Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Svet  Za naročnike

    Oprostite, ne pošiljamo v Slovenijo

    Knjigarne in knjižnice so zaprte in dostop do knjig je otežen, v preteklih dneh pa so ljubitelji knjig doživeli še en velik udarec: priljubljena britanska spletna stran Book Depository, za marsikoga zaradi brezplačne poštnine, dostopnih cen knjig in hitre dostave prva izbira za naročanje tujih knjižnih naslovov, je ustavila pošiljanje v Evropsko unijo. Več

  • Lara Paukovič

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  Za naročnike

    Blišč in beda instagramske poezije

    Britanski novinar Andrew Lloyd je leta 2018 na družbenem omrežju Instagram ustvaril profil, na katerem se je pod enigmatičnim uporabniškim imenom @ravenstarespoetry (površno ’poezija krokarjevega strmenja’) odločil izdajati za pesnika. Rupi Kaur, najbolj znana instagramska pesnica in pravzaprav zaslužna za razmah tega globalnega fenomena, je bila tedaj v središču pozornosti s svojo drugo pesniško zbirko Sonce in njeno cvetje (pravkar je izdala tretjo) in Lloyd je, kot mnogo poznavalcev literarnih trendov ter spletnih družbenih omrežij pred in za njim, opazil, da so »minili časi epskih pesnitev v 15.000 vrsticah, zdaj so ’in’ napihnjeni citati in bliskovito napisani kupleti«. Pesmi, ki jih lahko preberemo in razumemo v kratkem času »skrolanja« po Instagramu. Te pa lahko napiše praktično vsak, tako da razlomi en poetično zveneč stavek v več verzov – vsaj zdi se tako. Za primer ena izmed pesmi Rupi Kaur v prevodu Fride Čermelj: »vsi bomo stopili korak naprej / ko bomo spoznali kako močne / in čudovite so ženske / okoli nas«. Več

  • Lara Paukovič

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Svet  Za naročnike

    Rožnati davek

    V Veliki Britaniji so odpravili davek za ženske higienske pripomočke, ki se uporabljajo pri menstruaciji, kot so vložki in tamponi. Zakonodaja EU namreč preprečuje uvedbo ničelnega davka za te izdelke, z izstopom Britancev z enotnega trga in iz carinske unije EU je to postalo mogoče. Zgodilo se je le mesec po tem, ko je Škotska prva na svetu uvedla dostop do brezplačnih higienskih izdelkov za ženske. Več

  • Lara Paukovič

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  Za naročnike

    Srajce s sporočilom

    Leta 2016 je igralka Katarina Stegnar, takratna prejemnica nagrade Prešernovega sklada, na oder Cankarjevega doma zakorakala v opazni opravi: nosila je sodobno različico avbe, tradicionalnega slovenskega pokrivala, in dolgo srajco, potiskano z motivom s slike Cchick flick Tine Dobrajc, danes ene najbolj prepoznavnih sodobnih slikark v našem prostoru. Za njen outfit je poskrbela modna oblikovalka in kostumografinja Sanja Grcić. Slike Dobrajčeve je odkrila leta 2014, ko ta še ni bila tako prepoznavna kot danes, in takoj pomislila, da jo nagovarjajo na intimni ravni in da bi jih želela vključiti v svoje kreacije. Kot nalašč so takrat pripravljali prvo edicijo projekta Made in Slovenija – ta združuje modne oblikovalce, ki ustvarjajo izdelke, zasnovane na tradiciji in slovenski sodobni umetnosti – in tako se ji je posvetilo, da bi bile srajce s podobami Tine Dobrajc lahko nosilni element te kolekcije. Več

  • Lara Paukovič

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Družba

    Transspolnost in razkritja znanih osebnosti

    Na začetku decembra se je igralec Elliot Page, pred tem znan kot Ellen Page, tudi javno razkril kot transspolna oseba (njegov biološki spol se ne ujema z njegovo spolno identiteto), zato želi, da se od zdaj zanj uporabljata zaimek on/oni (množinski zaimek v angleščini je najpogostejši način označevanja nebinarnih oseb ali oseb, katerih spola ne poznamo). Več

