Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Odpravljanje posledic epidemije

    Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.« Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Akcija pomoči kulturnikom zunaj institucij 

    V časih, ko so kulturniki državni paraziti številka ena in je marsikateri med njimi ostal brez dela in dohodkov, je dobrodošla solidarnost. Eden od primerov te je akcija Solidarni s kulturo. Pobudo za solidarnostno podporo v obliki finančne pomoči ustvarjalcem in delavcem v kulturi je že marca lani dala prof. Beti Žerovc s Filozofske fakultete v Ljubljani, hitro je postalo jasno, da bodo pandemija in ukrepi za njeno zajezitev prekarne kulturnike prizadeli. Poleg tega je bil na začetku epidemije govor le o oblikah državne pomoči zaposlenim in gospodarstvu, ne pa tudi samozaposlenim. Akcija Solidarni s kulturo naj bi kulturnim delavcem zagotovila premostitveno podporo in plačilo najnujnejših stroškov. Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Obup ni bolezen človeka, ampak družbe

    »Vsi bodo dosegli svoj cilj / le jaz ga ne bom dosegel ... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel.« Kako pretresljivo je brati ali poslušati vizionarske verze nekoga, ki je v resnici neizrabljen legel k pokoju – pri rosnih dvaindvajsetih, kmalu po tem, ko se je hudo prehladil med nočnim čakanjem na vlak. Tragičen scenarij, vreden kakšnega romana ali filma. Srečko Kosovel (1904–1926) svoje smrti ni napovedal le v pesmi Predsmrtnica, iz katere so uvodni verzi, ampak še v marsikateri drugi. Včasih si je je želel in jo je težko pričakoval, spet drugič se je je bal; najbolj znana med temi pesmimi je bržkone Slutnja. Morda je prav zato, ker je slutil, da se bo poslovil tako kmalu, ustvarjal v ekstatičnem zanosu – v le nekajletnem ustvarjalnem obdobju je napisal okoli tisoč pesmi, k temu moramo prišteti še številna pisma in publicistična besedila. Bil je tudi urednik mesečnika Mladina, predhodnika današnje Mladine. Več

  • Lara Paukovič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura

    Vrnitev odpisane razstave

    Pred dvema tednoma smo pisali, da je ministrstvo za kulturo (pravzaprav nevedni minister Vasko Simoniti) zaradi nezadovoljstva odpovedalo razstavo del slovenskih umetnikov, ki naj bi za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji visela v stavbi evropskega parlamenta v Bruslju. Razlog za odpoved je bilo dejstvo, da naj ministrstvo ne bi bilo seznanjeno z vsemi pogoji evropskega parlamenta, četudi je Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kustos razstave, v intervjuju za Večer povedal, da po njegovem vedenju to ne drži – da je ministrstvo vedelo za koncept in potrdilo izbor. Več

  • Lara Paukovič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura

    Gol, bos, sam

    Kočevski rog na Dolenjskem večina bržkone najprej poveže s tem, da je bil med drugo svetovno vojno v njegovih gozdovih nekaj časa sedež Osvobodilne fronte in poveljstva slovenskih partizanskih čet. Zaznamovan je tudi s tem, da so v njem grobišča žrtev povojnih pobojev. A prostor s takšnim zgodovinskim pomenom je lahko tudi prostor intimne kontemplacije. To je z zadnjim projektom dokazal Borut Peterlin, eden najboljših, tudi mednarodno priznanih slovenskih fotografov, med drugim nekdanji Mladinin fotograf in urednik fotografije, saj se je lani, v času prve karantene, odločil za kratke etape samoizolacije v Kočevskem rogu, med katerimi je ustvaril serijo fotografij, ki bo pod naslovom Nova Zemlja od 10. junija na ogled v Atriju ZRC v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura

    Pet let svežih rib

    Ko se obiskovalec sprehaja po osrednji ljubljanski tržnici in zavije v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami, ga pot mimogrede zanese še v sosednji prostor, ki je na prvi pogled ravno tako videti kot ribarnica, le da so v njem po stenah izobešene grafike in ilustracije. Gre namreč za mestno galerijo DobraVaga, ki na tej nenavadni lokaciji vztraja že pet let; polovico desetletja obhaja prav te dni. Več

