Vasja Jager

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    »Obnašajo se kot kapo v koncentracijskem taborišču«

    Če še ne veste: vi ste krivi za bilanco epidemije. Krivi ste, ker se družite z družinskimi člani in prijatelji in ker hodite na obisk k ostareli materi v dom za starejše; krivi ste, ker na sprehodih po gozdovih niste nosili mask; ker ste na črno šli k frizerju, da vam pobarva narastek; ker kolesarite pred parlamentom. Vi ste tisti, ki ste žurali v Zrćah, se opijali po martinovanjih, silvestrovali na ilegalnih žurkah. Vi ste tisti, ki ste premalo dobri za to vlado, ki si je brez demokratičnih volitev prigrabila mandat, da lahko v dobi koronavirusa utrjuje svojo oblast – in ta vlada ve, česa vse ste krivi. Pravzaprav ste krivi že zato, ker ste se rodili, grešni in nepopolni, kakršni ste. Zato vas bo oblast prevzgojila, vam pokazala vaše zablode in vas pregnetla v nov narod, poslušen, hvaležen, ponižen. Lahko sprejmete te namere – lahko pa prisluhnete glasovom razuma, ki opozarjajo, da niste vi krivi, in se vprašate, kdo pa je. Dr. Rajko Muršič je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Več

  • Vasja Jager

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Denar ali življenje

    Bilo je 18. oktobra 2020, ko je predsednik vlade Janez Janša prek televizijskih zaslonov Slovencem in Slovenkam sporočil, da se uradno začenja novi val epidemije koronavirusne bolezni. Ponovnim strogim omejitvam življenja se ni mogoče izogniti, je povedal: »Najprej so življenja, potem zdravje in nato gospodarstvo.« Od tedaj minevajo natanko trije meseci, doslej je zaradi covid-19 umrlo že več kot 3000 ljudi, po številu mrtvih zaradi te bolezni je na milijon prebivalcev naša država tretja na svetu. Na drugi strani vlada Janeza Janše ne zelo glasno podpira čim bolj nemoteno delovanje podjetij kljub epidemiji in počne vse, da krivulje gospodarske dejavnosti ne bi preveč upadle – zdi se, da tudi za ceno naraščanja krivulj obolelih in umrlih zaradi covida. Več

  • Vasja Jager

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Politika

    Zakaj je Zdravko Počivalšek ves čas deloval v prid Term Olimia

    Marsikateri izmed slovenskih mogočnikov tudi po več letih ostaja navezan na poslovno okolje, iz katerega je izšel. Ljubljanski župan Zoran Janković še danes s ponosom in tudi z bolečino govori o Mercatorju, nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič še zmeraj spremlja dogajanje v tem podjetju in ima zelo jasna stališča do vsake njegove poslovne poteze. Z enako, če ne še z večjo budnostjo pa nad Termami Olimia, družbo, v kateri si je ustvaril ime, bdi aktualni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Čeprav bi moral biti po zakonu povsem ločen od svojega nekdanjega podjetja, Počivalšek na svojem položaju ves čas ravna tako, da družbo tudi z državnimi sredstvi krepi, hkrati pa jih je postavil na položaj kronskih draguljev v ambicioznih načrtih, ki jih ima s slovenskim turizmom. A ne gre le za predanost bivšemu podjetju. Sploh lahko napišemo, da gre za bivše podjetje? Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Rešujejo življenja, prosijo za drobiž

    Epidemija je pokazala, kako pomembni so za skupnost delavci v nekaterih poklicih, ki že leta ostajajo premalo plačani. Medicinske sestre po bolnišnicah in domovih za ostarele, negovalke in strežnice, pa tudi delavci v proizvodnji, prodajalke in čistilke – brez njih bi bila država danes popolnoma ohromljena, škoda, ki jo povzroča covid-19, pa še dosti večja, kot je. A kljub tveganju, ki so mu ti kadri izpostavljeni vsak dan, in izjemni požrtvovalnosti, s katero se spoprijemajo z boleznijo, povečini še vedno niso ustrezno nagrajeni. Več

