Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Ali kdo razmišlja o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol?

    Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo. Več

  • Lara Paukovič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    Slovenski pasijon

    Na Triglav se vzpenja ženska, ki na hrbtu nosi kurentovo glavo, skoraj večjo od lastnega telesa. V četici ji sledi skupina pohodnikov. Strumno in ponosno ubirajo pot proti cilju, Aljaževemu stolpu. Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    Nekulturni kulturnik?

    Miran Hladnik je dolgoletni predavatelj na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg tega je priznan raziskovalec slovenske književnosti, avtor več knjig, razprav in znanstvenih člankov. Dvaindvajsetega avgusta se je skupaj s protestniki odpravil na Triglav in bil priča komunikaciji med Teo Jarc, Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Popisal in objavil jo je na Wikiverzi, kjer tudi sicer opisuje dogodke iz svojega življenja v maniri nekakšne kronike. Prispevek je končal z besedami: »Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. /.../ Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture.« Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Politika

    Našel se je nov stolček za Damjana Damjanoviča

    Marko Repnik, akademski glasbenik, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) vodil štiri leta. Mandat se mu je iztekel s koncem lanskega leta. Čeprav je izpolnjeval vse predpisane pogoje in bi lahko direktoroval še en mandat in čeprav je bil pravzaprav edini mogoči kandidat za direktorja – predlagal ga je nadzorni svet JSKD, podprli pa so ga tudi v sindikatu Glosa –, je ministrstvo za kulturo januarja letos za vršilko dolžnosti direktorice imenovalo Metko Šošterič. Takrat se je veliko špekuliralo, da gre za politično zamenjavo, čeprav je Metka Šošterič tako kot Marko Repnik članica stranke SD, a prava politična rošada se je zgodila šele zdaj. Položaj direktorja JSKD je zasedel Damjan Damjanovič. Več

  • Lara Paukovič

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura

    Osamljeni genij

    Ko je pri le osemnajstih letih umrl Christopher Morcom, mladostni prijatelj, sošolec ter prva in največja ljubezen matematičnega genija Alana Turinga, je Turing v pismu materi napisal: »Prepričan sem, da bom Morcoma nekoč nekje spet srečal in da nama bo namenjeno, da skupaj kaj ustvariva, tako kot verjamem, da nama je bilo tukaj.« Turing je umrl dvajset let za njim – prav tako prezgodaj, pri dvainštiridesetih letih. Njegova smrt je bila posledica nedopustnega, sramotnega ponižanja: leta 1952 se je znašel pod drobnogledom sodišča zaradi »ogabne nespodobnosti«, kar se je po britanskem kazenskem zakoniku iz leta 1885 nanašalo na homoseksualnost, in prisiljen je bil izbirati med zaporom in hormonsko terapijo, ki naj bi mu zmanjšala libido in ga »ozdravila« napačne spolne usmerjenosti. Da, to se je dogajalo v razviti Evropi pred manj kot sto leti. Turing se je odločil za kemično kastracijo, ki mu je med drugim povzročila impotenco, rast prsi in depresijo – dve leti kasneje je naredil samomor; pojedel je jabolko, zastrupljeno s cianidom. Motiv zastrupljenega jabolka ni naključen: ko je leta 1937 izšla Disneyjeva Sneguljčica, je Turing, takrat star petindvajset let, vsem okoli sebe entuziastično razlagal, kako navdušen je nad risanim filmom; na pamet naj bi se naučil celo verze, ki jih izreka čarovnica, ko vari zastrupljeno jabolko. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Portret

    Pisatelj in prevajalec, ki se je več kot iz teorije naučil iz prakse

    Začelo se je, ko je bil star dve leti in ni mogel zaspati, če mu niso na glavo položili odprte knjige. Prva knjiga, ki ga je zadela, je bil Martin Eden Jacka Londona, prva pesem, ki se je je samostojno naučil na pamet, pa Jadro Lermontova. Na gimnaziji se je zaljubil v rusko klasiko 19. stoletja in jo v letu ali dveh bolj ali manj prebral vso. Predvsem Tolstoj, Dostojevski in Čehov so nanj naredili takšen vtis, da se je začel sam učiti ruščino. »Ljubezen, ki jo nekdo vsadi vate od zunaj, nikoli ni tako močna in trdoživa kot tista, ki se rodi in zraste sama,« pravi. To sicer ne pomeni, da ga je fascinirala le ruska književnost – še pred tem je veliko bral ameriške pisatelje izgubljene generacije, pozneje ga je očarala japonska kultura. »Sicer pa raje govorim o očaranosti nad posameznimi ustvarjalci ne glede na njihovo pripadnost tej ali oni kulturi. Umetniške in duhovne vrline so vendarle predvsem individualne.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kultura

