Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  Za naročnike

    Špela Čadež, animatorka svetovnega formata

    Zrezek, ki se dimi v ponvi, živčen moški, ki čaka doma, in ženska, ki ve, da mora k njemu, vendar so ji sodelavci pripravili zabavo presenečenja za rojstni dan. Malo pred božičem je najnovejši animirani film Špele Čadež Steakhouse (Hiša zrezkov, op. a.), pretanjen prikaz toksičnega intimnega odnosa in subtilnega psihičnega nasilja, ki je nemalokrat še bolj uničujoče kot fizično, prejel nominacijo v kategoriji neodvisnih kratkih filmov na nagradah annie, vodilnih ameriških nagradah za animirani film. Film je bil doslej deležen že devetih nagrad in priznanj, med drugim posebne omembe na domači Animateki, uvrstil pa se je tudi v letošnji tekmovalni program največjega mednarodnega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu, kamor se vsako leto prijavi več kot 6000 filmov in kjer je nazadnje slavila Katarina Rešek - Kukla s Sestrami, kar je bil za slovenski kratki film izjemen uspeh. Več

  • Lara Paukovič

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    #nisemprijavila

    »Nisem prijavila, ker sem bila na smrt prestrašena. V šoku. Molčala sem in nosila dolge rokave, da ne bi nihče videl. Ko sem čez teden dni poskušala spregovoriti, je mati samo zavila z očmi, brat pa me je vprašal, s čim sem izzivala.« Več

  • Lara Paukovič

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura

    Naj knjige 2021

    Lana Bastašić: Ujemi zajca
    Rahlo toksično žensko prijateljstvo, roadtrip po Balkanu in po spominih. Recept za roman, ki ga boste prebrali v enem zamahu. Več

  • Lara Paukovič

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Svet

    Slovo pionirske borke

    »Očitno je, da si je veliko žensk prilastilo pojem feminizma, tako da služi njihovim lastnim potrebam, posebej belopolte ženske, ki so v ospredju tega gibanja, toda raje, kot da bi vdano sprejela to prilastitev, sem se odločila, da si ta pojem vzamem nazaj, da se osredotočim na dejstvo, da biti ’feministka’ v vsakem avtentičnem smislu te besede pomeni želeti si, da se vsi ljudje, moški in ženske, osvobodijo seksističnih spolnih vzorcev, dominacije in zatiranja,« je bell hooks leta 1981 zapisala v knjigi Ain’t I A Woman: Black Women and Feminism (Mar nisem ženska: Temnopolte ženske in feminizem), danes enem najpomembnejših feminističnih del, v katerem je preučevala učinek rasizma in seksizma na temnopolte ženske, gibanje za državljanske pravice in feministična gibanja od pridobitve volilne pravice do sedemdesetih let. Več

  • Lara Paukovič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    »Naj bo to opomin stroki«

    Dobra dva meseca sta minila, odkar je zaradi posledic cepljenja s cepivom družbe Janssen umrla 20-letna Katja Jagodic. Te dni se je njena mati Tatjana pogumno odločila, da spregovori v intervjuju za časnik Svet24. Kdor je kdaj občutil stisko in bolečino ob nepričakovani izgubi bližnjega, posebej otroka, ve, kako hromeča čustva so to – česa podobnega si ne želijo predstavljati nobeni starši. Upravičeno je, da se pojavijo občutki besa in nemoči, da mati ali oče išče krivca za to, kar se je zgodilo otroku. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

    Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    Paštete, konzerve in sladkani žganci

    Društvo Humanitarček je med najdejavnejšimi slovenskimi dobrodelnimi društvi, najbolj pa ga poznamo po projektu Vida, širšo prepoznavnost je pridobil, ko je poskrbel, da so zgodbe zapuščenih starostnic in starostnikov, ki jih je poleg revščine pogosto prizadelo še nasilje, zakrožile po družabnih omrežjih. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura

    »Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

    Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura

    Darilo za Darilo

    Iz Anglije je prejšnji teden priletela novica, da je slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki je že kmalu po 20. letu odšla živet v London in tam deluje še danes, prejemnica ugledne, deset tisoč funtov vredne filmske nagrade jarman za najinovativnejše dosežke na področju filma in gibljivih podob. Med drugim je bila nagrajena za umetniški film Darilo, v katerem se je ukvarjala s konceptom kulture kot političnega darila. »Film pokaže, kam lahko pripelje instrumentalizacija umetnosti. Vsa arhitektura, ki sem jo uporabila za lokacije filma, je bila denimo izvedena z nekim upanjem v solidarnost, a sovražni govor hitro da legitimnost, da se uniči in zatre vsa ta potencialna utopija,« je za Mladino dejala ob lanski razstavi Fundus prizadevanja v MSUM, kjer je bilo na ogled prvo dejanje filma Darilo. Več