  • Lara Paukovič

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Družba

    Degradacija znanja

    Poleti smo pisali o agoniji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki je z Zavodom za šolstvo že daljši čas v sodnih sporih zaradi razpisov za sofinanciranje šolskih tekmovanj, na primer iz naravoslovja, logike in kemije, ministrstvo za izobraževanje, ki bi moralo posredovati, pa jih ignorira. Več

  • Lara Paukovič

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura

    Plonklistek koledarjev za leto 2021

    Vsak december ista pesem ali vprašanje, kaj bomo za praznike podarili bližnjim. Koledar je vedno dobrodošlo, uporabno darilo – posebej če je izpod prstov domačih ustvarjalk, ki v teh umetnosti nenaklonjenih časih še toliko bolj potrebujejo našo podporo. V preteklih dveh letih je bilo največ koledarjev slovenskih umetnikov mogoče kupiti na sejmu avtorskih koledarjev Maš čas?, ki ga je prirejal Kreativni center Poligon, a je letos zaradi pandemije odpadel, zato boste koledarje našli na spletnih straneh ustvarjalcev in na njihovih profilih na družabnih omrežjih. Mi pa predstavljamo sedem slikark, ilustratork in oblikovalk, s katerimi bo leto 2021 bolj pisano. Več

  • Lara Paukovič

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Družba

    Kdo je dekle z naslovnice posebne Mladinine izdaje Osemdeseta?

    Osrednji lik na umetnini Eugèna Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo, ki tematizira julijsko revolucijo leta 1830 v Franciji, je mlada ženska z bajonetom v levi roki in z desnico, v kateri ima trobojnico, visoko dvignjeno v zrak. Tudi na naslovnici posebne Mladinine izdaje Osemdeseta, izšla je konec novembra, je mlada ženska z iztegnjeno desnico, le da visoko v zrak dviga prste, oblikovane v črko V, simbol zmage. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret

    Jona Bednjanec, modna oblikovalka, ki bi se pretihotapila v filme Wesa Andersona ali Quentina Tarantina

    Vse hladnejši dnevi kličejo po tem, da se v redkih trenutkih, ko zapuščamo domove, zavijemo v topel šal, si nadenemo volneno jopo ali se skrijemo v prevelik pleten pulover. Toliko bolje, če je pletenina koktajl eksplozivnih barv, da v turobnih časih vsaj malo pogreje dušo. Pletene kose razigranih tekstur in barvnih odtenkov izdeluje Jona Bednjanec (rojena leta 1991), magistrica oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti ter lanska dobitnica nagrade DiGi WOW za kolekcijo z največjim viralnim potencialom na ljubljanskem tednu mode. Več

  • Lara Paukovič

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura

    Ilustracija za darilo

    Zadnjih pet decembrov se je Vodnikova domačija v ljubljanski Šiški za ves mesec spremenila v hišo slovenske ilustracije. Ljubitelji ustvarjalnosti, ki so želeli svojim bližnjim in prijateljem za praznike podariti izvirno darilo izpod rok domače umetnice ali umetnika, so lahko na sejmu ilustracije izbirali med printi in originali legendarnih ilustratork in ilustratorjev ter tudi tistih mlajših na začetku svoje poti. Sejem, ki je hitro dokazal, kako zelo je takšen dogodek pri nas manjkal, in je tudi vedno znova vsaj za nekaj tednov resno pokazal zobe našemu sicer skoraj povsem neobstoječemu trgu umetnin, pa ni bil le prodajna razstava, temveč tudi prostor medgeneracijskega srečevanja in sodelovanja. Povezoval je staroste slovenske ilustracije z začetniki, ki v ta prostor šele vstopajo, pa tudi ustvarjalce same z ljubitelji in potencialnimi kupci njihovih del. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba

    »Splav je moja pravica«

    Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ta je med drugim tudi pobudnik slovenske kampanje #jaztudi, je izdala knjigo o splavu. Drobno, dostopno knjižico Moja odločitev, ki naj bi ženskam ob neželeni nosečnosti olajšala odločitev, ne da bi kdo pred njihovimi vrati molil »za življenje«. Z njo smo se pogovarjali o zgodovinskem kontekstu splava, demonizaciji ženske spolnosti in moči ženskih protestnih gibanj. Več

  • Lara Paukovič

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura

    »Nakladanje prve vrste«

    Pred kratkim je kulturni minister Vasko Simoniti v intervjuju za Nova24TV presenetil s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganja nevladne organizacije, potrebuje za »muzejsko dejavnost«, prednostno za Prirodoslovni muzej, »ki je eden najbolj ogroženih muzejev v smislu, da nima prostorskih kapacitet«. Ta ideja sicer ni nova, o njej se je že razpravljalo, a nikoli povsem konkretno. Več

  • Lara Paukovič

    5. 11. 2020  |  Družba

    VIDEO: Plešoči morski psi rušijo rekorde

    Družabna omrežja včasih postrežejo z bizarnimi rekordi. Pred letom se je na Instagramu pojavila fotografija jajca z namenom, da bi zbrala več všečkov kot fotografija, na kateri je hči resničnostne zvezdnice Kylie Jenner. Projekt je uspel in jajce, sneto s Shutterstocka, je s skoraj 55 milijoni všečkov še vedno najbolj všečkana fotografija na Instagramu. Več

  • Lara Paukovič

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura

    Na mladih svet stoji

    Dogajanje v gledališčih se je ustavilo, vendar so v Slovenskem mladinskem gledališču prav te dni objavili imena mladih igralcev, ki bodo v tej sezoni sodelovali v novem programu Mlado Mladinsko. Ta je namenjen neposrednemu stiku z generacijo mlajših od 20 let in vključevanju pripadnikov te generacije v gledališče, vodi pa ga Ana Duša, ki je z mladimi kot dramaturginja in mentorica sodelovala tudi pri snovanju uspešnih gledaliških predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana Vihar v glavi in Pravica biti človek, ki sta se ukvarjali z njihovimi intimnimi svetovi. Več

  • Lara Paukovič

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura

    Ljubljana, zakaj mi to počneš?

    Ko je Anoir B. (rojen leta 1984) pred šestimi leti pobegnil iz Alžirije in za prvi azil zaprosil v Sloveniji, se mu je po devetih mesecih v azilnem domu nasmehnila sreča, dobil je delovno dovoljenje in se zaposlil v eni izmed restavracij na Ljubljanskem gradu. Pred odhodom iz domače Alžirije je opravljal najrazličnejša priložnostna dela, nazadnje je bil voznik taksija, vendar je šele v Ljubljani, pri delu v restavraciji, prvič začutil, da se je našel; da nekam spada. »To so bili najsrečnejši dnevi mojega življenja,« je nedavno povedal za časopis Tukaj smo. »V restavraciji sem delal skupaj s Slovenci in dobival enako plačo kot vsi drugi – tega v domovini nisem mogel doživeti, saj je zelo razredno razdeljena, jaz pa sem iz revne družine.« Všeč mu je bilo tudi, da je srečeval premožne ljudi, ki so se do njega vedli vljudno in prijazno. Več

  • Lara Paukovič

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Družba

    Sovražim moške

    Ko je 25-letna francoska aktivistka in blogerka Pauline Harmange napisala manj kot 100-stransko knjižico s pomenljivim naslovom Sovražim moške in jo izdala pri butični francoski založbi Monstrograph, si ni predstavljala, da se bo kmalu znašla na naslovnicah številnih pomembnejših medijev v Franciji, pa tudi zunaj nje. A naslov knjige je pritegnil pozornost Ralpha Zurmélyja, svetovalca na francoskem ministrstvu za enakost spolov, raznolikost in enake možnosti, ki je založbi zagrozil s sodno obravnavo, če knjige ne vzamejo iz prodaje. »Ta knjiga je na vsak način oda mizandriji, sovraštvu do moških. Želel bi vas spomniti, da je pozivanje k sovraštvu zaradi spola kriminalno dejanje. Zahtevam, da to knjigo takoj umaknete iz prodaje,« je zapisal Zurmély. Več

