Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2018  |  Kultura

    Nova reinterpretacija slovenske himne v dobi globalizacije in spajanja kultur

    Se spomnite Dobrodelne Zdravljice? O prvi akciji projekta Žive naj vsi narodi, katerega širši namen je spodbujanje medkulturnega dialoga in širjenje strpnosti, smo v Mladini pisali že pred enim letom, ko je izšla njihova predelava Prešernove Zdravljice v sodobnem glasbenem videospotu. V spotu so se jim poleg slovenskih in priseljenskih glasbenikov pridružili tudi nekateri znani obrazi, ki se zavzemajo za strpnost, npr. Boris Cavazza in Irena Yebuah Tiran, vse skupaj pa je spremljala še dobrodelna akcija, v kateri so s pomočjo Slovenske filantropije zbirali sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v družbo. Več

  • Lara Paukovič

    29. 11. 2018  |  Kultura

    Čas je 

    Pred parlamentarnimi volitvami so se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero so želeli politike, ki bodo izvoljeni v novo vlado, opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v prihodnjem mandatu. Sestavili so seznam štirih ključnih zahtev, s katerimi naj bi se položaj kulture v prihodnjih letih izboljšal – to so (1) primerno mesto za kulturo v družbi, (2) povečanje proračuna za kulturo, (3) strokovni minister/ministrica in (4) nov kulturni model. Volitve so zdaj mimo, projekti, povezani s kulturnim poljem, pa še vedno ostajajo nekako ob strani. Podpisniki javnega pisma so zato medijem poslali nov dopis, s katerim želijo ponovno opozoriti, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe. Več

  • Lara Paukovič

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

    Še en žalosten korak nazaj

    Madžarska vlada je že avgusta napovedala, da ne bo več financirala študij spola (za nepoučene: sklop disciplin, med katere sodijo sociologija, literarna teorija, feministične teorije, filozofija, psihoanaliza itd., ki kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce v zvezi s spolom in spolno identiteto) na fakultetah, z najnovejšim odlokom, ki ga je premier Viktor Orbán podpisal prejšnji teden, pa je ta študijski program v resnici izpadel s seznama na Madžarskem dopuščenih magistrskih študijev – češ da gre za ideologijo, ne za znanost. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura

    Bronja Žakelj, pisateljica: K sebi sem prihajala pol leta. Bilo je res težko. 

    Bronja Žakelj, ki se je rodila leta 1969, je diplomirala iz novinarstva, pozneje pa se je znašla v povsem drugih vodah, v ekonomiji in bančništvu. Z romanom Belo se pere na devetdeset, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina, se je prvič preizkusila v vlogi pisateljice, kar je bila od nekdaj njena velika želja, a za pisanje zaradi obilice drugih obveznosti ni našla časa. Snov je črpala kar iz svojega življenja, pravi, da jo najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, teme »s pločnika«, toda njen roman ni kratkočasno čtivo – čeprav v njem najdemo tudi humorne prvine –, pač pa gre za delo o neizmerni bolečini. Ne le da je pri 14 letih zaradi raka izgubila mamo in malo po 20. letu še sama zbolela za hudo obliko raka, Hodgkinovim limfomom, nekaj let zatem se je v gorah smrtno ponesrečil še mlajši brat Rok, na katerega je bila zelo navezana; star je bil komaj 19 let. Smrti se kljub temu ne boji, čeprav ve, da je to eden največjih strahov sodobnega zahodnega človeka. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    »Končaj vame!«

    Tretjega decembra je bila v Londonu podeljena letošnja »Bad Sex in Fiction Award« (nagrada za najslabši seks v literaturi), ena najzanimivejših nagrad na tuji literarni sceni. Od leta 1993 jo Literary Review podeljuje avtorjem, ki jim je v sicer kakovostno literarno delo uspelo vključiti obupno slab prizor seksa. To so lahko osladne, patetične scene, vredne kakšnega tretjerazrednega ljubezenskega romana, prizori, ki so pretirano neokusni, ki tehnično ne delujejo ali ki so glede na ostalo dogajanje v romanu enostavno odveč. Erotična in pornografska literatura je iz obravnave izpuščena. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    So Delove iskrice res iskrice?

