in posledično dvigujejo njihove cene in najemnine. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Karel Gržan: Sem nasprotnik izključujoče tekmovalnosti, ki nekatere povzdiguje, preostale pa ponižuje

    Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Cerkev dobila milijone, a ji še ni dovolj

    Že pred dobrimi 2000 leti je Kristus dejal, da bo prej prišla kamela skozi šivankino uho kakor pa bogataš v nebesa – vendar si njegovi domnevni predstavniki na zemlji teh besed ne ženejo preveč k srcu. Niti v Sloveniji, kjer je katoliška cerkev s prehodom v kapitalizem znova nakopičila veliko premoženje, to pa se z vsakim dnem še povečuje. Rekordno vsoto državnega denarja bo zdaj pospravila z odločitvijo ljubljanskega višjega sodišča, ki je skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) odredilo, da mora ljubljanski nadškofiji izplačati 22 milijonov evrov odškodnin za neuporabo mozirskih in pokljuških gozdov, ki bi ji morali pripasti po denacionalizaciji. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Politika

    Zakaj, Maribor?

    Iz Maribora je prejšnji teden prišla pobuda, s katero želi skupina meščanov, znana po izletih v politiko in obnjo, zmanjšati razvojni zaostanek za Ljubljano, ki jo v mestu ob Dravi že tradicionalno doživljajo kot ključnega krivca za svoje – resnične, pa tudi namišljene – tegobe. Tokrat je skupina, zbrana okoli svetovalca za odnose z javnostmi Bartola Lampreta, sestavila peticijo, s katero zahteva, da se v Maribor prenese sedež državnega sveta. Sedež česa? Banke Slovenije? Urada predsednika republike? Ne, državnega sveta. Več

  • Vasja Jager

    27. 10. 2019  |  Kultura

    Spolne kvote tudi pri Borštnikovem prstanu

    Danes se s podelitvijo Borštnikovega prstana zaključuje letni praznik slovenskega gledališča. Najbolj prestižno priznanje na tem področju bo na slovesni podelitvi prejela igralka Marinka Štern, ikona Slovenskega mladinskega gledališča, v katerem je doslej odigrala že več kot 80 vlog. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, lavreatko odlikujejo "predanost, vrhunskost in unikatnost." Pri tem pa seveda niso omenili nepisanega, a ključnega kriterija, po katerih se Borštnikov prstan podeljuje že od samega začetka leta 1970 – spolnih kvot. Več

  • Vasja Jager

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Skriti privilegiranci

    Razdalja med Litijo in Ljubljano ni velika, slabih 37 kilometrov. Po aplikaciji Viamichelin vožnja med mestoma traja v povprečju manj kot tri četrt ure; mnogo ljudi s tistega konca se zato vsak dan vozi na delo v prestolnico. Med njimi pa ni poslanca SDS Borisa Doblekarja. Razlog je preprost, Doblekar ima v Ljubljani v najemu službeno stanovanje, ki je sicer v lasti države. Stanovanje ni majhno, ima 65 kvadratnih metrov, poslanec pa zanj plačuje dobrih 220 evrov najemnine. To je precej manj, kot bi moral odšteti navaden smrtnik; po uradnih ocenah višine najemnin v Ljubljani bi ga takšno stanovanje stalo okoli 780 evrov. Več

  • Vasja Jager

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

    Sodobni slovenski graščaki

    V trenutku, ko tole berete, se prepad, ki razdvaja Slovenijo, še poglablja. Z vsakim najetim kreditom, ki gre za plačilo precenjenega stanovanja; z vsako prodajo penthausa v vila bloku, z vsako izkoriščevalsko najemnino, obračunano študentu; z vsakim podedovanim in na novo opremljenim stanovanjem, oddanim tujim turistom prek Airbnb. Cene nepremičnin v Sloveniji še naprej rastejo. Zmagoslavna medijska poročila o okrevanju gradbenega sektorja so se umaknila ugotovitvam, da so stanovanja v velikem delu države, zlasti na Obali in v prestolnici, postala sleherniku nedosegljiva. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Polni žepi javnega denarja

    Tudi na prvi pogled bolj zahtevno temo je mogoče začeti lahkotno. Na primer s spominskim preskokom na izbor za Miss Hawaiian Tropic leta 2006. Ta naslov je takrat osvojila tekmovalka, ki je bila zaradi družinskih vezi deležna še dodatne pozornosti. Šlo je za Manco Zver, hčer tedanjega ministra za šolstvo Milana Zvera, drugega človeka takrat najmočnejše politične stranke SDS. Pri dobrih 20 letih je bila dijakinja poklicne šole, njeni življenjski cilji pa so bili otroško nedolžni. Kot je po zmagi povedala novinarjem, »je moj dolgoročni načrt odprtje kozmetičnega salona, saj trenutno obiskujem kozmetično šolo in mi urejenost pomeni veliko«. Danes, trinajst let kasneje, lahko rečemo, da je Zverova hči krepko presegla svoja mladostna hrepenenja. Je srečno poročena, ima dva otroka, zaposlena pa je kot prodekanja za mednarodno dejavnost na zasebni Fakulteti za dizajn. Ob imenu nekdanje lepotne kraljice stoji naziv magistrice – prislužila si ga je prav na ustanovi, na kateri dela. Več

  • Vasja Jager

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Ne kje, kako boste spali, gospod premier?

    Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zvišanje minimalne pokojnine. Krajše čakalne dobe v zdravstvu. Prenova sistema oskrbe starejših. Zagotovitev socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij in delitvi dobičkov. In končno še »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. Vse to je v koalicijski pogodbi obljubljala vladajoča koalicija pod vodstvom Marjana Šarca – in nobene od teh obljub za zdaj ni izpolnila. Kar se tiče davka na nepremičnine, bo po premierovih besedah Slovenija še nekaj časa brez njega, v torek je namreč dejal, da v »tej konstelaciji vlada ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka«. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Mateja Ratej, zgodovinarka: Od politikov moramo zahtevati, da v javni prostor vrnejo politični govor

    Je vodja Raziskovalne postaje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Maribor in tudi namestnica predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Zgodovina, ki jo proučuje, je sestavljena iz zgodb malih ljudi v velikih pretresih; mnoge od njih je popisala v svojih knjigah. Dolge ure preživi v arhivih in prebira kazenske spise, časopisne članke, oporoke; prek pozabljenih usod tistih, ki jim je bilo namenjeno, da so bili drobir v kolesju zgodovine, sestavlja ozadja in opazuje vzorce. Posebej jo zanima obdobje med obema svetovnima vojnama, Gramscijev »čas pošasti«, ko so po Sloveniji grmeli demagogi, meje so popuščale, ideološko in ekonomsko razdvojen narod pa je iskal grešne kozle. Vsaka podobnost z današnjim časom je vse prej kot naključna, še manj pa nedolžna. Več

  • Vasja Jager

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Vaša pozornost na spletu – najdragocenejše blago na svetu

    Ko berete tale članek, ste izpostavljeni nepregledni množici dražljajev. Morda od kod prihajajo zvoki oglasov, ki se ravnokar predvajajo na radiu ali televiziji. Mogoče vam mobilnik sporoča, da ste prejeli novo sporočilo ali elektronsko pošto ali pa da želi prijatelj klepetati z vami. Nemara ste že po teh nekaj vrsticah postali nemirni in začenjate čutiti, da bi raje brskali po družabnih omrežjih. Ali pa gledali posnetke na YouTubu. Ali pa igrali računalniške igre. Skratka, na voljo imate nešteto manj zahtevnih in bolj zabavnih možnosti od prebiranja tega besedila. Če pa se boste vendarle prebili do konca, bo to prijetno presenečenje. Kajti vaša pozornost še zdaleč ni samoumevna in še zdaleč ni zastonj. Pravzaprav je vredna na tisoče, nemara celo na milijone evrov. Več

  • Vasja Jager

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Politika

    Provinca je dobila upraviteljico

    Skoraj natanko leto dni je trajalo, da je po potrditvi v kongresu Lynda Blanchard tudi formalno prevzela posle ameriške veleposlanice v Sloveniji. To imenovanje je povsem v slogu predsednika Donalda Trumpa, ki najmočnejšo državo na svetu razume kot svoj fevd, odgovorne položaje pa deli sorodnikom in podpornikom. Položaj veleposlanice v Sloveniji sicer še zdaleč ni med najbolj cenjenimi, toda z imenovanjem Lynde Blanchard so Trump in familija – z odbeglo slovensko hčerjo Melanio vred – pokazali, kako bedna, obskurna in nepomembna se jim v resnici zdi naša država. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Družba

    Nives Laul, šolska psihologinja: Za rešitev težav mladostnikov potrebujemo čustveno odrasle starše

    Med pogovorom za Mladino v njeni pisarni večkrat zazvoni telefon – pa čeprav se šolsko leto še ni začelo. Dela ji ne zmanjka. Zaskrbljeni starši kličejo, da ji potarnajo o težavah z najstniki, neka mati kliče zaradi popravnega izpita. Enkrat vmes pogleda na zaslon službenega telefona in se nasmehne: »Oprostite, moja hči kliče. Moram se javiti.« Nives Laul pozna stiske in izzive otrok in mladostnikov z obeh vidikov – kot svetovalna delavka in profesorica psihologije na Gimnaziji Celje - Center ter kot mati desetletne deklice, ki se pri vzgoji zanaša tudi na izkušnje iz svojega odraščanja. Več