Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  Za naročnike

    »Mi smo ta generacija!«

    Trajnost, počasna moda, ekološka, etična proizvodnja oblačil, zelene modne znamke ... vsem tem buzzwordom se zadnjih nekaj let, odkar se je začelo glasneje govoriti o negativnem vplivu modne industrije na okolje – ta megalomanska in dobičkonosna panoga je tretji največji onesnaževalec planeta, takoj za naftno industrijo in živinorejo –, težko izognemo. Nenadna ozaveščenost je bržkone vsaj delno »davek« dokumentarca The True Cost (Prava cena) iz leta 2015, ki govori o brutalnem ozadju modne industrije, od onesnaževanja okolja do premalo plačanih ali celo neplačanih delavcev, in mu je sledila serija raziskav in člankov o tej temi. Tega niso krive le znamke hitre mode, na primer Zara ali vse bolj priljubljen kitajski modni velikan Shein, ki cenena oblačila, za katera je treba odšteti le nekaj deset evrov, kupcem dostavlja neposredno iz tovarn na Kitajskem – tamkajšnji delavci naj bi bili nedavno na listke na oblačilih pisali pozive na pomoč, tako kot so pred leti podobna sporočila v Zarine kose skrivali siromašni in preobremenjeni tekstilni delavci v Turčiji. Ne, v podobno slabih razmerah delajo tudi delavci iz tretjega sveta, ki jih za izdelavo oblačil novačijo denimo pri uglednih Pradi, Fendiju in Diorju. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Igralka in pesnica, ki je prejela vse nagrade, kar jih slovenska igralka lahko dobi

    Kot otrok je izjemno rada opazovala ljudi. Skrita v kakšnem kotu je željno srkala dogajanje iz okolice. Hitro jih je znala prebrati, pa tudi imitirati. Ugotovila je, da to zabava njene prijatelje in vrstnike. To je bil za introvertiranega otroka, ki se je rad zatekal v sanje, način, da se začne odpirati v družbo. Skozi humor je prodrla do ljudi, pomagal ji je, da je ni bilo več strah zbliževati se z drugimi. Več

  • Lara Paukovič

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura

    Postati milijarderka

    Predsedniška štipendistka si? To pa zveni, kot da boš nekega dne predsednica. To misel v seriji The Dropout (Faliranka) glavni junakinji Elizabeth Holmes, tedaj še najstnici, ki je na obisk prišla s starši in bratom, navrže Lorraine, žena zdravnika in izumitelja Richarda Fuisza. Prav on bo nekaj let kasneje, ko bodo mediji Elizabeth Holmes razglasili za eno najbolj perspektivnih ameriških podjetnic in hkrati za najmlajšo »self-made« milijarderko, postal eden njenih najbolj zagrizenih spremljevalcev – in nazadnje tudi nasprotnikov. »Nočem biti predsednica, želim biti milijarderka,« hladnokrvno odvrne rosno mlada Elizabeth. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Portret

    Igralka, ki bi skoraj ostala brez službe, danes pa je deležna stoječih ovacij

    Rojena je leta 1960 v Ljubljani, najbolje se počuti na živahnih punktih v središču mesta ali, jasno, v katerem od mestnih teatrov. V enem od njih, Mestnem gledališču ljubljanskem, je tudi zaposlena. Zdi se, da od nekdaj, a gotovo še kdo pomni, da je prvih nekaj let po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo preživela v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je kariero začela z velikim zamahom: za mnoge sta bili izredni njena Marta v Kdo se boji Virginije Woolf, ki jo je leta 1990 režirala Barbara Hieng Samobor, in Nora v Hiši lutk Henrika Ibsena (1992) v režiji Dušana Mlakarja; leta 1994 je za gledališko ustvarjanje zadnjih dveh let prejela nagrado Prešernovega sklada. Pa vendar je imela občutek, da bo obtičala na mestu, če se ne premakne drugam. Dala je odpoved, približno leto dni preživela na svobodi in leta 1995 vstopila v ansambel Mestnega gledališča, kjer je še danes. Več

  • Lara Paukovič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura

    Večjo suverenost ljudstvu

    Vžigalice v skupni vrednosti približno 7000 evrov. Če vemo, da škatlica stane od nekaj centov do štiri evre za tiste bolj sofisticirane, s katerimi si prižigamo cigare, si lahko približno izračunamo, koliko vžigalic je za to vsoto pristalo v impresivnem projektu Tine Kolenik: približno milijon. Kostumografka, vizualna umetnica, docentka kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter polovica umetniškega tandema Eclipse, ki ga sestavljata skupaj z ilustratorko Samiro Kentrić in ki je v poznih devetdesetih buril duhove z za marsikoga kontroverznimi projekti, ki so prevpraševali spolnost in pornografijo, je štiri leta malodane živela sredi vžigalic, prinesenih z različnih koncev sveta: ležale so pod posteljo, po tleh kuhinje, dnevne sobe in spalnice, kjer je iz njih ustvarjala kostume kultnih vladarjev. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Črkoljub, ki kljub digitalizaciji ohranja staro tiskarsko obrt