    »Bistveno je, da politike, ki so že na oblasti, prisilimo v pravično delovanje in dosežemo, da se nas, ljudi, v bistvu bojijo«

    Njegova senzibilnost je izjemna – bržkone našemu najprodornejšemu režiserju mlajše generacije Žigi Divjaku (1993) uspeva z gledališkimi projekti kontinuirano osvetliti najbolj žgoče družbene teme. Brez moraliziranja nas s svojo umetnostjo sprašuje, ali je to res skupnost, v kakršni si želimo živeti. Cenita ga občinstvo in stroka – v zadnjih letih je prejel nekaj najprestižnejših nagrad, samo letos Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na umetniškem področju, njegova predstava pa je bila že drugič razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja: tokrat je bil to avtorski projekt Gejm, ki se sprašuje o odgovornosti slovenske mejne politike za življenje in usodo beguncev. Trenutno pa ga najbolj zaposluje okoljska problematika, ki bo predmet njegovega novega gledališkega projekta Vročina – premiera je predvidena za jesen. Prepričan je, da nam zmanjkuje časa: če bi zares dojeli stanje, v katerem je naš planet, bi šli takoj na ulice, vsi, in zahtevali spremembe takoj, tudi s silo, če bi bilo to potrebno. Več

  • Lara Paukovič

    19. 8. 2021  |  Družba

    Pozor, napačna smer!

    Predprejšnji teden se je zaradi vožnje po avtocesti v napačno smer zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Letno število voženj v napačno smer ni zanemarljivo, statistika iz leta 2019 denimo pravi, da so bile vožnje v napačno smer 104, leto pred tem jih je bilo 160. Zaradi vožnje v napačno smer umre vsaj en človek na leto. Nič se torej ni bistveno spremenilo od tragične prometne nesreče v Arji vasi pred dobrim desetletjem, ko so zaradi vožnje v napačno smer umrli trije pravilno vozeči udeleženci v prometu, stari le nekaj več kot 20 let. Morda je čas, da začnemo – poleg vse naprednejšega obveščanja o ovirah v prometu, ki pa ne more preprečiti nesreče – razmišljati o učinkovitejših ukrepih in tehnologiji za preprečevanje takšne vožnje. Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Svet

    »Ujemi gonjače kamel!«

    Nekateri športniki na olimpijskih igrah dosegajo uspehe, drugi imajo pri tem malo manj sreče. Na primer alžirski kolesar Azzedine Lagab, ki je na sobotni tekmi v kronometru pristal na repu, na 36. mestu, a še veliko bolj kot poraz ga je zabolelo, ko je po vrnitvi domov izvedel, da je bil tarča rasističnih pripomb. Kamere so posnele besede »podpore«, s katerimi je poskušal nemški trener Patrick Moster bodriti svojega varovanca Nikiasa Arndta, ki je tekmo končal na 19. mestu. Glasile so se: »Ujemi gonjače kamel!« Glede na to, da so bili pred Arndtom v tistem trenutku poleg Lagaba še Amanuel Ghebreigzabhier, ki je zastopal barve Eritreje, Iranec Saeid Safarzadeh in Ahmad Badreddin Wais, sirski begunec, ki je zastopal olimpijsko ekipo beguncev, ni težko uganiti, komu so bile besede namenjene. Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Družba

    Reševanje izgubljenih dijakov

    Vpis v srednješolske izobraževalne programe je stresen že sam po sebi. Najprej izbira prave šole. Štetje točk, primerjanje ocen zadnjih treh razredov s sošolci, razbijanje glave: Je šola sploh primerna zame? Se bom zlahka vključil/a? Bom sprejet/a ali ne? Če se izkaže, da ne, je naslednji korak še bolj stresen: učenci, ki niso dosegli dovolj točk za izbrano šolo, se morajo odločiti za kar deset novih možnosti, med katerimi je kakšna zdaj gotovo manj dostopna, kot je bila na začetku, ker se je naval na šolo v drugem krogu povečal. In tako dalje. Toda za 201 slovenskega najstnika je bil ta proces letos še večja mora kot za njihove preostale vrstnike. V procesu vpisa so namreč izpadli – ni se jim uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, ostali so pred vrati. Kako se je to lahko zgodilo? Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura

    Poletni knjižni plonklistek 2021

    Že tradicionalno smo za vas izbrali nekaj del, bralnih vrhuncev prve polovice letošnjega leta, ki se bodo prilegli na dopustu ali doma. Da bo izbira pestrejša, smo za poletne bralne sezname prosili še tri uveljavljena imena iz sveta medijev in kulture. Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura

    Poletna bralna priporočila Mance G. Renko

    Čeprav sem si še spomladi zastavila, da bom do konca poletja prebrala celoten cikel letnih časov Ali Smith (Autumn, Winter, Spring, Summer), sem ostala zataknjena v jeseni in namesto tega za začetek prebrala zadnji deli Rachel Cusk (Second Place) in Deborah Levy (Real Estate), ki sta izšli pozno spomladi. Obe moji najljubši avtorici se ukvarjata s temo doma; občutka domačnosti (kletka ali varen pristan?) in tudi samega postavljanja nepremičnine, zidov, in vloge ženske znotraj in zunaj teh zidov. Če ne marate brati v angleščini, lahko nekatere knjige obeh avtoric dobite tudi v slovenščini; posebej priporočam Ceno življenja Deborah Levy ali pa, če vam je blizu zahtevnejša, nekoliko lynchevska naracija, roman Mož, ki je videl vse. Poleg tega sem v enem dnevu začela in končala roman, prvenec, Assembly mlade britanske avtorice Natashe Brown ter manifest francoske avtorice Pauline Harmange Moi les hommes, je les déteste (Sovražim moške). Obe knjigi sta idealni za branje na dušek; kratki in učinkoviti. Prijateljica Staša mi je ravno podarila roman Fake Accounts Lauren Oyler, ki ga bom, če bo le pandemija dopuščala, vzela s seboj na morje. Dan pred mojim dopustom pa bo izšel tudi roman Sally Rooney Beautiful World, Where Are You, ki sem ga že pred meseci prednaročila na spletni strani človeka, ki se je ravno te dni izstrelil v vesolje v raketi v obliki penisa. Pri tem z nelagodjem pomislim, da sem mu v pandemičnih letih, ko ni bilo druge izbire, s svojimi knjižnimi nakupi nedvomno financirala delček te bizarne poti. Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura

    Poletna bralna priporočila Klare Širovnik

    Letos sem na morju v vodo stopila trikrat. Zasluge za to, da sem preostanek dopusta preležala v senci borovca in se domov vrnila domala enako bledolična, kot sem se tja odpravila, imata Wiesław Myśliwski in njegov Traktat o luščenju fižola. Nepredstavljivo je, da se lahko srčna in čutna zgodba – z obilico filozofskih primesi – naplete okoli tako preprostega (in skorajda banalnega) opravila, kot je luščenje fižola. Pripovedovalec (in hkrati osrednji protagonist) je ostarel moški, ki skrbi za počitniško naselje, obiskovalcu pa ob luščenju razkrije svojo življenjsko zgodbo; pri tem šaljivo in pronicljivo razmišlja o svobodi, predanosti, ljubezni, ženskah, glasbi in veri. Več

  • Lara Paukovič

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Kultura

    Poletni bralni seznam Andreja Blatnika

    Etgar Keret: Še zadnja zgodba in konec in Poleti že! (prevod Julija Potrč Šavli) Več

  • Lara Paukovič

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura

    Plonklistek TV-serij

    K sreči nismo več zaprti za štirimi stenami, a to še ne pomeni, da nas ne razveseljujejo več kakovostne TV-serije. Sploh poletni dnevi, ki tečejo nekoliko počasneje, kar kličejo po tem, da si na lenoben popoldan ogledamo katerega od opevanih izdelkov, ki nas je mikal vse leto, a zanj v prenatrpanem urniku nismo našli časa. Naš izbor TV-serij prinaša najboljše naslove letošnjega leta, v katerih bodo uživali ljubitelji vseh zvrsti. Več

  • Lara Paukovič

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Svet

    Nehormonski gel za ženske, ki pred neželeno nosečnostjo ščiti enako učinkovito kot kondomi