  • Lara Paukovič

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura

    Skrivno življenje kozmetičnih salonov

    Kultna ameriška novinarka in avtorica Nora Ephron je leta 2006 objavila knjigo Moj vrat mi gre na živce, v kateri je eden njenih najboljših esejev, s pravo mero ironije prežeto besedilo »O vzdrževanju«. V njem našteva postopke, ki so za žensko njenih let in statusa nujni, da ljudje ne bi imeli občutka, da se je popolnoma zapustila. »Po določeni točki samo še krpaš, krpaš, krpaš,« zapiše Nora Ephron, za katero so pod nujna lepotna opravila spadali barvanje in urejanje las, manikira in pedikura, odstranjevanje nezaželenih dlak nad zgornjo ustnico, urejanje obrvi, vzdrževanje telesne forme, celo občasen botoks – vse zato, da bi kljub staranju še naprej poskušala dosegati kult lepote in mladosti, s katerim je vse bolj obsedena sodobna družba. Število lepotnih ritualov, ki se jim mora moderna ženska podvreči, če želi biti »v trendu« in ne vzbujati občutka, da ne da nič nase, se vsako leto povečuje – manikira, na primer, je bila zaželena novost na začetku tisočletja. Nora Ephron, ki se prvih petinštirideset let svojega življenja ni kaj dosti ukvarjala z nohti, se v eseju spominja, kako so na Manhattnu kar naenkrat kot gobe po dežju pognali saloni za manikiro. »Kmalu so vsi hodili na manikiro. Če nisi imel manikiranih nohtov (za razliko od zgolj čistih), si se čutil zanemarjenega. Bilo te je sram.« A danes je manikira nekaj samoumevnega, tako kot nekoč manikiranje nohtov pa so se razpasli drugi »obvezni« postopki: podaljševanje trepalnic, laminacija obrvi, celo dermalna polnila za ustnice pri vse mlajših ženskah. Več

  • Lara Paukovič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura

    Še več knjig moških, ki so jih izdali moški

    Pred kratkim je izšel prvi letnik knjig iz zbirke Klasična Beletrina, ki prinaša izbor klasičnih del v novih prevodih in z novimi spremnimi besedami. Skupno bo knjig 25, toda med njimi sta samo dve deli avtoric, Selme Lagerlöf in George Eliot. Novi prevodi klasikov so dobrodošli – a kako je mogoče, da se sodobni izbor klasike bolj malo razlikuje od tistega iz, denimo, šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je v kultno zbirko Sto romanov uvrstilo le pet avtoric? Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Boj še ni končan

    Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

  • Lara Paukovič

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    Spolno nadlegovanje na vlakih Slovenskih železnic je resna težava

    @zeleznicezlom je še eden izmed profilov, ki so se na družabnem omrežju Instagram pojavili po zgledu @srcozloma, kamor uporabniki pošiljajo zapise o svojih ljubezenskih tegobah. Železnicezlom naj bi bil profil, namenjen pritožbam o zamudah vlakov in poročanju o drugih prigodah med vožnjo, vendar je administratorka kmalu ugotovila, da vse več sporočil, ki jih dobiva, govori o spolnem nadlegovanju na vlakih. Med zapisi so denimo taki o opitih potnikih, ki poskušajo otipavati potnice, neprimernem ogovarjanju, javnem masturbiranju moških na vlakih in celo nedovoljenem fotografiranju potnic, ki so bile pogosto preveč šokirane, da bi se lahko odzvale, ali pa v bližini ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    »Nekateri učenci hodijo v šolo samo zato, da se družijo«

