Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Kultura  Za naročnike

    Politična sestava upravnega odbora Prešernovega sklada

    Upravnemu odboru Prešernovega sklada, ki mu predseduje dramaturginja Ira Ratej, se septembra izteče štiriletni mandat. Prejšnji teden je vlada državnemu zboru tako predlagala novo sestavo upravnega odbora. Sestavljali naj bi ga akademik Janko Kos, literarni zgodovinar Igor Grdina, klasična filologinja in prevajalka Sonja Weiss, nekdanja direktorica NUK in Slovanske knjižnice Mateja Komel Snoj, pesnik in urednik Jurij Paljk, operna pevka Bernarda Fink, dirigent Lovrenc Blaž Arnič, slikar in profesor Jožef Muhovič, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek, novinar, avtor dokumentarnih oddaj in filmov ter nekdanji direktor TVS Jože Možina, novinarka Ženja Leiler Kos, arhitekt in publicist Marko Cotič, dramaturg Rok Andres, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar ter novinarka in koreografinja Barbara Drnač. Več

  • Lara Paukovič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Spola nista samo dva, čeprav smo do zdaj v središče postavljali heteroseksualne pare«

    Pred desetletjem sta novinarja Izobraževalnega uredništva Prvega programa Radia Slovenija Liana Buršič in Mitja Blažič v večernem programu začela ustvarjati oddajo o spolnosti Izlivi, ki se je dotaknila marsikatere v javnem prostoru tedaj še ne tako pogoste teme: fetiši, seks med menstruacijo, poliamorija, incest, svinganje. Ko se je oddaja izpela, so novinarji Radia Slovenija spolnost občasno pokrivali v drugih oddajah, kljub vsemu pa želja po ustvarjanju oddaje o spolnosti ni nikoli zamrla, pravi novinarka Urška Henigman. Tako so se letos februarja odločili za zagon igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki tematike, povezane s spolnostjo, kot so ženski orgazem, prezgodnji izliv ali spolnost v starosti, osvetljuje na zabaven način. Igralca Manca Dorrer in Domen Valič se v vsakem podkastu prelevita v lika Evo in Luko, ki iščeta zgodbe, skrite za štirimi stenami domov – eden se vživi v človeka, ki predstavlja svoj pogled na spolnost, drugi se o težavi ali seksualni praksi, o kateri teče beseda, posvetuje s strokovnjaki. Več

  • Lara Paukovič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    Doma z Netflixom

    Pandemija covid-19 je hud udarec za vse panoge, ki so odvisne od gledalcev in obiskovalcev. Vse, kar imamo ta hip od gledališča, so spletni posnetki starih premier, nejasno pa ostaja, kdaj bomo spet lahko doživeli premiero kakšne predstave v živo. Tudi filmski studii z že posnetimi potencialnimi uspešnicami potrpežljivo čakajo na ponovno odprtje kinodvoran. Knjižno založništvo se je z zaprtjem knjigarn (v Italiji in na Hrvaškem, mimogrede, so jih že odprli) sicer poskušalo spoprijemati z dejavnejšim ponujanjem knjig na spletu, toda vsaj v Sloveniji karantena kljub vsemu ni prepričala ljudi, da bi začeli brati. »Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica,« je prejšnji teden za MMC RTV SLO povedal nekdanji urednik in profesor založniških študij dr. Miha Kovač. Namesto da bi ljudje na spletu kupovali knjige, na veliko kupujejo pripomočke za domači fitnes, še piše v članku – eden od spletnih ponudnikov, pri katerem je mogoče kupiti pripomočke za vadbo doma, je zaznal 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh. Več

  • Lara Paukovič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Družba

    »Se vidimo na ulici!«

    Družabna omrežja so zadnje tedne preplavili domiselni kratki humorni posnetki, ki pa imajo globlje sporočilo: izražajo kritiko sedanje vlade in ukrepov, ki naj bi bili uvedeni zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Za njimi stoji Jaša Jenull, gledališki režiser, eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, ki ga posebej zanimajo umetniška dela v javnem prostoru. Več

  • Lara Paukovič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Družba

    Ustaviti maturo

    Dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane so prejšnji teden napisali pismo, v katerem prosijo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Državni izpitni center (RIC), naj prisluhneta njihovim pobudam za konkretne spremembe pri izvedbi mature. Dijaki sicer ne oporekajo mnenju MIZŠ in RIC, da opustitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi to otežilo vpisovanje na fakultete, ne zdi pa se jim prav, da odgovorni kljub izrednim razmeram vztrajajo pri skoraj nespremenjeni izvedbi. »Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki; prav tako je prepričanje, da nam kopica dostopnega e-gradiva vprašljive kredibilnosti in verodostojnosti omogoča lažjo in bolj konstruktivno pripravo, zmotno. Iluzorno je pričakovati, da lahko za dijake povsem nov in nepreizkušen učni način nadomesti ustaljenega in že poznanega,« med drugim piše v pismu. Več

  • Lara Paukovič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Ta matura ne bo pravična?