    Ko so se v šestdesetih letih v ZDA na trgu pojavile prve kontracepcijske tabletke, so povzročile revolucijo. Že štiri leta po vstopu na ameriški trg smo jih dobili tudi pri nas. Ženskam je dala tabletka svobodo – nadzor nad tem, kdaj bodo zanosile –, to pa je poleg tega, da so se končno lahko v miru posvetile karieri, povzročilo tudi svobodnejše spuščanje v spolne odnose. Zaradi prednosti sprva ni nihče govoril o neželenih učinkih. Leta 1969 pa je Barbara Seaman izdala knjigo The Doctor’s Case Against the Pill (Zdravničini ugovori proti tabletki), v kateri je opozarjala na nevarnosti tega, da ženske s tabletko zaužijejo ogromne odmerke progestina in estrogena, ki lahko povzročijo možgansko in srčno kap, krvne strdke, depresijo in povečanje telesne teže. A kljub temu so tabletke postajale vedno bolj priljubljene, kar je šlo vštric s seksualno revolucijo v sedemdesetih letih. Konec osemdesetih so v Ameriki prvotne tabletke z visoko vsebnostjo hormonov umaknili s trga in pojavile so se nove – a zgovorno je, da kljub razvoju ženskih tabletk še vedno nimamo tabletke za moške. Sodobne kontracepcijske tabletke naj bi imele tudi veliko pozitivnih stranskih učinkov. Danes jih ginekologi marsikateri ženski predpišejo tudi zato, da si denimo odpravi akne ali uredi neredno in bolečo menstruacijo. Kljub temu pa nekaj tveganja neželenih učinkov ostaja: krvni strdki, občutna razpoloženjska nihanja, zmanjšanje libida, zvišanje telesne teže ... Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Profesionalna klovna, ki sta cirkuško umetnost pri nas pomagala dvigniti na višjo raven

    Ko je imel Ravil Sultanov približno tri leta, je na televiziji prvič videl nastopati Olega Popova, enega najznamenitejših sovjetskih klovnov. Ni še vedel, da se takšnemu performerju reče klovn, a ga je pritegnil kot magnet. Natalio Sultanovo so podobni občutki obhajali ob gledanju baletnih nastopov. Želela je postati plesalka, igralka, piska tekstov, izmišljevalka zgodb; nekaj, povezano z umetnostjo. Čez leta sta bila oba sprejeta na cirkuško akademijo v Moskvi, kjer sta se spoznala in zaljubila. Več

  • Lara Paukovič

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba

    Žena, mama, kraljica

    »Glede na to, da se vsakih 4,7 sekunde pojavi nov blog, ni presenetljivo, da so se med blogi o zmenkih, politiki in pisarniškem življenju znašli tudi tisti o starševstvu. Posebej zanimivo je, da se zdi, da je bloganje o starševstvu postalo del starševstva samega.« Pisalo se je leto 2005. V New York Timesu je bil objavljen prvi članek o starših blogerjih, iz katerega je navedeni odstavek. Facebook, Instagram, Snapchat, TikTok ... še niso obstajali. Obstajali pa so blogi. Pravzaprav je bila to zlata doba blogerstva. Nekateri starši so njegov razcvet nemudoma izkoristili za to, da so si ustvarili spletni prostor, v katerem so lahko brez filtra razpredali o tegobah in dilemah, ki spremljajo vzgojo otrok. Za marsikatere med njimi do tedaj niso imeli pravega sogovornika – teme, kot so poporodna depresija, spolnost po porodu, dojenje in podobno, si še niso utrle poti v javni prostor in so bile za marsikoga tabu. Več

  • Lara Paukovič

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Politika

    Umetniki iz Slovenije ... in tisti drugi

    V evropskem parlamentu v Bruslju so 12. julija končno odprli skoraj odpovedano razstavo Živimo v vznemirljivih časih. Ministru za kulturo Vasku Simonitiju ni bilo všeč, da bi bila poleg del trinajstih umetnikov mlajše in srednje generacije, ki jih je izbral kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na razstavi na ogled še slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta, kar je stalni koncept razstave – slovenski umetniki, ki imajo dela v stalni zbirki, so Arjan Pregl, Jasmina Cibic, Andrej in Gašper Jemec, Lojze Logar in Drago Tršar. Kaj je bil razlog za ministrovo nasprotovanje, do danes nismo izvedeli. Po ogorčenju javnosti je bila razstava potrjena, ministrstvo je zatrjevalo, da pod njihovimi pogoji, kustos Košan pa nam je povedal, da se ni spremenilo nič, razen da bodo dela umetnikov stalne zbirke na razstavi ločena od tistih, izbranih posebej za razstavo, kar je koncept, ki si ga je že brez ministrovega posredovanja zamislil tudi sam. Več