    Dr. Albert Mrgole je psiholog in sociolog, ki se kot terapevt skupaj z ženo Leonido posveča partnerskim in družinskim odnosom (med drugim sta zakonca Mrgole avtorja uspešnega priročnika Izštekani najstniki in starši, ki štekajo), pa tudi konfliktom med učitelji in učenci. Maja letos, ko so se po koncu karantene v šole lahko vrnili učenci višjih letnikov, šolarji do desetega leta pa so se še naprej poučevali na daljavo, je sestavil javni poziv psihoterapevtske skupnosti, v katerem je opozoril na prepogosto spregledane plati poučevanja na daljavo – pomanjkanje veščin za samostojno učenje, obremenjene starše, povečan stres v družinah, negotovost ljudi, onemogočanje socialnih stikov, zmedeno pedagoško osebje. Z njim smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti pozorni, če učence vsaj delno učenje na daljavo ponovno čaka jeseni – smernice ministrstva glede tega so namreč še vedno nejasne. Več

  • Lara Paukovič

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Ministrica, nadarjeni mladi čakajo na odgovor

    Na oglasnem prostoru na rumeni pografitani hiši, ki jo ugledamo, ko prečkamo zebro pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in pot nadaljujemo ob Masarykovi cesti proti Metelkovi, bi moral te dni viseti plakat s sporočilom za šolsko ministrico Simono Kustec. »Ministrica! Več kot 60.000 mladih slovenskih talentov nestrpno čaka na vaš odgovor,« se glasi poudarjeno besedilo na plakatu, pod njim pa piše: »Postopki in odločitve Zavoda RS za šolstvo in njegovega direktorja dr. Vinka Logaja ogrožajo prihodnost mladih tekmovalk in tekmovalcev v znanju matematike, logike, fizike, kemije, biologije, naravoslovja, astronomije, konstruktorstva, modelarstva, računalništva in psihologije.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Portret

    Damijan Kracina, kipar, ki je okrasil Metelkovo in Narodno galerijo

    Poznate tisto floskulo »ta knjiga vam bo spremenila življenje«? Damijan Kracina (1970) se lahko domisli ene, za katero ne bi mogli ravno reči, da mu je spremenila življenje, ga je pa vsaj usmerila k študiju kiparstva: Umetnost: pogovori z mojstrom, knjiga o delu začetnika modernega kiparstva Augusta Rodina, ki jo je po pogovorih s kiparjem napisal Paul Gsell. »To malo knjižico sem po naključju našel na neki podstrehi in jo prebral na mah. Posebej sem si zapomnil odlomek, v katerem Rodin podrobno opisuje pot svetlobe po grškem kipu. Osupnilo me je, kako se je sposoben tako poglobiti v povsem preprost, tridimenzionalen objekt.« Več

  • Lara Paukovič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Enakopravnost

    Equality (enakopravnost). Black Lives Matter (življenje temnopoltih šteje). I Can’t Breathe (ne morem dihati). Freedom (svoboda). How Many More (koliko še). Enough (dovolj). Takšna in podobna sporočila v podporo gibanju Black Lives Matter (BLM) na dresih nosijo košarkarji 22 moštev iz lige NBA. Med njimi sta tudi Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, in Miami Heat, moštvo Gorana Dragića. Igralci so lahko sami izbrali, katerega izmed 29 sloganov bodo nosili na dresu, zato imajo košarkarji v posameznem moštvu na dresih različne besede. Toda košarkarji Dončićevega moštva Dallas Mavericks so se odločili, da bodo svoja prizadevanja za rasno pravičnost izkazali tudi tako, da se bodo poenotili in na dresu vsi nosili isto besedo: equality (enakopravnost). Vsak neameriški igralec njihovega moštva je dobil možnost, da jo prevede v svoj materni jezik – za to so se odločili Dončić, Latvijec Kristaps Porzingis, Portoričan J. J. Barea in Nemec Maxi Kleber. Tako Dončić nekaj prvih pokoronskih tekem sezone igra s slovensko besedo ’enakopravnost’ na hrbtni strani dresa, ki je zamenjala njegov priimek – če se bo odločil, da slogan obdrži tudi v nadaljevanju, pa bo zapisana pod njegovim priimkom in njegovo številko 77. Več