  • Lara Paukovič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Družba

    #JazTudi in spolna vzgoja

    Kim Jiyoung je ženska, rojena leta 1982. Njena zgodba je iz Južne Koreje, a bi lahko bila iz katerekoli države na svetu. Ko je hodila v osnovno šolo, je imela nadležnega sošolca. V klopi je sedel zraven nje in jo, kadarkoli je vstal ali pa se usedel, »pomotoma« sunil s komolcem. Od nje si je izposojal šolske potrebščine in jih namenoma izgubljal; ko jo je videl na hodniku, se je zaletel vanjo. Ko mu ni hotela več posojati stvari, se je začel norčevati iz njenih oblačil, načina govorjenja. Po incidentu, ko ji je čevelj zabrisal na drugi konec razreda, se je Kim pritožila učiteljici in prosila za novega soseda v klopi. Učiteljica se je poskušala z njo »razumno« pogovoriti. »Veš kaj, Kim Jiyoung, naj ti povem nekaj, za kar se mi že nekaj časa zdi, da tega sploh ne opaziš: temu fantu si všeč.« Kim je vztrajala, da je to nemogoče, ko pa je fant tako nesramen in so njeni šolski dnevi zaradi njega pravi pekel. Toda učiteljica je bila prepričana o svojem prav. »Fantje so takšni. Vedno so bolj nesramni do deklet, ki so jim všeč. Pogovorila se bom z njim, ampak zakaj ne izkoristiš tega pripetljaja kot priložnost, da postaneta prijatelja, ne da se kar presedeš v drugo klop?« Več

  • Lara Paukovič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Živimo v vznemirljivih časih

    Nova sramota za Slovenijo na področju likovne umetnosti: potem ko je slovenski veleposlanik v Rimu nasprotoval razstavi slovenskih umetnikov v muzeju MAXXI, enem izmed najvplivnejših evropskih središč sodobne umetnosti – razstavo so k sreči kljub temu pripravili in odprli –, je zaradi nasprotovanja kulturnega ministrstva odpovedana razstava slovenskih umetniških del, ki naj bi bila v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji na ogled v evropskem parlamentu v Bruslju. Več

  • Lara Paukovič

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura

    Kam vodi neznanje?

    »Principi so kot trdnjava. Z njimi se ubraniš pred vsemi nevihtami,« pravi Claude, starejša ženska, živeča v manjšem francoskem kraju, poročena, z odraslo hčerko in dvema vnukoma. Claude, lik v drami Véronique Olmi Škorpijon – v slovenski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Šorak jo je srhljivo živo upodobila dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček –, natančno ve, kakšni so njeni življenjski principi. Trdo delo, dobra kuha, zlikan prt, družina, zbrana za jedilno mizo. Neznanim ljudem se vrata ne odpirajo. Zakon je svet, otroci so najpomembnejši v življenju. Posebej fantje, ki so trdni, nanje se lahko zaneseš, dekleta pa so bolj nestanovitna in lažje zbezljajo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Nina Valič, igralka, ki podpira boj proti premoči vseh vrst

    Bila je Savda (izmenično s Tino Vrbnjak) in Nazira v Požigih Wajdija Mouawada, eni najboljših predstav tekoče – okrnjene – gledališke sezone, epski pripovedi o vojni, ljubezni, izgubah, konfliktih, strahu; o ljudeh, ki so izgubili vse, ki se ves čas bojijo za svoje življenje, a kljub vsemu ne izgubijo upanja in želje po bližini. Po drugi strani pa dve leti prej Linda v Tatovih Dee Loher, umeščenih v zahodno družbo sodobnega sveta, ki ji nič zares ne manjka, a vendarle sleherniki živijo drug mimo drugega, ne da bi zares živeli, se »kradejo skozi življenje«. Več

  • Lara Paukovič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Družba

    Spolnost starostnikov ne sme biti tabu

    Moški poljublja moškega. Par se skriva pod odejo. Ljubimca se združita v strastnem poljubu. Ženska je od svojega partnerja pravkar dobila sočen poljub na vrat. Vsi so goli. In stari. Štejejo od šestdeset do osemdeset let, a so ravno tako strastni in ljubeči kot mladi pri dvajsetih. Več

  • Lara Paukovič

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura

    Pazite, da vam ne ukradejo podobe

    Štiriindvajsetega aprila 2013 so klub Gromka na ljubljanski Metelkovi prvič napolnili zvoki feministične tehnoburleske Tatovi podob. Začetki predstave, za katero je stal kolektiv transspolnih entitet The Feminalz, so bili bolj sramežljivi: prvo uprizoritev in nekaj ponovitev je obiskalo le okoli petnajst, dvajset gledalcev. Več