  • Lara Paukovič

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura

    Kot da jih ni

    Lepa Vida je plenice prala. Bolni otrok, ostareli mož, delo, delo, dan za dnem. Potem je šla z zamorcem, ki ji je obljubljal boljše življenje. Mogoče prostovoljno, mogoče ne. Ampak šla je. Sramota. Lahka ženska. V neki drugi različici je meščanka, ki si iz dolgočasja omisli ljubimca, v tretji v nesrečnem zakonu koprni po mladostni ljubezni. Lepa Vida ves čas hrepeni po nečem boljšem, tujem, če hočete, tako kot na primer gospa Bovary; ni cankarjanska mati, ki bi tiho še naprej prala plenice in trpela. In to je, seveda, narobe! Zgodovina nacionalnega mita o lepi Vidi je zgodovina ženskih sramot in žalostnih koncev. Več

  • Lara Paukovič

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Politika

    Vlada očitno ne ve, kako bi se znebila direktorja Pedagoškega inštituta

    Obnovimo zgodbo, katere začetki segajo v lansko jesen. Takrat je upravni odbor Pedagoškega inštituta za direktorja za obdobje petih let imenoval dotedanjega direktorja dr. Igorja Ž. Žagarja. Toda vlada imenovanja ni potrdila. Ker ni bilo drugega primernega kandidata, je Žagar postal vršilec dolžnosti direktorja. To je bil vse do prejšnjega tedna, ko se mu je iztekel mandat. V vmesnem času je inštitut ponovil razpis za direktorja, in ker je spet vse pogoje izpolnjeval le Žagar, je upravni odbor vladi konec septembra poslal sklep o njegovem ponovnem imenovanju. September je bil tudi čas, ko je vlada predčasno razrešila dva člana upravnega odbora inštituta, Aleša Ojsterška in Stojana Sorčana, in namesto njiju nastavila dva svoja, Borisa Munišiča in Alenko Gortan. Toda niti nastavljena člana nista mogla preprečiti, da bi upravni odbor Žagarja prepoznal kot edinega mogočega direktorja – sklep o imenovanju je sprejel soglasno, le Munišič se je glasovanja vzdržal, Alenka Gortan pa je bila odsotna. Vlada je tako spet lahko naredila le to, da imenovanja ni potrdila. Več

  • Lara Paukovič

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Kultura

    Čistilka

    Stephanie Land je leta 2019 izdala avtobiografijo Maid: Hard Work, Low Pay, and a Mother’s Will to Survive (Čistilka: garaško delo, nizko plačilo in materina volja do preživetja) o boju matere samohranilke, ki čisti po hišah, da bi končala faks in hčerki omogočila boljše življenje. Knjiga je letos s kar nekaj izmišljenimi dodatki postala Netflixova miniserija Maid (Čistilka), ki sicer ni tako bombastična planetarna uspešnica kot Squid Game (Igra lignja), je pa po ogledih že prehitela Damin gambit (The Queen’s Gambit), eno najbolj priljubljenih Netflixovih serij zadnjega leta. Več

  • Lara Paukovič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Stop lažnivim podobam

    V centru Logout, ki se ukvarja s pomočjo posameznikom, odvisnim od interneta, so ponovno opomnili, kako škodljiva so lahko družabna omrežja za duševno zdravje mladostnikov. Posebej skrb zbujajoče se jim zdi razkritje nekdanje zaposlene pri Facebooku, ki je med drugim povedala, da je Instagram (ta je v Facebookovi lasti) razpolagal s podatki o svojem škodljivem vplivu na duševno zdravje mladih, a se zanje ni zmenil. Različne raziskave kot posledice rabe tega družabnega omrežja poudarjajo slabše mnenje o svojem telesu, težnjo k perfekcionizmu, tesnobo, depresijo, motnje hranjenja, nerealno doživljanje sveta in nerealna pričakovanja do sebe. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Družba

    »Ves čas nas držijo v položaju popolnega krča in strahu. To je zame prava nesvoboda.«