    Pred nekaj tedni, ko je bila usoda letošnje mature še nejasna, je bilo večkrat poudarjeno, da bo pri izpeljavi zaključnih preverjanj znanja v času epidemije koronavirusne bolezni ključna logistika, hkrati pa je bilo tudi nemalo opozoril, da bodo maturitetni rezultati v okoliščinah, v kakršnih smo se znašli, posledica različnega socialnega in ekonomskega statusa ter kulturnega okolja učencev. Možnost, da se matura odpove, je zdaj izključena. Ravnateljica Gimnazije Novo mesto, predsednica skupnosti splošnih gimnazij in članica državne komisije za splošno maturo, Mojca Lukšič, je ta teden v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija, kjer so govorili o ocenjevanju na daljavo in maturi, dejala, da se po njenem mnenju matura lahko izvede, če bo država sprejela res dobre protokole glede razporejanja v učilnice. »Število dijakov v učilnicah bo treba znižati, razmisliti pa tudi, da bi se lahko ponekod zgodilo, da ne bi imeli dovolj nadzornih učiteljev.« Več

  • Lara Paukovič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura

    Zaljubi se na slepo

    Formula je preprosta: izberi petnajst žensk in petnajst moških, postavi vsakega v izolirano sobo, v kateri ga od drugih ločuje kompaktna modra stena, priskrbi mu malo alkohola in ga pusti, da se pogovarja – da človeku na drugi strani stene, ki ga tako ali tako ne vidi, brez filtra zaupa svoje (domnevno) najgloblje misli, želje in strahove. Sčasoma se bodo nekateri udeleženci zaljubili v eno izmed oseb, s katero se pogovarjajo, izkoristili bodo možnost, da jo zaprosijo za roko, čeprav je še vedno ne vidijo, in po ganljivem srečanju v živo se bodo začele priprave na poroko. Več

  • Lara Paukovič  |  Ilustracija: Maja Kastelic

    4. 4. 2020  |  Kultura

    Domače knjižnice v času karantene

    Tistega, ki že v osnovi ni ljubitelj knjig, karantena bržkone ne bo pripravila do tega, da se začne kar naenkrat ozirati naokoli za zanimivim čtivom, navdušenci nad pisano besedo pa si preživljanje časa za štirimi stenami brez literature težko predstavljamo – posebej pa tisti, ki živijo sami. Knjige so uteha sredi trenutne informacijske prenasičenosti, ki sproža paniko, nelagodje, tesnobo; v trenutkih zdravstvene, politične, ekonomske krize marsikdo ne ve več, kam naj se obrne po informacije in nasvete. V svetu fikcije smo vsega tega osvobojeni – toda knjižnice in knjigarne so zaprte (spletne knjigarne zaenkrat še obratujejo), kar pomeni, da smo pri tem, kaj bomo brali, odvisni pretežno od lastnih knjižnih polic ali polic prijateljev in znancev, če so te bolj polne kot naše. V prednosti so tako tisti z založenimi domačimi knjižnicami. Več

  • Lara Paukovič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Družba

    Nosečnost in koronavirus

    Zaradi epidemije koronavirusa je večina nenujnih pregledov v zdravstvu odložena. V konservativnejših zveznih državah ZDA, kot so Teksas, Ohio in Alabama, so želeli izredne razmere izkoristiti za to, da bi za »nenujni« poseg označili tudi splav, a so jim zvezni sodniki to preprečili. Več

  • Lara Paukovič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Družba

    Pri izpeljavi mature bo ključna logistika

    Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so zaključni šolski izpiti, potrebni za vpis na fakultete, zaradi pandemije koronavirusa za zdaj ukinjeni, pri nas pa je stališče ministrstva za izobraževanje ta hip še vedno takšno, da se matura kljub vsemu izvede, način izvedbe pa naj bi še sporočili. Odpovedana je le mednarodna matura, ki jo imajo v svojih učnih načrtih tri gimnazije, Gimnazija Bežigrad, II. gimnazija Maribor ter Gimnazija Kranj. Več