  • Lara Paukovič

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Politika

    Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen 

    Ministrstvo za kulturo je z grožnjami, da se bodo morale nevladne organizacije izseliti iz stavbe na Metelkovi 6, kjer bivajo že skoraj 30 let, mislilo resno. Spomnimo se: gre za ljudi, kolektive in nevladne organizacije svetovnega ugleda, ki segajo tudi po najvišjih mednarodnih strokovnih nagradah. Med njimi so denimo Center za slovensko književnost, Mirovni inštitut, Zavod Maska, Škuc, Plesni teater Ljubljana, Mesto žensk, Kino Otok in druge. Več

  • Lara Paukovič

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura

    Kulturniki z vklenjenimi rokami

    Na proslavi v predsedniški palači ob dnevu upora proti okupatorju si je na suknjič pripel rdečo zvezdo, na slovesnosti ob 1. maju pa je klavir igral z rokami, vklenjenimi v lisice. Za simbolnimi dejanji stoji glasbenik Sašo Gačnik - Svarogov. Več

  • Lara Paukovič

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura

    Intelektualna sladoledna kupa

    Ko je šla Enis Maci, nemška pisateljica in dramatičarka mlajše generacije (rojena je leta 1993), za nekaj časa živet na Dunaj, kjer je pripravljala uprizoritev ene svojih dram, je večino dneva prebila »na vajah in v mestu, v kavarni ali v Praterju«. V nemškem Bochumu, kjer se je v zgodnji mladosti sestajala s prijateljico Darjo, je najprej hodila v kavarno Konkret, pozneje pa v Orlando, kjer »je bila verjetnost, da naju bodo opazili ali nama celo prisluškovali, sicer večja, ampak je bil pa zrak boljši«. V zanikrni gostilni Pisarna v Essnu sta s prijateljico Jette lovili happy hour. In potem je tu še sladoledarna Evropa v njenem domačem kraju, očitno kavarna njenega otroštva, kjer so dekleta »vedno dobila vsaka dve kepici sladoleda ali limonin ledeni čaj«, sodelavka njene matere pa je z žličko uživaško pobirala peno s kapučina in kadila. Več

  • Lara Paukovič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

    Užaljeni za vsako figo

    Letošnji maturanti bodo esej pri slovenščini pisali o romanu Gorana Vojnovića, Figi. Gre za osebno zgodbo o Jadranu Dizdarju in njegovi družini in hkrati za pripoved o zgodovini, razpadu nekdanje skupne države, problematiki izbrisanih ... Figa je tudi roman o ljubezni: v univerzalnosti intimnih odnosov, ki jih spletajo tri generacije v njej, se bo gotovo našlo veliko maturantov. Dr. Igor Saksida, strokovnjak za mladinsko književnost, meni, da je Vojnović izvrsten pisatelj tudi ali prav zato, ker v svojih delih odpira vprašanje oblikovanja in izražanja identitet, in da se mu zato zdi prava izbira za maturante. »Uporništvo, iskanje smisla in premislek o medosebnih odnosih so brez dvoma idejne prvine, ki mlade vznemirjajo.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Ciril Jazbec

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Kultura

    Svetovna nagrada

    Leta 1977 je Joco Žnidaršič, fotograf in dolgoletni urednik fotografije na Delu, za serijo fotografij osvojil tretje mesto v kategoriji Narava na prestižnem mednarodnem natečaju World Press Photo, ki ga nekateri imenujejo kar »fotografski oskarji«. Žnidaršiča je ta čast doletela zaradi fotografij izpod Triglava, ki so omogočile vpogled v nevarnosti vsakdanjega dela gorskih »dostavljalcev«. To je bilo prvič in zadnjič, da je slovenski fotograf prejel to ugledno nagrado za fotografski cikel – in sploh je trajalo dolgo, da sta se na tem natečaju vnovič omenjali imeni slovenskih fotografov. Matic Zorman in Matjaž Krivic sta si prvo in drugo nagrado za posamično fotografijo v kategoriji Ljudje prislužila šele leta 2016. Več

  • Lara Paukovič

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Kultura

    Fužinski čefurji vračajo udarec

    Leta 2008 je Goran Vojnović slovenski književnosti podaril Marka Đorđića, polnokrvnega čefurskega najstnika s Fužin, ki s prijatelji Acotom, Dejanom in Adijem bluzi naokoli, se pretepa, prepira z malimi čefurkicami, ki so približno enako »dosadne« kot on, pali kosovni odpad in v dvigalu zija lepi sosedi v rit. Sanjal je o tem, da bo postal košarkar (kot – po njegovem – vsi čefurji, ki kaj veljajo), pravzaprav je o tem sanjal njegov fotr, a so ga vrgli iz ekipe, ker se je spičil s trenerjem. Ker v šoli ni bil ravno perla in zanj razen košarke ni bilo nobene perspektive, je postal nekoristen član slovenske družbe, ki mu gre v bistvu vse »na k….«, zato cele dneve »glumi gljivo« in gleda, kje bi lahko naredil kakšno galamo – »by the book« čefurček, kakršni gredo zagretim nacionalistom najbolj v nos. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    »Sem prišla na vrsto, ker se je zgodil razpad sistema – ali ker dejansko dobro delam?«

