Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Kulturniki v političnih vrstah

    Te dni nas je doseglo vabilo na ogled komedije Dohodnina v Kulturnem domu Šoštanj – predstavo Jean-Jacquesa Bricareja, ki jo je prevedel Aleš Berger, je na oder postavila poslanka SDS Alenka Jeraj. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sesuvanje Društva slovenskih pisateljev

    Da ima Društvo slovenskih pisateljev precejšnje finančne težave, je neuradno znano že dlje, a očitno se položaj nikomur ni zdel dovolj kritičen, da bi ga reševal. Vendar ga bo zdaj treba, kajti po le malo več kot pol leta opravljanja funkcije je odstopila predsednica društva Aksinja Kermauner, poleg nje pa še štiri strokovne sodelavke, Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, ter članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Strokovne sodelavke razlogov za odstop niso želele dodatno pojasniti, Aksinja Kermauner pa je na izredni seji DSP dejala, da jim društvo ni moglo izplačati zasluženih honorarjev. Neuradno naj bi šlo tudi za mobing, vendar je to podpredsednica DSP Gabriela Babnik ostro zanikala. Kermaunerjeva je bila pri komentiranju razmer v Društvu bolj diplomatska. »Z odnosi je tako: če je veliko denarja, so krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop,« je dejala. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Poskuša Vatikan utišati ženske glasove?

    Tudi iz tujine prihajajo novice o odstopih – celoten uredniški odbor vatikanskega mesečnika Ženske, cerkev, svet (Donne Chiesa Mondo), ki izhaja kot priloga dnevnika L’Osservatore Romano, je konec marca napovedal, da ne bo več opravljal svojih nalog. Revijo, ustanovljeno leta 2012, so urejale izključno ženske, ki so pod taktirko glavne urednice Lucette Scaraffie pogumno obravnavale teme, povezane s položajem žensk v katoliški cerkvi – februarja je na primer prav Lucetta Scaraffia prva v Vatikanu spregovorila o spolnih zlorabah, ki so jih nad nunami zagrešili duhovniki in škofi, njen članek pa je bil deležen toliko pozornosti, da se je papež Frančišek prvič javno izrekel o tej temi. A zamenjava urednika časopisa L’Osservatore Romano – na začetku leta 2019 je Giovannija Mario Viana nadomestil Andrea Monda – naj bi bila ustvarila manj prijazno ozračje za novinarke. Več

  • Lara Paukovič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    »To knjigo morate prebrati!«

    Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2019  |  Kultura

    Kaj se dogaja s sodobno dramo?

    Med 21. in 24. marcem bo na Novi pošti v Ljubljani potekal Vzkrik, že tretji festival dramske pisave, ki ponuja dobrodošel razmislek o poziciji drame danes, hkrati pa bo – poleg strokovne okrogle mize in pogovorov z avtorji in ustvarjalci – v njegovem okviru bralno uprizorjenih sedem novih slovenskih celovečernih dramskih besedil. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

    Rachel Cusk: Če se odločiš raziti s partnerjem, se ne smeš pretvarjati, da na otroke to ne vpliva 

    Rachel Cusk (1967), ena od gostij letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, spada med ta čas najbolj brane britanske pisateljice. Rojena Kanadčanka, ki je otroštvo preživela v Los Angelesu, na začetku najstništva pa se je preselila v Veliko Britanijo, tam živi in ustvarja še danes. Piše že od začetka devetdesetih let, a pravo prepoznavnost si je zagotovila z esejističnima avtobiografskima knjigama o materinstvu in o ločitvi ter v zadnjem času s trilogijo Obris. Ta s strukturo pripovedi – glavni lik se izrisuje skozi zgodbe drugih ljudi – vzpostavlja popolnoma nov tip romana, pri tem pa se nevsiljivo, a vseeno dovolj poglobljeno dotika tem, ki Rachel Cusk zanimajo že od začetka ustvarjanja: partnerski odnosi, kariera, družina, osebne travme in negotovost – vse, kar zaznamuje žensko in določa njen položaj v družbi. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

    Urša Menart, režiserka: Nujno je, da se povezujemo, sicer nas bo vsak pohodil

    Urša Menart (1985) je posnela zadnji »film generacije« – Ne bom več luzerka, pripoved o skoraj 30-letni izobraženi Špeli, ki kljub vsemu še vedno dela kot prekarka in se po spletu nesrečnih okoliščin ponovno znajde na kavču pri starših. Zgodba marsikaterega milenijca je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejela kar tri vesne, tudi tisto za najboljši celovečerni film, in konec marca začenja pohod po slovenskih kinematografih. Urša je s tem postala prva režiserka z zmagovalnim filmom s festivala. A čeprav so ženske v njenem poklicu v manjšini, ji gre na živce, ko jo sprašujejo o filmu in spolu – prepričana je, da bi morale imeti tudi režiserke pravico spregovoriti o splošnejših temah, kakršni sta film kot umetnost in režija kot poklic. »Vendar to po navadi sprašujejo režiserje, ker je stereotipna predstava o režiserju še vedno – da je moški. Želim si dočakati čas, ko bom lahko govorila o stvareh, ki so v resnici bolj povezane s filmom kot s spolom.« Več

  • Lara Paukovič

    8. 2. 2019  |  Kultura

    15 minut opere

    S projektom Mini opere v produkciji študentov Akademije za glasbo in AGRFT so ustvarjalci konec januarja gostovali v madžarski Budimpešti in v začetku februarja v češkem Brnu, 11. februarja pa bo prireditev na ogled tudi v Kinu Šiška v Ljubljani. Ime »mini opere« so opere dobile po svojem trajanju, vsaka je namreč dolga le 15 minut. Avtorji glasbe so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so poskrbeli tudi za izvedbo, režija, scenografija in kostumografija pa so delo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Lara Paukovič

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

    »Ženske so nam spolnost dolžne!«

    Prav posebna vrsta »jeznih moških« so inceli (izraz incel je okrajšava za ’involuntary celibate’ oziroma neprostovoljni celibat), člani (večinoma spletne) skupnosti, ki sovražijo ženske – posebej takšne, ki so »zunaj njihove lige« – in jih krivijo za to, da ostajajo brez seksa. Frustracije in fantazije izlivajo na internetu, v resničnem življenju pa pogosto nimajo niti osnovnih socialnih kompetenc. »Moški, ki se identificirajo z gibanjem incel, najdejo poseben užitek v izrazito agresivnem govoru o ženskah in tudi o t. i. alfa moških, ki naj bi jim onemogočali, da bi sami imeli dostop do žensk. Ob vsem jamranju nad tem, da ženske z njimi ne želijo imeti spolnih odnosov, so zelo negativno razpoloženi tudi do seksualnih delavk,« pove Renata Salecl. Več