  • Lara Paukovič

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Družba

    Šolo je nesmiselno podaljševati v čas počitnic

    Eno od področij, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram zaradi koronavirusa, je šolstvo. Šolanje po novem poteka od doma, s pomočjo spletnih učilnic, spletnih strani, elektronske pošte, Skypa in drugih kanalov za izobraževanje na daljavo. Na ministrstvu za izobraževanje so z rezultati prvega tedna šolanja na domu zadovoljni – dobrih praks poučevanja na daljavo naj bi bilo veliko, šole poročajo o dejavnem delu učiteljev in kar največji angažiranosti, učenci in dijaki pa kljub temu, da ne morejo biti fizično v šolskih klopeh, čas doma namenjajo učenju in pripravam na zaključek izobraževanja. Več

  • Lara Paukovič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Svet

    Amazon prepovedal prodajo večine izdaj Hitlerjevega Mojega boja

    Kot poroča britanski Guardian, je Amazon te dni v svoji spletni trgovini prepovedal prodajo večine izdaj zloglasnega Hitlerjevega dela Moj boj in nekaterih drugih knjig, ki širijo nacistično propagando. Vodilne judovske organizacije in dobrodelne ustanove za izobraževanje o holokavstu so to poskušale doseči že od konca devetdesetih let, a so se odgovorni pri Amazonu sklicevali na pravico do svobode govora in potrebo po dostopnosti Hitlerjevega pisanja za študente, ki naj bi na podlagi prebrane knjige lahko najbolje razumeli njegovo razmišljanje. Izdajanje Mojega boja je poleg tega zakonito, večina nacističnih knjig in publikacij pa je tako ali tako prosto dostopna na številnih spletnih straneh. Več

  • Lara Paukovič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Kultura

    Postati mati ali ne?

    »Ali si želim otrok, je skrivnost, ki je ne izdam niti sebi - je največja skrivnost, ki je ne izdam niti sebi. Če si v dvomih, je prav, da počakaš. Ampak kako dolgo? Naslednji teden jih bom imela sedemintrideset. Za nekatere odločitve zmanjkuje časa. Kako naj vemo, me sedemintridesetletnice v dvomih, kako bo z nami? Po eni strani radost, ki jo prinesejo otroci. Po drugi strani muka. Po eni strani svoboda, ker nimaš otrok. Po drugi izguba, ker jih nisi imela – ampak kaj pa lahko izgubiš? Ljubezen, otroka in vsa tista materinska čustva, o katerih mame govorijo tako mamljivo, kakor da je otrok imetje, ne početje. Početi je tisto, kar se zdi težko. Imeti se zdi nekaj krasnega. Ampak otroka nimaš, temveč ga počneš.« Več

  • Lara Paukovič

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Kultura

    »Ne bi smeli toliko piti, saj je jasno, kam to vodi«

    »Pazi, da te ne posilijo. Ne pij preveč. Ne hodi naokoli sama. Ne hodi ven prepozno. Ne oblači se tako. Ne bodi pijana. Ne smej se neznancem. Sploh ne hodi ven ponoči. Ne zaupaj nikomur. Ne reci ja. Ne reci ne. Samo – bodi dama,« so navodila, izrečena v nedavni viralni kampanji za britansko modno revijo Girls Girls Girls, v kateri igralka Cynthia Nixon recitira klišejska in med seboj nasprotujoča si gesla, ki jih družba vsiljuje zahodnim ženskam. Kljub vprašljivim vrednotam modne industrije je pomembno, da tudi popkultura prepoznava nevarnost in hinavščino kulture posilstva (angl. rape culture), znotraj katere je mogoče posilstvo upravičiti na primer z oblačili, ki jih je žrtev nosila, količino popitega alkohola ali spogledljivim vedenjem. Več

  • Lara Paukovič

    9. 3. 2020  |  Kultura

    Kako močna je sestrska ljubezen?