    Nedavno je Ivana Djilas prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marko Slodnjak za gledališk e dosežke v zadnjih dveh letih. Toda prejšnje leto ni bilo takšno, kot bi si ga gledališki ustvarjalci želeli; projekti so jim propadli ali pa so jih bili prisiljeni izvesti v drugačnih okoliščinah. Tudi Djilasova ni izjema. V celjskem gledališču se je namesto otroške predstave z večjo zasedbo odločila za dve ekipi z manj igralci, da bi se morebitne odsotnosti zaradi bolezni manj poznale, eri virusa pa so se prilagodili tudi tematsko – četudi ne govori neposredno o koronavirusu, predstava Tista o bolhah Saše Eržen na duhovit način prikazuje nezmožnost dotika. Ravno tako je spremenjenim okoliščinam sledila v ljubljanski Drami: izvedbeno zahtevnejši projekt Punce in pol Jere Ivanc so zamaknili in namesto nje se je lotila režije bolj pripovedne predstave Moj mož na podlagi kratkih zgodb makedonske pisateljice Rumene Bužarovske. Navdušil jo je trpek humor, s katerim o izkušnjah z moškimi – pogosto tudi težkih in tragičnih – pripovedujejo njene junakinje. Več

  • Lara Paukovič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura

    Reševanje zbirke

    Ker je Zdravilišče Rogaška v stečaju, se je na javni dražbi znašla grafična zbirka Kurta Müllerja – njena izklicna cena je 3.470.000 evrov. Gre za dragoceno zbirko približno 40 tisoč grafičnih listov iz 16. do 19. stoletja, ki obsega najrazličnejše tematske sklope: od lova, ptičev, metuljev, steklarske obrti, jugoslovanskih vedut, biblijskih prizorov do mode, športa in kulinarike. Posebej so izstopali izvirni ali faksimilni odtisi mojstrov, kot so Dürer, Holbein, Daumier, in Valvazorjevi bakrorezi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Družba

    »Najbolje, da kar umrem. Tak miselni preskok je pri mladih ljudeh hiter, sploh v težkih okoliščinah.«

    Marija Vincek je univerzitetna diplomirana psihologinja, trenutno tudi doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo, z dolgoletnimi izkušnjami dela z mladimi na osnovni in srednji šoli, visoki strokovni šoli in na fakulteti. Zaposlena je namreč kot svetovalna delavka in pomočnica ravnateljice na eni ljubljanskih osnovnih šol, sodeluje pa tudi v projektu Fakultete za socialno delo TropTNT, namenjenem mladim in njihovim staršem za lažje soočanje z vsemi tegobami, izzivi in tveganim vedenjem, ki so del odraščanja. Odkar se je začela pandemija, veliko pozornosti namenja duševnemu zdravju otrok in mladostnikov ter ocenjuje, da nas lahko stanje na tem področju trenutno zelo skrbi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni fenomen, ki nikogar ne pušča ravnodušnega

    V nedavni recenziji za Odzven so bili poimenovani »afterparty intelektualci«, propagandni portal največje vladne stranke pa je njihovo skladbo Postaja F zaradi domnevno provokativnega spota označil za »neužitno mineštro, v kateri se melodije disco glasbe mešajo z balkanoidnimi napevi in cenenimi najstniškimi vložki garažnih reparskih muzikalij«. Več

  • Lara Paukovič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Družba

    »Tisočkrat varnejše kot kontracepcija«

    Zaradi povezave med cepivom AstraZeneca in pojavom krvnih strdkov so številni v dvomih, ali bi se odločili za cepljenje s tem cepivom. Podobno se zdaj v ZDA dogaja s cepivom Johnson & Johnson. Več