    Poznate iskrice? To so tisti kratki citati znanih ljudi, ki jih kot »misel dneva« vsak dan objavlja časopis Delo. Včasih so simpatične, včasih nam dajo misliti, občasno – no, v zadnjem obdobju kar pogosto – pa se v izboru najde tudi kakšna neposrečena iskrica, tako kot pred kratkim »Če ima ženska vznemirljiv dekolte, jo je bolje gledati v oči« italijanskega pisatelja Pitigrillija (zakaj je to ob vseh navdihujočih mislih, ki jih imamo na voljo, iskrica dneva?) ali Wildova »Če so ženske premočno naličene in premalo oblečene, je to zmeraj znamenje obupa«. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Sandra Erpe, kantavtorica in pesnica

    Začela je kot glasbenica – glasbeno se udejstvuje od šestnajstega leta, lani pa je izšel njen glasbeni prvenec, Sinonim za mojo mladost. A čeprav je že besedila na albumu, prav tako kot glasbo, napisala sama, jo je mikala tudi poezija v svoji najbolj osnovni obliki. Tako je letos luč sveta ugledala še njena pesniška zbirka, Prtljaga. Več

  • Lara Paukovič

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Zaposleni mladi kulturniki?

    Velja prepričanje, da rednih zaposlitev za mlade v kulturi ni. A to ni povsem res – morda je v kateri izmed »uporabnejših« panog pot do dela hitrejša, vseeno pa zaposlitev na kulturnem področju za mlade ni nemogoča. Eden izmed projektov, ki jim zaposlovanje olajšujejo, je projekt Evropskega socialnega sklada (ESS), ki poteka od leta 2016 in bo trajal do leta 2020, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, to pomeni 400 tisoč evrov na leto. Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Svet

    »Sama je to hotela!«

    Letos so Irci na referendumu podprli odpravo prepovedi splava, kar je bil za Irsko pomemben korak naprej na področju pravic žensk. Toda te dni z Irske prihaja zgodba o posilstvu sedemnajstletnice, ki naj bi bila za storjeno dejanje kriva sama, ker je nosila čipkasto spodnje perilo. Odvetnik moškega, ki naj bi dekle posilil, je osemčlanski poroti (v kateri so bile štiri ženske) namignil, naj ob odločanju o krivdi upoštevajo dekletovo spodnje perilo. In res se je porota odločila, da moški ni kriv. »Ali obstaja možnost, da jo je obtoženec privlačil, da je bila odprta za to, da bi nekoga spoznala in bila z njim? Samo poglejte, kako je bila oblečena. Nosila je tangice s čipko spredaj,« je izjavila višja svetovalka Elizabeth O’Connell. Pri namigovanju, da je bil odnos sporazumen, se ni zmenila za besede dekleta, ki je dejalo, da pred tem nikoli ni imelo spolnih odnosov in da je bilo v dejanje prisiljeno. »Pravkar si me posilil,« naj bi dejalo obtožencu, on pa ji je odvrnil: »Ne, pravkar sva seksala.« Več

  • Lara Paukovič

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Moralna panika

    Zgražanje dežurnih moralistov zaradi knjig, predpisanih za domače branje v šolah ali za Cankarjevo tekmovanje, ni nič novega. No, tudi kje v tujini ni dosti drugače – prav zdaj se veliko govori o seznamu prepovedanih del na knjižnem festivalu v vse konservativnejšem Kuvajtu. Med drugim sta se na tem seznamu znašli deli Bratje Karamazovi Dostojevskega in Sto let samote G. G. Marqueza. Na domačih tleh smo že imeli težave z romanom Napačna odločitev Vitana Mala, s knjigama Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca, ki sta bili leta 2011 predpisani za 8. in 9. razred na Cankarjevem tekmovanju, zadnja razprava v tem slogu pa je tekla o Evangeliju za pitbule Jiřija Bezlaja in o tem, ali gre v tem romanu za pornografijo ali ne. Več