    Sestri, a tako različni. Sarah je umirjena in preudarna, Jess ves čas »on the go«. Sarah dela v pisarni, Jess je opravljala kopico začasnih del in se nikjer preveč briljantno odrezala. Jess je pretirano zgovorna, tudi ko ni treba, Sarah iz sebe spravi komaj kaj. Jess je od nekdaj preveč pila, se zapletala v težave in pobegnila od doma, ko je njuna mama zbolela, Sarah je predano skrbela za mamo, ji kuhala in brala. Jess je nesramna in egoistična, Sarah uvidevna in požrtvovalna. Vseeno je sestrska ljubezen brezpogojna – Sarah do sestre goji nežna čustva navezanosti, ki so še vedno prisotna, ko se Jess po dvanajstih letih odsotnosti brez pojasnila prikaže pred njenimi vrati. V drami Simona Longmana Koščki svetlobe, ki bo 12. marca premierno uprizorjena na malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, se sestri, ki ju igrata Ajda Smrekar in Lena Hribar, v eni deževni noči spopadeta z duhovi preteklosti in poskušata vzpostaviti izgubljeno bližino. Več

  • Lara Paukovič

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    Varnost novinarjem!

    Živimo v času burnega medijskega dogajanja: tiskani mediji so v krizi, vse več ljudi se zanaša na splet, ta pa je preplavljen z lažnimi novicami in generiranimi vsebinami. Novinarji z vzponom vplivnežev niso več edini »opinion makerji«. A hkrati je njihov vpliv očitno še vedno dovolj velik, da so v vse več državah tarča naraščajočih pritiskov. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih se pridružujejo besedne in telesne grožnje, tudi grožnje s smrtjo; po poročanju Sveta Evrope so se v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrt pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji. »Novinarji nas zadnje dni obveščajo o verbalnih napadih neznancev na ulici, veliki količini sporočil z neznanih številk z žaljivo vsebino, grožnjah v družabnih medijih,« pravijo v Društvu novinarjev Slovenije. Več

  • Lara Paukovič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura

    Pokvarjeni Prešeren

    Na nedavni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku sta s priredbo ene izmed Prešernovih pesmi nastopila tudi Robert Pešut Magnifico in Aleksander Pešut Shatzi. Njun nastop bi šel verjetno mimo neopažen, če ne bi za priredbo izbrala verzov iz tako imenovanega Prešernovega apokrifnega slovstva. Kot navaja literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik v svoji študiji Apokrifni Prešeren, so to besedila, ki jih prešernoslovje ni sprejelo v »uradni« Prešernov opus. Te pesmi je sicer mogoče najti v raznih študijah in po skritih kotičkih spleta, vendar jih ne ponatiskujejo v zbranih delih in ne obravnavajo v šolah, bodisi zato, ker literarni zgodovinarji niso prepričani, da je avtorstvo res Prešernovo, bodisi ker je njihova vsebina preveč nespodobna. Več

  • Lara Paukovič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura

    Ženske in spolnost

    Njihove zgodbe so (lahko) tudi naše. Maggie se je kot najstnica zaljubila v svojega učitelja in imela z njim razmerje, zaradi česar je v odrasli dobi nezmožna intimnih odnosov. Ko se slednjič opogumi in proti njemu vloži prijavo – v času razmerja je bila namreč mladoletna –, postane črna ovca svojega kraja, lažnivka, ki bi rada spodkopala ugled cenjenega profesorja. Lina trpi v zakonu, v katerem ne le da skoraj ni spolnosti, ampak se njenemu možu upira celo to, da bi jo poljubil na usta. Strast ponovno najde s poročenim moškim, ki je bil v srednji šoli njena prva ljubezen, a jo je zapustil zaradi govoric, da je »dala trem fantom v eni noči« (v resnici je šlo za posilstvo). O Sloane, elegantni, premožni, priljubljeni lastnici restavracije se v mestu, kjer živi, govori, da naj bi, čeprav poročena, ljubimkala s številnimi drugimi moškimi in ženskami. Toda Sloane to počne zato, ker vključevanje tretjih oseb v razmerje vzburja njenega – sicer tako zelo skrbnega in ljubečega – moža. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Družba

    Študent preveč, študent premalo

    V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50). Več

  • Lara Paukovič

    28. 1. 2020  |  Svet

    Deset najvznemirljivejših naslovov leta 2020

    Pri Observerju so že sedmo leto pripravili seznam desetih avtorjev in njihovih del, ki veljajo za najvznemirljivejša pisateljska imena leta 2020. Pred leti so se na njihovem seznamu med drugim znašle tudi Sally Rooney (Pogovori s prijatelji), Jessie Burton (Miniaturistka) in Gail Honeyman (Eleanor Oliphant je povsem v redu), ki so danes literarne zvezde. Čigave knjige pa pričakujemo letos? Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura

    Ivica Buljan: »BDP raste, ampak – ali mi vidimo, da raste? Ne.«

    Ivica Buljan (1965) je eden izmed najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v našem prostoru. Samo v zadnjem času se je denimo podpisal pod odmevne predstave V imenu matere po dramskem besedilu Iva Svetine, Zgodovina nasilja po motivih francoskega čudežnega dečka Eduarda Louisa in Cigan, ampak najlepši po nagrajenem romanu Kristiana Novaka, zdaj pa režira 2020, koprodukcijo Drame, MGL in Cankarjevega doma, ki motivno črpa iz del priljubljenega izraelskega pop zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija. Ta je v delih Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje izrisal zgodovino človeštva, se spraševal, kako bo videti naša – robotizirana, z okoljsko krizo in grožnjami jedrske vojne zaznamovana – prihodnost ter nazadnje sestavil zbirko nasvetov o tem, na kaj bi morali biti v prihodnosti pozorni. Tudi predstava 2020 je tridelna: prvi del se naslanja na Sapiens, drugi na fragmente iz Homo Deus, v tretjem, najbolj avtorskem, pa je mogoče prepoznati nekatere ideje iz 21 nasvetov. Z Ivico Buljanom smo se pogovarjali o nekaterih Hararijevih idejah in svetu v letu 2020 in po njem. Več

  • Lara Paukovič

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura

    Kaj bi morali brati šolarji?

    »Na splošno se mi zdi, da je v šolah premalo uvajanja kulture branja - ne privzgajajo nam ljubezni do knjig, ampak nas samo ’filajo’ s podatki,« je dejala dijakinja četrtega letnika gimnazije Bežigrad na pogovoru v okviru akcije 50knjig v knjigarni Konzorcij – dijaki gimnazij Bežigrad in Poljane so skupaj s profesorjem slovenščine na Poljanah, Markom Trobevškom, razpravljali o tem, kakšen je njihov pogled na predpisane knjige za domače branje in maturitetne naslove. Šolsko okolje je glede na rezultate raziskave Knjiga in bralci (KiB) VI – ta trenutno odmeva v javnem prostoru, ker je pokazala, da postajamo družba, ki bere vse manj – na drugem mestu med dejavniki, ki pomembno vplivajo na branje: za najpomembnejšega ga je označilo 36 odstotkov anketirancev, celo odstotek več kot leta 2014, ko je bila narejena zadnja raziskava KiB. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Tadej Golob: »Čas je, da bi Vodebu rekli: glej, tule imaš evro petdeset, pojdi na kavo in daj mir«

    Za dobro jutro gleda košarkarske akrobacije Luke Dončića, ob dopoldanski kavi načrtuje popoldanski plezalni podvig, na Šmarno goro se z družino odpravi tudi v snegu in v malo več kot pol leta kakor za šalo »naštanca« 600 tisoč znakov. Tadej Golob (1967) je trenutno najbrž naš najproduktivnejši pisec – s trilogijo Jezero, ki je pravkar postala TV-serija, je spet populariziral slovensko kriminalko, vmes pa mimogrede napisal kar nekaj biografij znanih osebnosti (mdr. Milena Zupančič, Peter Čeferin in Alenka Bratušek). Še preden je skočil v žanrske vode, je izkusil tudi, kako je biti cenjen pisec resne literature, saj je za prvi roman Svinjske nogice leta 2010 dobil kresnika. Ob tem je bil dolga leta novinar in kolumnist, najbolj znan po Playboyevih intervjujih. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Družba

    Samskih je v Sloveniji že skoraj toliko kot tistih, ki so v zvezi ... 

    Jano, Ano, Klaro in Marjana druži to, da so uspešni in družabni posamezniki prijetnega videza. Tako kot večina ljudi radi potujejo, se družijo, živijo pač življenje slehernika. Skupno pa jim je še nekaj: vsi so že več let samski. Jana celo pove, da (če ne štejemo bežnih razmerij) še nikoli v življenju ni imela resne zveze. »S tem sem pomirjena, saj samskost ni nekaj, kar te definira. A ko koga srečaš po dolgem času, je kljub vsemu glavno vprašanje, kaj je novega v ljubezni,« pravi. »Biti v zvezi je še vedno tisto, kar se pričakuje od vsakega človeka, sploh to velja za ženske, saj je koncept samosvojosti in neodvisnosti žensk še dokaj nov. Zakon in družina naj bi bila alfa in omega naše identitete. Biti žena in mati je nekaj, s čimer so nas od nekdaj vrednotili, to, da ti ni treba biti ne eno ne drugo, da si še vedno normalna ženska, pa družba zelo počasi sprejema.« Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura

    Čemu se odpoveš, če se odpoveš duši?