  • Lara Paukovič

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura

    Roman, ki spreminja pogled na pedofilijo

    V najkontroverznejši knjigi Markiza de Sada, 120 dni Sodome, se štirje ugledni moški v poznih srednjih letih zaprejo v dvorec s haremom mladoletnih deklic in dečkov in jih uporabijo za udejanjanje vseh svojih najbolj izprijenih fantazij. V še eni de Sadovi knjigi, Filozofija v budoarju, skupina svobodomislecev v svet perverzne spolnosti uvede 15-letno deklico Eugénie. Med svobodomisleci padejo vsi moralni zakoni, užitek je glavno vodilo. Starost sodelujočih v aktu, ki užitek zagotavlja, ni bistvena, sploh če se, kot Eugénie, s početjem strinjajo. Več

  • Lara Paukovič

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Družba

    Ženska na krovu prinaša nesrečo

    Ko je mlada kapitanka Carola Rackete z ladjo Sea-Watch 3, na krovu katere je bilo več kot 50 beguncev, vplula v pristanišče na Lampedusi, da bi beguncem rešila življenje, jo je Salvini označil za piratko, ki je zagrešila kaznivo dejanje. Salvinijevi gonji proti njej so sledile številne žalitve na družabnih omrežjih, marsikatera med njimi izrazito seksistična, grozili so ji s posilstvom in smrtjo. Več

  • Lara Paukovič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Družba

    Brez uvida, brez strategije

    Z epidemijo covid-19 živimo že leto dni in pravkar se je začela nova zapora javnega življenja, kar pomeni, da se za 12 dni – predvidoma – spet zapirajo tudi šole (kljub ministričini obljubi, da ko se bodo učenci vrnili v šole, se bodo za stalno). Pri tem so se oglasili v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer sicer razumejo, da skrb za javno zdravje vpliva na izvajanje izobraževalnih programov, vendar bi morala po njihovem mnenju šolska politika ravno zaradi tega hitro, strateško in proaktivno poskrbeti za čim manj negativnih učinkov zapiranja šol in izobraževanja na daljavo. Kot smo videli, se to v enem letu ni zgodilo: vladi ni uspelo vzpostaviti kompetentne strokovne skupine na tem področju, ni pripravila operativnih modelov za izobraževanje na daljavo in sredstev za izvajanje teh modelov, morda najbolj ključno pa je, da ni predstavila nobene izhodne strategije, ki bi predvidevala, kako bodo šole blažile negativne posledice ponovnega zapiranja in nadomestile izpad doseganja standardov znanja tudi po epidemiji. Več

  • Lara Paukovič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura

    Preboleti smrt

    »Človek je živi stroj za prebavljanje smrti. Očeta, matere, bratov in sester. Obstajajo načini, kako se prebrodi tudi v ustnem in pisnem izročilu najpogosteje obravnavana smrt: smrt otroka, hčerke, sina, vnuka. Edina smrt, ki je nikoli ne prebolimo, najbolj boleča od vseh smrti, je smrt žene ali moža. Kajti ta človek je izbran, ne z rojstvom pridobljen, ni naša kri, temveč naše srce, izberemo si ga po nekem višjem načelu. Smrt tega človeka je nemogoča, kakor je naša lastna; nesprejemljiva je, brezupna, nemogoče jo je preživeti in prebaviti,« piše bosansko-hrvaški književnik in publicist Miljenko Jergović. Več

  • Lara Paukovič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Jemanje šibkejšim

    Športni pedagogi in strokovnjaki so se burno odzvali na odločitev ministrstva za izobraževanje, da iz razpisa za izvajalce letnega programa športa izključi sofinanciranje dodatne ure športa v osnovni šoli. Za kategorijo »Oddelki z dodatno športno ponudbo« je bilo v razpisu lani predvidenih 20 tisoč evrov, letos teh sredstev ni. Denar za dodatne športne dejavnosti lahko šole, ki jih izvajajo, pridobijo iz različnih virov, a pomemben vir je bila doslej tudi država, čeprav sredstva niso bila pretirano visoka – od 1500 do 4500 evrov na šolo. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Svet

    Mami, oči, imejta se rada

    Po številnih poljskih mestih so se pojavili veliki beli plakati, na katerih je z otroško pisavo napisano: »Mami, oči, imejta se rada!« Za kampanjo stoji združenje Sychar, katerega člani svetujejo ljudem v »težavnih zakonih«, saj so prepričani, da je razvez preveč in da bi moralo več ljudi vztrajati poročenih za vsako ceno. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura

    Seksi vs. suhoparno

    V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so avgusta lani odprli obširno enoletno razstavo 100+ vrhunci iz zbirke UGM, ki ponuja sistematičen vpogled v izstopajoče umetniške stvaritve 20. stoletja. Razstava je nekaj posebnega tudi zaradi časa in razmisleka, vloženih v spremna besedila k umetninam, ki so strokovna, a hkrati dostopna in interaktivna. Več