  • Lara Paukovič

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura

    Biti ženska

    Leta 1955 je bila Švedska prva država na svetu, ki je v šole vpeljala obvezno spolno vzgojo, tedaj namenjeno predvsem preprečevanju neželenih nosečnosti in spolnih bolezni. To je stopnja, na kateri se žal še danes nahaja spolna vzgoja v večini izobraževalnih ustanov v Sloveniji – na Švedskem, ki velja za eno liberalnejših evropskih držav, pa se, nasprotno, vsaj zadnjih deset let trudijo s spodbujanjem šol, da v svoje programe vključujejo razprave o intimnih odnosih, enakosti med spoloma, spolnih vlogah in podobnem. Zato ni presenetljivo, da prav s Švedske prihajajo najbolj napredna dela glede spolne in feministične vzgoje mladostnic in mladostnikov. Takšna sta tudi dva risoromana, ki smo ju v zadnjih letih dobili v slovenskem prevodu; oba se na pronicljiv, iskren in duhovit način lotevata spolnosti in odnosov med spoloma. Več

  • Lara Paukovič

    11. 7. 2021  |  Kultura

    »Družba generaciji, rojeni v devetdesetih, ne dovoljuje prevzemanja odgovornosti«

    V besedila, ki jih piše zase in za druge glasbenike, ena izmed njih je na primer Senidah, pretaka svoje videnje sveta, zna pa tudi prepričljivo oživiti – tako v gledališču kot na filmu – like pisatelja Gorana Vojnovića. Krnetić je za Mladino spregovoril o sentimentu svoje generacije, ki ni dovolj slišana in upoštevana, četudi stopa v tretje desetletje, stanju kulture pri nas, lažni morali, gibanju #MeToo, kulturi afterpartyjev, subkulturi priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije danes, tradiciji in progresivnosti ter še čem. Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2021  |  Kultura

    »Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje«

    Tematiko posledic razpada Jugoslavije je pisatelj Goran Vojnović obdelal v dveh romanih, Jugoslavija, moja dežela in Figa – oba sta tako kot prvenec prejela nagrado za najboljši slovenski roman in bila postavljena na gledališki oder. A Vojnovića ne zaposlujejo le »jugo fantazme«, kot mu radi očitajo politiki z desnega pola; opozoriti velja na njegove kolumne z osvobajajočo iskrenostjo, značilno za ljudi, ki so pomirjeni s sabo. V njih je skozi leta obravnaval najrazličnejše teme, od rušenja Roga do cepljenja in novega vodstva Javne agencije za knjigo – nekaj smo jih načeli tudi v intervjuju za posebno številko Mladine, v katerem je Vojnović med drugim spregovoril o stanovanjski problematiki Ljubljančanov, zmerljivkah, ki v njegovo smer prihajajo z desnice, življenju med pandemijo, posedanju v kafičih in vladnih provokacijah. Več

  • Lara Paukovič

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura

    Diplomatova hči

    Ko je ugledni slovenski politik, med drugim veleposlanik v Indiji in Nepalu v obdobju razpada Jugoslavije, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu in na Dunaju, veleposlanik pri OZN v New Yorku in ustavni sodnik, danes pa upokojeni Pahorjev svetovalec za mednarodno pravo in odnose in vse glasnejši simpatizer vlade Janeza Janše dr. Ernest Petrič postal veleposlanik v ZDA, je njegova takrat osemletna hči Eva na slavnostnem sprejemu očarala Georgea in Barbaro Bush. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura

    »Dostava!«

    Predstavljajte si, da ste povabljeni na praznovanje rojstnega dne, novega leta – ali pa povsem običajno vikendaško druženje. Ko se vsi gostje s pijačo po svoji izbiri v rokah udobno namestite v prostoru, prijatelj najavi, da je naročil dostavo. Čez pol ure pozvoni pri vratih – ampak dostava ni prinesla pic iz vaše najljubše picerije, temveč pravo pravcato razstavo! Več