  • Vasja Jager

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Madež, ki se ne da izprati

    Med številnimi aferami, ki so zaznamovale vladni odziv na epidemijo, je nemara najbolj kontroverzno, gotovo pa za prebivalstvo najbolj usodno dogajanje po domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih. Zaradi vrste zgrešenih in zapoznelih odločitev je davek, ki ga je koronavirusna bolezen terjala po teh institucijah, med najvišjimi v svetovnem merilu, Janševa vlada pa si je zato nakopala vrsto očitkov, da je v času krize – namerno ali ne – žrtvovala najšibkejši del populacije. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    »Želim si zgolj, da bi ljudem lahko odprla oči in jim pokazala, kaj ta človek v resnici počne«

    Spomenka Hribar je danes za Slovenijo dragocenejša kot kadarkoli. Dragocena je ne zgolj kot priča, temveč kot dejavnik zgodovinskih procesov, ki so oblikovali našo nacionalno bit. Z opozarjanjem na povojne poboje je izzvala jugoslovanski komunizem in nato dejavno sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. Leta 1996 je s prelomno knjigo Svet kot zarota izzvala malike slovenske pomladi in prva opozorila na nevarne težnje svojega nekdanjega tesnega sodelavca Janeza Janše. Danes, tik pred 80. rojstnim dnem, neuničljiva filozofinja izziva janšistični avtoritarizem in brani nedotakljiva polja slovenske demokracije. To počne argumentirano in dostojanstveno. Več

  • Vasja Jager

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    Zore ukaže, Janša skoči

    Po odobritvi temeljnega dohodka v višini 700 evrov na mesec in popolni oprostitvi plačil prispevkov za duhovnike je vlada Janeza Janše katoliški cerkvi namenila nov, poseben privilegij: v času praznikov je dovolila ponovno odprtje cerkva in izvajanje verskih obredov. Četudi so izkušnje iz začetka drugega vala pokazale, da so prav cerkve lahko pomembna žarišča okužb, ki se iz njih lahko bliskovito razširijo po okolici. Več

  • Vasja Jager

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Družba

    Epidemija kot poslovna priložnost

    Tudi v času epidemije vlada Janeza Janše ni popustila v svojih prizadevanjih za krepitev položaja zasebnikov v zdravstvu. Četudi daleč največji del bremena spoprijemanja s koronavirusno boleznijo nosijo javni zavodi, ki so zato že dodobra kadrovsko in finančno izčrpani, vlada zamuja s sistemskimi rešitvami na tem področju, obenem pa sredi epidemije vleče poteze, od katerih bodo imela korist predvsem zasebna podjetja na področju zdravstva in sociale. Med njimi si lahko največ obeta poslovni imperij kirurga Marka Bitenca, podpornika Janševe SDS in enega najvplivnejših posameznikov v slovenskem zdravstvu. Pri tem mu izdatno pomagajo tudi vladni prvoborci proti epidemiji covid-19. Več

  • Vasja Jager

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Svet

    Smrekica in zgodovina

    Slovenija je Vatikanu božično drevo prvič podarila leta 1996, delegacijo, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., pa je vodil tedanji predsednik države Milan Kučan. S simbolno gesto je želel državni vrh izkazati hvaležnost Vatikanu za diplomatsko pomoč pri osamosvojitvi ter za hitro priznanje slovenske neodvisnosti. Vse skupaj je delovalo prisrčno, skoraj naivno, vendar državniško. Kučan in papež sta izmenjala vljudnosti in nikomur ni prišlo na misel, da bi priložnost izkoriščal za ideološka podpihovanja. To je bilo še v nekih drugih časih, davno pred tviterkracijo. Več

  • Vasja Jager

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Politika

    Roman Leljak je porušil spomenik aktivistom NOB in talcem

    Župan občine Radenci, propadli poslovnež in uspešni psevdozgodovinar je daleč najbolj ideološko obremenjeni funkcionar na čelu katere od slovenskih občin. Njegov mandat je zaznamoval referendum o preimenovanju Titove ceste, ob županovanju pa najde čas tudi za pripravo »dokumentarnih« filmov, s katerimi predstavlja svojo »resnico« o dogodkih iz druge svetovne vojne. Njegov pogled na to obdobje je skladen s stališči hrvaških proustaških nacionalistov. Nič čudnega, da je nedavno zakuhal nov incident. Več