  • Lara Paukovič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Digitalna prostitucija

    Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji. Več

  • Lara Paukovič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Svet

    Tabletka za splav po pošti

    V ZDA, kjer epidemija covid-19 še vedno traja, imajo številne ženske težave z dostopom do splava. Na začetku epidemije so želele nekatere konservativnejše ameriške zvezne države (Alabama, Iowa, Arkansas, Oklahoma, Teksas, Tennessee, Ohio in Louisiana), ki tudi sicer poskušajo doseči kriminalizacijo splava, virus izkoristiti za prepoved tega, češ da ne gre za nujen medicinski poseg. Poskuse so k sreči (za zdaj) onemogočili zvezni sodniki, razen v Arkansasu, kjer kirurški splav med epidemijo ni na voljo. Toda nedavna odločitev zveznega sodnika v Marylandu Theodorja Chuanga bo nekaterim ameriškim ženskam vsaj malo olajšala dostop do splava v času epidemije. Gre za splav s tabletko, tako imenovani medikamentozni splav, ki je mogoč v zgodnji nosečnosti, do 10. tedna. Več

  • Lara Paukovič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret

    Arjan Pregl, slikar in pisec, ki »riše kot otrok«

    Arjan Pregl je lansko leto sodeloval na skupinski razstavi Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji, pregledu sodobnega slovenskega slikarstva, kjer so bila sistematično predstavljena dela uveljavljenih avtoric in avtorjev, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Pregl je letnik 1973). Njegova serija za razstavo se je imenovala Karneval – na njih maske, lutke, otroški risani junaki, kot je pujsa Pepa, in internetni memi poplesavajo med pisanimi konfeti, kosi barve. Upodobljene figure so imele globlji pomen, kajti z njimi je želel Pregl med drugim opozoriti na manipulacijo podob, ki se dogaja na medmrežju; tako je stripovski junak žabec Pepe postal meme ikona, ki so jo za svojo vzeli podporniki Trumpa, podobo pujse Pepe pa je uporabljala pedofilska mreža. A desničarski internetni troli, ki se na Pregla radi spravljajo, ker je bil do potez desnice kritičen še pred nastopom sedanje vlade, zdaj pa je eden tistih, ki najglasneje opozarja na njene napake, pa tudi na nevarne ideologije in zaničevalen odnos do manjšin, žensk ali kulturnikov, so serijo izkoristili za ponovno diskreditacijo umetnika. Ker so bile na slikah tudi otroške figure, bi jo domnevno »lahko narisal vsak otrok«. Več

  • Lara Paukovič

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Šola, kot je bila nekoč

    Letošnje poletne počitnice se zdijo marsikomu krajše kot sicer. Številni učenci in njihovi starši namreč z zaskrbljenostjo pričakujejo september, ko se začne novo šolsko leto. Vlada namreč velika negotovost glede tega, kako bo glede na še vedno trajajočo epidemijo potekalo šolanje. Več

  • Lara Paukovič

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kultura

    Mladinin plonklistek za še več poletnega branja

    Poletje je na vrhuncu, knjig pa k sreči – drugače od lokacij, kamor je mogoče odpotovati na oddih – še ni zmanjkalo. Da se ne bi izgubili v poplavi novih izidov, vam skupaj z uveljavljenimi imeni iz kulture lajšamo odločanje za poletno branje. Tokrat predstavljamo izbrane eseje in poezijo, o svojih poletnih bralnih favoritih pa sta se razgovorili Nika Kovač in Renata Zamida. Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Sama sebi namen

    Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev. Več