  • Lara Paukovič

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura

    Prijateljici na poti

    Bosanska pisateljica Lana Bastašić, lanska prejemnica nagrade Evropske unije za literaturo za roman Ujemi zajca, ki je letos v prevodu Dijane Matković izšel pri založbi Sanje, je ena najobetavnejših pisateljic mlajše generacije v balkanskem prostoru. Njen romaneskni prvenec je preveden že v dvanajst jezikov, nedavno pa je izdala novo knjigo, zbirko kratkih zgodb Mlečni zobje, na katere prevod pri nas še čakamo. Pogosto jo označujejo za Eleno Ferrante z Balkana, čeprav si z mednarodno priznano italijansko pisateljico, ki skriva identiteto, slogovno in tematsko v resnici nista pretirano sorodni; edino, kar imata skupnega, je to, da je osrednji motiv romana Ujemi zajca in Neapeljske tetralogije, serije štirih najbolj znanih romanov Elene Ferrante, žensko prijateljstvo. Več

  • Lara Paukovič

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba

    Adijo, angelčki

    Popularna znamka spodnjega perila Victoria’s Secret je ena tistih, ki se je najpočasneje odzvala na družbene spremembe, kot so gibanje #MeToo in opolnomočenje žensk, zaradi katerega so vstop v »mainstream« dobile tudi ženske, ki ne ustrezajo nedosegljivim normam z začetka novega tisočletja. Perilo in kopalke Victoria’s Secret so od začetka promovirale mlade, lepe, pretežno belopolte manekenke z »idealnimi« postavami (veliko oprsje, dolge noge, raven trebuh), paradni konj znamke pa so bili Viktorijini angelčki, kolektiv njihovih najbolj prepoznavnih manekenk, domnevne esence vsega, o čemer naj bi fantazirali moški. Med njimi so se skozi leta denimo zvrstile Adriana Lima, Alessandra Ambrosio, Tyra Banks, Karlie Kloss, Helena Christensen, Heidi Klum, Gisele Bündchen in druge. Več

  • Lara Paukovič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba

    Odpravljanje posledic epidemije

    Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.« Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura

    Akcija pomoči kulturnikom zunaj institucij 

    V časih, ko so kulturniki državni paraziti številka ena in je marsikateri med njimi ostal brez dela in dohodkov, je dobrodošla solidarnost. Eden od primerov te je akcija Solidarni s kulturo. Pobudo za solidarnostno podporo v obliki finančne pomoči ustvarjalcem in delavcem v kulturi je že marca lani dala prof. Beti Žerovc s Filozofske fakultete v Ljubljani, hitro je postalo jasno, da bodo pandemija in ukrepi za njeno zajezitev prekarne kulturnike prizadeli. Poleg tega je bil na začetku epidemije govor le o oblikah državne pomoči zaposlenim in gospodarstvu, ne pa tudi samozaposlenim. Akcija Solidarni s kulturo naj bi kulturnim delavcem zagotovila premostitveno podporo in plačilo najnujnejših stroškov. Več

  • Lara Paukovič

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura

    Obup ni bolezen človeka, ampak družbe

    »Vsi bodo dosegli svoj cilj / le jaz ga ne bom dosegel ... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel.« Kako pretresljivo je brati ali poslušati vizionarske verze nekoga, ki je v resnici neizrabljen legel k pokoju – pri rosnih dvaindvajsetih, kmalu po tem, ko se je hudo prehladil med nočnim čakanjem na vlak. Tragičen scenarij, vreden kakšnega romana ali filma. Srečko Kosovel (1904–1926) svoje smrti ni napovedal le v pesmi Predsmrtnica, iz katere so uvodni verzi, ampak še v marsikateri drugi. Včasih si je je želel in jo je težko pričakoval, spet drugič se je je bal; najbolj znana med temi pesmimi je bržkone Slutnja. Morda je prav zato, ker je slutil, da se bo poslovil tako kmalu, ustvarjal v ekstatičnem zanosu – v le nekajletnem ustvarjalnem obdobju je napisal okoli tisoč pesmi, k temu moramo prišteti še številna pisma in publicistična besedila. Bil je tudi urednik mesečnika Mladina, predhodnika današnje Mladine. Več

  • Lara Paukovič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura

    Vrnitev odpisane razstave

    Pred dvema tednoma smo pisali, da je ministrstvo za kulturo (pravzaprav nevedni minister Vasko Simoniti) zaradi nezadovoljstva odpovedalo razstavo del slovenskih umetnikov, ki naj bi za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji visela v stavbi evropskega parlamenta v Bruslju. Razlog za odpoved je bilo dejstvo, da naj ministrstvo ne bi bilo seznanjeno z vsemi pogoji evropskega parlamenta, četudi je Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kustos razstave, v intervjuju za Večer povedal, da po njegovem vedenju to ne drži – da je ministrstvo vedelo za koncept in potrdilo izbor. Več