  • Vasja Jager

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Družba

    Subvencije v puščici

    V epidemiji covid-19 številni mali podjetniki in obrtniki propadajo, vrsta samozaposlenih životari iz meseca v mesec, obstaja pa skupina prebivalstva, ki ji vlada Janeza Janše že od pomladi izkazuje posebno skrb in ji izdatno pomaga v stiski. Gre seveda za uslužbence katoliške cerkve, ki vse od prvega vala epidemije prejemajo državne pomoči, nesorazmerno velike glede na preostanek države. Že z naslednjim protikoronskim svežnjem pa naj bi se njihove ugodnosti še povečale. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Joszef Szajer – gej, ki preganja geje

    Večina Evropejcev je zimo pričakala v osami za štirimi stenami, evropski poslanec iz Madžarske Joszef Szajer pa je, osamljen v gluhi bruseljski noči, sklenil, da bo mraz preganjal na posebej izviren način, pa k vragu z omejevanjem socialnih stikov. Toplino je našel v družbi 24 drugih moških, povečini diplomatov, ki so se udeležili skrivne zabave v enem izmed barov v bruseljski gejevski četrti; gnani od pijače in ekstazija so se zabavi prepuščali tako intenzivno, da so vsega vajeni sosedje zaradi hrupa končno poklicali policijo. Še preden je novica o Szajerjevem veseljačenju prišla v javnost, je odstopil s položaja evropskega poslanca, kot razlog za to pa navedel »duševne napore«. Telesni vidik pustolovščine je torej prestal brez težav, kar je dokaj impresivno za 59-letnika. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Družba

    Če si majhen, si vedno kriv

    Milan Padežnik iz Stranic na Pohorju je marljiv človek, ki si že desetletja služi kruh z lastnimi rokami. Je lastnik družinskega podjetja za občasne prevoze, ima tri avtobuse in poleg sebe zaposlena še dva šoferja. Vse do marca je imel zadosti dela, da je njegovo življenje teklo po do sedaj že dodobra ustaljenih tokovih; nato pa je svet nenadoma zaustavila epidemija koronavirusa. Ljudje so se zaprli za štiri stene, potovanja so bila odpovedana, Padežnikovi avtobusi so obstali v garaži, denarni tokovi so praktično presahnili. Preživetje podjetja je zdaj odvisno skoraj izključno od pomoči, ki mu jo bo namenila država. Ta pomoč pa je v veliki meri prepozna in nezadostna. »Vse do petega svežnja ukrepov za preprečevanje posledic epidemije naša branža ni dobila nobene posebne pomoči, četudi smo med tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela. Prosili smo, dajali pobude, opozarjali, pa nič.« Edina pomoč, ki so jo turistični prevozniki prejeli po prvih štirih protikoronskih svežnjih, so bile subvencije plač zaposlenih, ki čakajo na delo, in skrajšanega delovnega časa, ki jih je prejelo celotno gospodarstvo. V prvem valu je država podjetjem v celoti povrnila stroške plač in prispevkov za zaposlene, ki so čakali na delo, kasneje so določili mejo pri 80 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da proračun delodajalcu na posameznega zaposlenega mesečno povrne do 894 evrov neto, morebitno razliko do delavčeve plače mora pokriti sam. A Padežnik pravi, da je »nekaj vendarle bolje kot nič. Glede nadomestil plač moram pošteno reči, da je bila vlada hitra in učinkovita, denar vedno dobimo nakazan že naslednji mesec.« Toda ta denar v težkih časih niti približno ne zadostuje za preživetje njegovega podjetja. Več

  • Vasja Jager

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    »Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

    Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance. Več

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika

    Hitri testi, počasna vlada

    Številne razvite države že nekaj tednov ali celo mesecev v boju z epidemijo covid-19 pospešeno uporabljajo hitre antigenske teste. Ti so sicer manj natančni od standardnih PCR-testov, ki pomenijo hrbtenico sistema spremljanja okužb v Sloveniji, so pa bistveno bolj preprosti in njihovi rezultati so znani v nekaj minutah. Posamezniki s potrjeno okužbo so lahko zato nemudoma izolirani, kar pomembno pripomore k preprečevanju širjenja virusa. To ključno prednost hitrih testov je sedaj, šele po več mesecih pozivov, prepoznala tudi vlada. Premier Janša je tako odredil začetek postopkov za morebitno splošno prostovoljno testiranje državljanov in državljank – pri čemer na izvedbeni ravni še ni nič pripravljeno. Ministrstvo za zdravje pa je bolnišnicam predpisalo, da morajo najmanj enkrat na teden testirati celotno zdravstveno osebje, v kratkem naj bi začeli še dvakrat na teden preverjati stanje vseh zaposlenih po domovih za starejše. A zakaj ni Slovenija že prej začela množično uporabljati hitrih antigenskih testov (HAGT)? Več

  • Vasja Jager

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba

    Slovenski testi

    Pomemben prispevek k omejevanju širjenja koronavirusa bi lahko bil zelo natančen, udoben in hiter test, ki so ga z lastnimi sredstvi razvili strokovnjakinje in strokovnjaki Odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu. Kot nam je povedala ena izmed njih, izredna profesorica Mojca Benčina, jim je uspelo izboljšati metodo RT-LAMP, na kateri sicer temeljijo PCR-testi; tako so združili najboljše lastnosti teh in hitrih antigenskih testov. »Princip LAMP signal ojača za večmilijonkrat in je v tem primerljiv s PCR, zato je verjetno občutljivejši od antigenskega testa, ki zaznava neposredno virusne delce.« Odvzeti vzorec je lahko tudi slina, za izvedbo reakcije zadostuje že samo grelec vode in termometer, morebitno prisotnost virusa pa razkrije sprememba barve reagenta. Rezultati so znani po približno pol ure, test Kemijskega inštituta pa je ob tem še zelo natančen, pojasnjuje raziskovalka: »Pomembno je, da smo z našim testom zaznali že več posameznikov, ki niso imeli simptomov in za katere je potem PCR-test potrdil, da so dejansko okuženi.« Z razvojem so začeli že marca, konec poletja so začeli delati pri konkretnem projektu – in to z lastnim finančnim vložkom. Šele od novembra se njihova raziskava pokriva iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost za povečanje raziskovalnega programa za raziskave v zvezi s covid-19. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba

    Neprijetna resnica

    Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus. Več

  • Vasja Jager

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    Rdeče cone, slepe pege

    Že v prvem valu epidemije covid-19 so bili domovi za ostarele ključna žarišča bolezni, med njihovimi prebivalci pa največji delež smrtnih žrtev. V pomladnih mesecih so bile okužbe s koronavirusom usodne za 82 oskrbovancev domov za ostarele, kar je bilo okoli 80 odstotkov vseh žrtev, ki jih je epidemija tedaj terjala v Sloveniji. Očitno je bilo, da vlada ne obvladuje položaja v socialnovarstvenih zavodih in da pristojni ne vedo, kako ustaviti pustošenje virusa med starostniki. Domovi so izbruh epidemije pričakali brez ustrezne zaščitne opreme in kadrovsko podhranjeni; za nameček je vlada vztrajala, da morajo okužene stanovalce zadrževati v domu, namesto da bi jih sproti premeščali v bolnišnice. Čeprav bi pričakovali, da bo človeški davek zadostoval za bolj odločen, predvsem pa učinkovit nastop odločevalcev v drugem valu epidemije, se to ni zgodilo. Ceno neodločnosti in nesposobnosti pa s svojimi življenji znova plačujejo starostniki. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Politika

    Od kod ta sebičnost in narcisizem?