    »Ko bi jaz postal bogat, bi si kupil ananas, lepo malo deklico in star grad nad jezerom, pa bi mi bilo lepo,« v moraliteti Žabe poje Lazar, dramski lik Gregorja Strniše, revež, ki za bogastvo, ki si ga tako srčno želi, sklene pakt s hudičem – podobno kot Faust. Da bi imel »usta zmeraj polna ruma, trebuh zmeraj sit klobas, v naročju zmeraj mlado punco«, hudič seveda zahteva njegovo dušo. Več

  • Lara Paukovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    Zastava brez zvezde

    Mladinska knjiga je izdala koledar za leto 2020. Na fotografiji za mesec september je rdeče-bela ladja Jelke Reichman, na palubi katere plapola modro-belo-rdeča zastava. A ravno ta zastava, ki ni zastava nobene države, je zmotila blogerja Ronija Kordiša in ga napeljala k temu, da je poiskal slikanico Igrače korakajo iz leta 1983. Tam je ob pesmici o ladji iz neznanega kraja Kajetana Koviča objavljena enaka ilustracija, le zastava na ladji je drugačna – jugoslovanska, ki ima poleg modro-belo-rdeče na sredini še rdečo zvezdo. Več

  • Lara Paukovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Enakost spolov v Sloveniji pomembna le na papirju

    Ko je Ursula Von der Leyen postala predsednica Evropske komisije, se je zavezala, da bo oblikovala prvo komisijo z enakim številom žensk in moških. Čeprav ji to ni povsem uspelo, je njena komisija vseeno najbolj spolno uravnotežena do zdaj: šteje dvanajst žensk in petnajst moških. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2019  |  Kultura

    Kdaj si v odnosih heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?

    Lansko leto sta mlada igralca Vito Weis in Uroš Kaurin za svojo predstavo Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav prejela Borštnikovo nagrado za igro. A herojske sage še ni konec. Če sta se v projektu Heroj 1.0 ukvarjala s tem, kako biti heroj, superjunak v sodobnem času, v Heroju 2.0 pa s »herojem igralstva« (kaj naredi dobrega igralca? Kaj biti igralec sploh pomeni?), se zdaj obeta Heroj 3.0 – Več kot besede, v katerem bosta – tokrat brez besed, samo z gibi – prevpraševala svoj odnos drug do drugega. Ljubljanska premiera bo 5. decembra ob 20.00 v Plesnem teatru Ljubljana. »Predstava govori o prijateljstvu, bratski ljubezni, predanosti, obvezi, zavezi. Kako daleč si pripravljen iti v tem odnosu, koliko si se pripravljen podrediti, se predati, biti voden, ali pa biti tisti, ki vleče,« je za STA povedal Weis. Kdaj si v odnosih torej heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu? Več

  • Lara Paukovič

    26. 11. 2019  |  Kultura

    »Ko si nimamo več kaj povedati, je to znak, da ... «

    Družina Price je na prvi pogled povsem običajna družina nižjega srednjega sloja iz avstralskega predmestja. Starša, Fran in Bob, medicinska sestra in nekdanji delavec v tovarni avtomobilov, sta se odrekla marsičemu, da bi svojim otrokom omogočila večje udobje od tistega, v katerem sta odraščala sama – na primer življenje v hiši z vrtom. »V zameno« naj bi se otroci izkazali, živeli naj bi po moralnih načelih delavskega razreda, ki na prvo mesto postavlja skrb za dom in družino: moški se znotraj družinske celice potrjuje s fizično močjo in delom, ženska pa z materinstvom. Več

  • Lara Paukovič

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Seksist na sejmu

    Lani je na knjižnem sejmu nastopil pisatelj Zahar Prilepin, eden najbolj branih sodobnih ruskih avtorjev, toda sporen zaradi nacionalizma, članstva v stranki, ki ji očitajo neofašistična nagnjenja, in obtožb za vojne zločine. Odbor za mir mednarodnega Pena je njegov obisk označil za neprimeren, toda utemeljitev predsednika upravnega odbora Zdravka Kafola je bila, da knjižni sejem ni organ, ki bi ljudem prepovedoval prihod na sejem, in da »naloga sejmov ni imeti moralna, ideološka, vrednotna ali estetska merila. Edina meja za organizatorje je zakon. Če je neka knjiga ali avtor prepovedan v neki državi, takšna knjiga nima mesta na sejmu.« Ker se s Prilepinom ni zgodilo nič od tega, se je razprava o primernosti njegovega nastopa s tem končala. Več