    Prav zdaj je v središču pozornosti zaradi filma Prasica, slabšalno ime za žensko, ki ga je režirala po scenariju mlade dramatičarke Ize Strehar in ki je na Festivalu slovenskega filma pobral kup nagrad: med drugim vesno za najboljši celovečerec, za najboljši film po izbiri občinstva, za scenarij in glavno igralko (Liza Marijina). V filmu spremljamo posameznike na pragu tridesetih let, ki zaradi družbenih razmer ne morejo odrasti; njihove zveze, stanovanja, službe, življenjske odločitve – vse je en velik kaos, a v njem nekako manevrirajo iz dneva v dan. Kakšno izbiro pa sploh imajo? Posebej zapomnljiva in prepričljiva je glavna junakinja Eva, ki brezbrižno pomete s tradicijo pasivne junakinje slovenskega filma. Tijana Zinajić (1973) se je s podobnimi liki ukvarjala že v svojem prvem dolgometražnem filmu Zgodbe iz sekreta in preprosto dobro razume nevroze in tesnobe ljudi na prehodu med mladostjo in odraslostjo, sploh v času, ki jim ne pušča ravno veliko možnosti. Verjame tudi v žensko tovarištvo, ki bo še izrazitejše, če bodo ženske na glas govorile o stiskah, s katerimi se spoprijemajo, in meni, da bi morali politiki končno dojeti, da jim ljudje ne zaupajo več. Več

  • Lara Paukovič

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Kultura

    Sally imajo vsi radi

    Spoznajte Alice, Eileen, Simona in Felixa, štiri prijatelje v poznih dvajsetih. Simon je v resnici nekoliko starejši, trideset-in-nekaj-letnik, ampak trideseta so itak nova dvajseta. Alice je pisateljica, ki je z dvema romanoma dosegla mednarodno slavo. Ima vse, kar si je kadarkoli želela: uspeh, slavo, denar. Že v mladosti je sanjarila o tem, da bi se po nečem izrazito razlikovala od drugih, kar ji je tudi uspelo. Kljub temu je po izidu druge knjige doživela živčni zlom in pristala v psihiatrični bolnišnici. Več

  • Lara Paukovič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Politika

    Transkript pogovora med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom

    Vizjak: Tako da, evo, ne vem, zakaj bi ti denar tam metal tako bedasto stran, daj mi ti povej ... pizda, meni je to totalno nelogično. Da bi ta denar od Term Čatež, ne vem, koliko milijonov evrov ... Več

  • Lara Paukovič

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Družba

    Podprimo in opolnomočimo nevladni sektor

    Donatorska kultura je v Sloveniji slabo razvita – nevladne organizacije malo sredstev dobijo neposredno od podpornikov, praviloma so odvisne od projektnih virov financiranja. Več

  • Lara Paukovič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Vse 70 % ceneje

    »Prejšnji teden so imeli na portalu XX 70 % znižanje oblačil in zdaj vam bom pokazala, kaj vse sem kupila,« v live posnetku na svojem profilu navdušeno razglaša spletna vplivnica. Sledi razkazovanje omenjenih oblačil, tako imenovani »haul«. Veliko teh kosov je naročila »impulzivno«, ker so bili ravno znižani in ne ve zares, ali jih bo kdaj oblekla; druge si bo nadela samo za fotografiranje. To so oblačila, ki že po redni ceni stanejo nekaj deset evrov – na znižanju pa jih je dobila za po deset ali dvajset evrov na kos. Narejena so iz tankih, nekakovostnih tkanin – a na fotografijah bodo kljub temu videti fantastično. Kakovost ni prvo, na kar ti mladi modni navdušenci pomislijo ob nakupu – gledajo predvsem na to, da dobijo več kosov za manj denarja. Več

  • Lara Paukovič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura

    Tik tak, tik tak

    Makovo polje. Rdeči cvetovi se spokojno nastavljajo soncu. Potem pa naenkrat ... vse preplavi dim, smog. Namesto idiličnega prizora iz narave opazujemo brutalno distopijo. Sredi travnika mrtev moški. Brenčanje žuželk postopoma utihne. V vodah umirajo ribe. Bo to naša prihodnost? Zelo verjetno. Samo nekaj dejstev: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – to je območje, večje od Južne Afrike. Poletje 2020 je bilo najbolj vroče poletje na severni polobli, tega leta pa je bila izmerjena tudi najvišja znana temperatura na Antarktiki. Če ne bomo prenehali z industrijskim ribolovom, do leta 2048 v morju ne bo več rib. Zemlja je sposobna le še šestdeset let žetve. Če se povprečna svetovna temperatura poviša za dve stopinji namesto za 1,5, kar je trenutno nedosegljiv cilj, za katerega bi morali radikalno spremeniti družbeni sistem, bo od onesnaženega zraka umrlo 150 milijonov ljudi več. Ubili jih bodo vročinski valovi in pomanjkanje vode, ki bo prizadelo kar 400 milijonov ljudi. Več