    Pred pol leta je v Šmarju pri Jelšah potekal socialni eksperiment, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Zaspano kozjansko naselje z manj kot dva tisoč dušami je bilo v prvem valu koronske epidemije rekorder po deležu okužb med prebivalstvom, zaradi česar je bilo nekaj tednov povsem odrezano od sveta. Prihodi in odhodi so bili prepovedani, logistične poti pretrgane, ulice prazne, prebivalci zaprti po svojih domovih. Storitve in dobrine, ki so bile vse dotlej samoumevne, so v »slovenskem Wuhanu« postale nedosegljive; zdravstveni dom ni sprejemal nenujnih primerov, špecerija je stala na policah praznih trgovin, do dragocenih mask in razkužil je bilo skoraj nemogoče priti, stiska starih, bolnih in revnih je postajala nevzdržna. V teh okoliščinah so Šmarčani storili edino, kar jim je preostalo: stopili so skupaj. V izjemno kratkem času se je Šmarje pri Jelšah preoblikovalo v samozadostno komuno, organizirano na temelju solidarnosti, v kateri je vsakdo po najboljših močeh prispeval k skupnemu dobremu. Več

  • Vasja Jager

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Svet

    Papež pri 83 letih hiti spreminjati katoliško cerkev in svet na bolje

    Napredni papež Frančišek si vztrajno prizadeva za prenovo katoliške cerkve. Pred dnevi je v sklopu predavanj TED na Skypu objavil nagovor, v katerem je »vse ljudi vere, ne zgolj krščanske, in vse ljudi blage volje« pozval k skupnim prizadevanjem za ohranitev okolja in vzpostavitev vzdržne gospodarske ureditve. »Gospodarstvo ne more biti omejeno zgolj na proizvodnjo in potrošnjo, temveč mora upoštevati svoj vpliv na okolje in na dostojanstvo ljudi,« je opomnil. »Nihče izmed nas iz sedanje krize ne sme iziti enak, kot je bil doslej ... Naš namen je jasen – v prihodnjih desetih letih zgraditi svet, v katerem bomo lahko zadovoljili potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili možnosti zanamcev.« Več

  • Vasja Jager

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Družba

    »Verjetno se bliža konec naše zgodbe«

    Ob ponovnem zapiranju države se med ljudmi razrašča tesnoba. Ponovno se bomo morali za več tednov, nemara mesecev, odpovedati ustaljenemu načinu življenja, omejiti stike na minimum, se zapreti med štiri stene in upati, da bo to dovolj, da ohranimo zdravje. Velik del ljudi ima ob tem še dodatne skrbi – gostinci, neodvisni kulturniki, delavci v koncertni industriji, lastniki kinematografov in fitnesov, zaposleni v turističnih agencijah, prevozniki, frizerji in drugi mali obrtniki, ki jim je prvi val epidemije covid-19 povzročil nepopravljivo škodo, obupano pričakujejo novi lockdown. Glede na njihove izpovedi je jasno: ko se bo mora končala, svet ne bo več isti; po valu zaprtij lokalov, delavnic in trgovin bodo središča naših mest neprimerno bolj prazna, kot smo bili vajeni doslej. Več

  • Vasja Jager

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Svet

    Papež Ivan Janez Prvi

    Papež Frančišek, sin skromnih italijanskih priseljencev v Argentino, že od začetka pontifikata s svojo humanistično držo razburja skrajno desnico in njene privržence, ki se sicer razglašajo za zveste pripadnike katoliške vere. V objavah in govorih v skladu z izvirnim naukom Jezusa iz Nazareta o ljubezni do bližnjega poziva k obrzdanju plenilskega kapitalizma, zmanjšanju socialnih razlik in skrbi za planet, posebno pozornost pa namenja sočutju do beguncev. Konservativni skrajneži, ki katoliško vero izkoriščajo za utrjevanje idej o lastni večvrednosti, so ga zato razglasili za izdajalca in nameščenca zloveščih globalnih elit. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Željko Stevanić

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Družba

    Na splavu za Ameriko

    »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    »Privatizacija nikakor ni rešitev. Daleč od tega.«

    Doc. dr. Antonija Poplas Susič je med najbolj cenjenimi zdravnicami ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v tujini; pred šestimi leti jo je Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine imenovalo za evropsko zdravnico leta. Predava študentom na fakultetah v Ljubljani in na Jesenicah, je avtorica sistema referenčnih ambulant, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Predvsem pa ima neposreden uvid v delovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi koncesionarjev; polnih 27 let je delovala kot družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana, danes je namestnica direktorja, zadnja tri leta ob tem deluje tudi kot koncesionarka v svoji ambulanti. V pogovoru za Mladino je predstavila svoje poglede na težnje po privatizaciji slovenskega zdravstva, pa na kontroverzni, 42 milijonov evrov vredni razpis ministra Gantarja za skrajševanje čakalnih dob in na pozive po izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema za javni sektor. Več