    Ko se boste lepega dne sprehajali po stari Ljubljani – se spustili po slikoviti Križevniški ulici navzdol in zavili desno ali pa od Prešernovega trga korakali po promenadi ob Ljubljanici v smer Trnovega –, vas bo pot morda zanesla v prostor, na katerem piše tipoRenesansa. Studio za visoki tisk, kot se prostor uradno imenuje, na prvi pogled ni posebej opazen, razen da je v znameniti Zoisovi palači, a ko boste stopili v notranjost, se vam bo odprl nov svet. Stari tiskarski stroji, regali, polni tiskarskih črk, kamni z vklesanimi inicialkami, plakati in vizitke z različnimi estetskimi tipografijami, kupi papirja, pa še in še. Marsikaj, kar boste videli, je tudi naprodaj, saj je prostor studio in trgovina obenem. Nekje v prostoru sedi Marko Drpić in počne ... karkoli že. Morda je ravno sredi tiskanja vizitk, morda se pripravlja, da se bo odpeljal na drug konec Slovenije po odsluženo tiskarsko opremo (ljudje ga namreč pogosto kličejo, kadar prenavljajo prostore, kjer so imeli spravljeno tovrstno opremo, kajti vedo, da bi ga znala zanimati), morda se posveča kaligrafiji, saj si je nekdo zaželel posebno vabilo za poroko ali knjižno posvetilo, morda vodi delavnico tiskanja plakatov za otroke ... Več

  • Lara Paukovič

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kultura

    Poletni knjižni plonklistek

    Morda ste na dopustu že bili, nemara se na letovanje še odpravljate – kjerkoli že boste, si vzemite čas za branje. Nedavno je namreč izšlo kar nekaj knjig, ki si zaslužijo vašo pozornost. Da boste lažje krmarili med svežimi izdajami domače in prevodne literature, naj vam na pomoč priskoči naš tradicionalni seznam bralnih priporočil, preverili pa smo tudi, kaj te dni najraje prebirajo v angleško govorečem svetu. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Pisateljica, ki je napisala knjigo za vse neslovenske otroke brez vzornikov

    »Kako pohvalno, da se je končno ena priseljenka naučila naš jezik in da piše knjige, ne pa te v trgovinah ali na pošti, ki še zdaj ne znajo slovensko.« V takšnem slogu se berejo nekateri pokroviteljsko-ksenofobni komentarji k nedavni izdaji njenega knjižnega prvenca, ki je dodal še en kamenček v mozaik literarne obravnave priseljenstva na Slovenskem. Pri tem verjetno ne slutijo, da komaj dvajsetletna Selma Skenderović (rojena je leta 2001) v svojem delu daje polnopraven glas in empatično odpira prostor za vse Sanele, Selme, Esme in Have, ki jim gredo tako v nos – kljub njihovemu neznanju slovenščine in dejanjem, ki jih marsikdo vidi kot načrtno neprilagojenost. Več

  • Lara Paukovič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura

    Družina naša najdražja

    Ena velikih družinskih dram 20. stoletja je Dolgega dneva potovanje v noč Eugena O’Neilla, modernistična klasika, napisana v štiridesetih letih. Lahko bi rekli, da vsebuje vse, kar pričakujemo od ameriške (ali katerekoli) disfunkcionalne družine: izgubljene iluzije. Zlorabo opiatov. Promiskuiteto. Ljubosumje. Potlačeno jezo. Frustracije, ki navadno – kako pripravno – izbruhnejo ravno ob obroku za jedilno mizo. Rivalstvo med sorojenci. Popoln propad in resignacijo nekaterih akterjev. Avgust v okrožju Osage (2007), po kateri je bil posnet tudi hollywoodski film z Meryl Streep v glavni vlogi (2013), se zdi njena sodobnejša ustreznica, ki obkljuka vse zgoraj naštete kategorije ter razpoke v družinski celici razkrije še odločneje in predvsem brutalneje. Več

  • Lara Paukovič

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Družba

    Štiridnevni delovni teden

    Predstavljajte si: v četrtek se pozno popoldne vrnete iz službe. Izklopite računalnik, saj vas delodajalec po zakonu ne sme nadlegovati zunaj delovnega časa, in začnete pakirati. Konec tedna se je začel in preživeli ga boste na morju, v šotoru v hribih ali pa ne boste šli nikamor in boste naslednje dni samo ležali na kavču, malo pospravili po stanovanju, prebrali dobro knjigo, se odpravili na sprehod. Bistveno je, da boste imeli za to na voljo kar tri dni. Štiri dni delate, tri dni počivate. Kako se vam zdi? Več