  • Lara Paukovič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Svet

    Zakonska zveza istospolnih parov zdaj legalna v tridesetih državah

    V nedeljo, 26. septembra 2021, so se Švicarji odločili, da želijo živeti v svobodni, odprti državi. S 64 odstotki glasov so na referendumu izglasovali legalizacijo porok istospolno usmerjenih – niti en kanton ni glasoval proti. Že lani je Švica s 63-odstotno podporo izglasovala zakon, s katerim je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. To je razkačilo najmočnejšo stranko v državi, desničarsko populistično Švicarsko ljudsko stranko (SVP oziroma UDC) – eden njenih članov je na primer cinično pripomnil, da »ne ve, ali bodo šale o gejih zdaj sploh še dovoljene«. Švicarska ljudska stranka je skupaj s Krščanskodemokratsko stranko in manjšo evangeličansko konservativno stranko UDF zahtevala referendum. Zakonodaja, ki bi izenačila status zakonske zveze med heteroseksualnimi in istospolnimi pari in slednjim omogočila tudi posvojitev otrok, je bila na mizi že decembra lani. A konservativni nasprotniki so zahtevali referendum in upali, da bodo sprejetje lahko preprečili. Zagnali so agresivno kampanjo »Ne poroki za vse!«, ki je med drugim prikazovala fotografije objokanih otrok, pospremljene s stavki »Otroci po naročilu? Recite ne poroki za vse!« ali pa »Ohranimo dobro počutje otrok! Recimo ne poroki za vse!«. V nadaljevanju pojasnjujejo, da poroka med moškim in žensko temelji na biologiji, kar pa še ne pomeni, da ne gre za diskriminacijo. Več

  • Lara Paukovič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura

    Ljudje brez vsega

    Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca. Več

  • Lara Paukovič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    Kako v vsakdanjem življenju čim bolje spremljati osebni ogljični odtis

    V romanu Tranzit (Transit) slavne britanske pisateljice Rachel Cusk se pripovedovalka na letalu znajde ob neznanem moškem; ta ji na lepem začne pripovedovati o prijatelju pilotu, ki je kljub svojemu poklicu zaveden okoljevarstvenik. Vozi električni avto, doma uporablja sončne kolektorje in vetrno energijo, obsesivno reciklira in med dopustom kampira v hribih nekje v bližini doma. »Toda isti človek ni imel težav s tem, da je redno oblekel uniformo, zlezel v pilotsko kabino petdesettonskega letala in odpeljal gručo alkoholiziranih dopustnikov na Kanarske otoke,« nadaljuje moški. »Težko bi si zamislili slabšo linijo za vožnjo, a on je na tej relaciji vozil dolga leta. Poleg tega je delal za nizkocenovno letalsko družbo, ki sta jo zanimala samo prihranek in dobiček.« Več

  • Lara Paukovič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    Politični menjavi

    Lani jeseni vlada direktorja Pedagoškega inštituta dr. Igorja Ž. Žagarja, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje in imel podporo ne le upravnega odbora, ampak tudi zaposlenih, ni potrdila za še en direktorski mandat. Upravni odbor je bil zato prisiljen imenovati vršilca dolžnosti – a ker ni bilo nobenega drugega, za direktorja primernega kandidata (to je tudi razlog, da ga je upravni odbor podprl že na začetku), je to lahko postal le Igor Ž. Žagar. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    »Tako dodelanega portala ni nikjer na svetu«

    Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (1976) je eden najprepoznavnejših slovenskih jezikoslovcev in eden tistih, ki se najodločneje zavzemajo za to, da bi o jeziku, ki ga govorimo, v vsakdanjem življenju razmišljali čim več. Lucidna, jedrnata premišljanja o jezikoslovju in družbi, ki jih objavlja v Delu, so pred časom izšla v esejistični zbirki Kozmologija. Izogiba pa se komentiranju aktualnega političnega dogajanja, saj je prepričan, da je znanost za vse in da je kot taka prostor, ki mora ostati karseda apolitičen. Je pobudnik in urednik spletnih portalov Fran (www. fran.si), na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, ter Slovenske slovnice in pravopisi (fran.si/slovnice-in-pravopisi/). Zadnji projekt, pri katerem je sodeloval kot koordinator, pa je pionirski portal Franček (www.franček.si), ki želi slovenski jezik inovativno približati mladim. Več

  • Lara Paukovič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    Kaj je Besedoboj?