  • Vasja Jager

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Kaos na pohodu

    Bralka Mladine je ena izmed številnih, ki imajo svoje starše nastanjene po domovih za ostarele. Svojo sedemdesetletno mater vidi poredko, vsekakor dosti manj, kakor bi si obe želeli. Zaradi drugega vala epidemije covid-19 so domovi znova pred zaprtjem za zunanji svet, obiski so omejeni na vsega pol ure druženja zunaj domskih prostorov na teden. Materi je vedno težje in močno pogreša svoje domače, zato je hči prosila vodstvo doma, ali bi jo lahko za nekaj časa vzela k sebi. »Tako bi se lahko družili in pogovarjali, jaz pa bi si že prilagodila obveznosti tako, da bi tisti čas skrbela zanjo. Nikamor ne bi hodili in izogibali bi se stikom, pred vrnitvijo pa bi ji plačala test na koronavirus, da bi jo lahko brez skrbi sprejeli nazaj v njen dom za starejše,« pripoveduje bralka. Več

  • Vasja Jager

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Politika

    Cvet z juga, Simonitijev fikus

    Koronska kriza je številne ljudi že spravila ob delo, po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bila brezposelnost avgusta 23 odstotkov višja kot lani. Med dejavnostmi, ki so najbolj občutile nove razmere, je kultura; brez prihodkov je že ostala kopica samozaposlenih. Marsikateri od njih je upravičeno jezen na resornega ministra Vaska Simonitija, ki mu kulturniki očitajo, da zanje ni storil dovolj; toda vsaj eni izbrani kulturni delavki, ki jo je zadnja leta pestil upad posla, je ministrstvo ponudilo rešilno bilko. Gre za Alenko Gotar, nekdanjo predstavnico Slovenije na Eurosongu s pesmijo Cvet z juga, danes pa predvsem vse radikalnejšo članico SDS, ki jo je Simoniti zaposlil v svojem kabinetu. Več

  • Vasja Jager

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Politika

    Vlada izkorišča koronsko krizo za pospešeno privatizacijo zdravstva in sociale

    Enaindvajsetega avgusta sta minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo Janez Cigler Kralj skupaj stopila pred novinarske kamere in mikrofone ter zmagoslavno napovedala, da Slovenija po skoraj dveh desetletjih čakanja le dobiva zakon o dolgotrajni oskrbi. Tako naj bi vendarle sistemsko uredili kronično zanemarjano področje skrbi za najstarejše; priskrbeli naj bi dodatna mesta po domovih za starejše, izboljšali že obstoječe zmogljivosti in okrepili storitve pomoči na domu – in vse to zgolj z zanemarljivimi dodatnimi finančnimi bremeni za prebivalstvo. Slišalo se je prelepo, da bi bilo res. Kmalu se je pokazalo, da je bil občutek upravičen. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    »Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«

    Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb. Več

  • Vasja Jager

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Politika

    L’état, c’est moi

    Država, v kateri živimo, je demokratična republika. To pomeni, da smo svobodni, dokler smo tudi odgovorni. Lahko se prosto gibamo, lahko izražamo svoja mnenja, lahko se družimo s komerkoli, lahko prosto razpolagamo s svojim premoženjem in svojimi telesi. Vse to lahko počnemo, dokler s svojim početjem in stališči ne ogrožamo ostalih članov skupnosti. Ker živimo v demokraciji, smo polnopravni državljani in državljanke. Demokracija, vladavina ljudstva, pa ni samoumevno stanje, temveč je mogoča le, dokler ustava in pravni red slehernega posameznika varujeta pred izkoriščanjem in maščevanjem tistih, ki imajo več družbene moči od ostalih. V ta namen je v demokratični družbi moč porazdeljena med tri veje oblasti, ki so med seboj strogo ločene: zakonodajno, izvršilno in sodno. To je jamstvo naše svobode in naše varnosti. In sedaj je ogroženo. Več