    Aplikacija, s katero se na telefonu ali tablici v znanju slovenskega jezika lahko pomerite z velikani slovenske književnosti Poseben dodatek k portalu Franček je igrica Besedoboj, ki jo je skupaj s sodelavkami in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zasnoval Niki Bizjak, diplomant Fakultete za računalništvo in informatiko. Ne le mladi, tudi odrasli jezikovni navdušenci si jo lahko kot aplikacijo naložijo na telefon ali tablico in se v znanju slovenskega jezika pomerijo z duhovito opisanimi velikani slovenske književnosti: Lily Novy oziroma »besedno umetnico, ki ji ni para«, Zofko Kveder ali »bojevnico s peresom«, Ivanom Cankarjem, »človekom s hecnim odnosom do kave«, »Zadovolnim Krajncem« Valentinom Vodnikom, »rdečo raketo« Srečkom Kosovelom in »kar velikim slovenskim pesnikom« Francetom Prešernom. Več

  • Lara Paukovič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Družba

    Ali kdo razmišlja o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol?

    Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo. Več

  • Lara Paukovič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura

    Slovenski pasijon

    Na Triglav se vzpenja ženska, ki na hrbtu nosi kurentovo glavo, skoraj večjo od lastnega telesa. V četici ji sledi skupina pohodnikov. Strumno in ponosno ubirajo pot proti cilju, Aljaževemu stolpu. Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    Nekulturni kulturnik?

    Miran Hladnik je dolgoletni predavatelj na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg tega je priznan raziskovalec slovenske književnosti, avtor več knjig, razprav in znanstvenih člankov. Dvaindvajsetega avgusta se je skupaj s protestniki odpravil na Triglav in bil priča komunikaciji med Teo Jarc, Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Popisal in objavil jo je na Wikiverzi, kjer tudi sicer opisuje dogodke iz svojega življenja v maniri nekakšne kronike. Prispevek je končal z besedami: »Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. /.../ Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture.« Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Politika

    Našel se je nov stolček za Damjana Damjanoviča

    Marko Repnik, akademski glasbenik, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) vodil štiri leta. Mandat se mu je iztekel s koncem lanskega leta. Čeprav je izpolnjeval vse predpisane pogoje in bi lahko direktoroval še en mandat in čeprav je bil pravzaprav edini mogoči kandidat za direktorja – predlagal ga je nadzorni svet JSKD, podprli pa so ga tudi v sindikatu Glosa –, je ministrstvo za kulturo januarja letos za vršilko dolžnosti direktorice imenovalo Metko Šošterič. Takrat se je veliko špekuliralo, da gre za politično zamenjavo, čeprav je Metka Šošterič tako kot Marko Repnik članica stranke SD, a prava politična rošada se je zgodila šele zdaj. Položaj direktorja JSKD je zasedel Damjan Damjanovič. Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura

    Osamljeni genij

    Ko je pri le osemnajstih letih umrl Christopher Morcom, mladostni prijatelj, sošolec ter prva in največja ljubezen matematičnega genija Alana Turinga, je Turing v pismu materi napisal: »Prepričan sem, da bom Morcoma nekoč nekje spet srečal in da nama bo namenjeno, da skupaj kaj ustvariva, tako kot verjamem, da nama je bilo tukaj.« Turing je umrl dvajset let za njim – prav tako prezgodaj, pri dvainštiridesetih letih. Njegova smrt je bila posledica nedopustnega, sramotnega ponižanja: leta 1952 se je znašel pod drobnogledom sodišča zaradi »ogabne nespodobnosti«, kar se je po britanskem kazenskem zakoniku iz leta 1885 nanašalo na homoseksualnost, in prisiljen je bil izbirati med zaporom in hormonsko terapijo, ki naj bi mu zmanjšala libido in ga »ozdravila« napačne spolne usmerjenosti. Da, to se je dogajalo v razviti Evropi pred manj kot sto leti. Turing se je odločil za kemično kastracijo, ki mu je med drugim povzročila impotenco, rast prsi in depresijo – dve leti kasneje je naredil samomor; pojedel je jabolko, zastrupljeno s cianidom. Motiv zastrupljenega jabolka ni naključen: ko je leta 1937 izšla Disneyjeva Sneguljčica, je Turing, takrat star petindvajset let, vsem okoli sebe entuziastično razlagal, kako navdušen je nad risanim filmom; na pamet naj bi se naučil celo verze, ki jih izreka čarovnica, ko vari zastrupljeno jabolko. Več