  • Lara Paukovič

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Družba

    Zloraba zasebnosti otrok

    Konec maja je organizacija Human Rights Watch (HRW) raziskala odgovornost vlad po svetu za kršitve otrokovih pravic, ki se dogajajo pri uvajanju spletnega učenja. Izsledki niso spodbudni: 49 večjih držav je s svojimi odločitvami prispevalo k posegom v otrokove pravice, saj so njihova ministrstva med zaprtjem šol zaradi pandemije podpirala spletne učne platforme, ne da bi pri tem ustrezno zavarovala zasebnost otrok. Več

  • Lara Paukovič

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura

    Ukradena intima Pamele Anderson

    Na silvestrovo leta 1994 sta se Pamela Anderson, takrat predvsem hiperseksualizirano Playboyevo dekle in zvezda nadaljevanke Obalna straža, in Tommy Lee, bobnar skupine Mötley Crüe, v osemdesetih letih izjemno priljubljene glam metalske skupine, ki pa je bila v tistem času že v rahlem zatonu, spoznala v nočnem klubu. Samo nekaj mesecev pozneje sta se v Cancunu spustila v romanco in se po štirih dneh poročila – s tatuji imen drug drugega namesto prstanov. Slavna, bogata, privlačna, strastna, divja, nepremišljena in predvsem noro zaljubljena (vsaj na začetku je bilo videti tako) sta bila magnet za medije in oboževalce, zato so prežali na vsak njun korak. Kot jastrebi so planili tudi, ko se je čez dve leti v globinah interneta, tedaj precej neznanega in neraziskanega koncepta, pojavil intimen posnetek para, ki ga javnost ne bi smela nikoli videti. Več

  • Lara Paukovič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Nemarni do otrok

    Ta teden so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati meritev za športnovzgojni karton – do zdaj so obdelani podatki približno polovice slovenskih osnovnošolcev. Dve pretekli »koronski« šolski leti sta bili za gibalni razvoj slovenskih osnovnošolcev pogubni. Se je v tem, počasi iztekajočem se šolskem letu, ko popolnega zaprtja šol sicer nismo imeli, zato pa kar nekaj karanten, vendarle kaj spremenilo na bolje? Več

  • Lara Paukovič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Svet

    Zasluženi počitek

    Boleče menstruacije strokovno imenujemo dismenoreja, v rodni dobi pa jih doživlja večina žensk. Lahko se pojavljajo občasno ali stalno, če gre za primarno dismenorejo, so vezane le na mladost, če gre za sekundarno, so značilne tudi za srednja leta oziroma še v času po porodu – takšna oblika je večkrat povezana z bolezenskimi stanji, kot je endometrioza. Več

  • Lara Paukovič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Strel v koleno

    Najprej je bil posnetek. Nastal je leta 2019 v Jelšanah, kjer je okoli 400 ljudi protestiralo proti načrtovanemu migrantskemu centru. Na posnetku ugledamo na prvi pogled precej moderno starejšo gospo: našminkano, v džins jakni, s kratko pričesko in sončnimi očali ter s slovensko zastavo v roki. A v naslednjih nekaj sekundah posnetka gospa pokaže bolj nazadnjaško naravo. Z zastavo namreč prične divje mahati in z njo tolči ob tla, obenem pa delirično kriči: »Tukaj je Slovenija! Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Ne damo Slovenije! Banda! Tukaj ne boste naredili begunskega centra!« Doda še, da so »njeni strici umrli za Slovenijo« in da bo svojo zemljo, če bo potrebno, pred begunci branila z orožjem. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    »Ta hip bi nujno potrebovali ministra, ki bi pridobival izkušnje na terenu«

    Šolstvo je v krču: spet se srečuje s stisko učencev ob prijavah na srednje šole in z visokimi omejitvami vpisa, ki vse jasneje nakazujejo, kako neustrezen je trenutni sistem točkovanja, po drugi strani pa se ravnokar oblikuje nova vlada in z njo novo ministrstvo za izobraževanje. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, je vodja Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem sodelujejo številni strokovnjaki s področja šolstva, njihov cilj pa je oblikovanje smernic za celostno spremembo sistema, ki jih nameravajo v roku enega leta predati novi oblasti. Več

  • Lara Paukovič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Porezali so mu krila

    Na pobudo vlade je bilo letošnje leto razglašeno za leto italijanskega skladatelja Giuseppeja Tartinija – ob 330. obletnici njegovega rojstva –, ki se je rodil v Piranu, mesto pa je pomembno zaznamovalo njegovo glasbeno izobraževanje in ustvarjanje. Zato je še toliko nenavadnejša odločitev kulturnega ministrstva, da prav v tem letu odreče sredstva Tartinijevemu festivalu, ki uspešno deluje že dve desetletji in je eden prepoznavnejših festivalov baročne glasbe v tem delu Evrope. Po besedah programskega vodje Milana Vrsajkova in umetniške vodje Jasne Nadles so se organizatorji konec lanskega leta prijavili na štiriletni programski razpis ministrstva, vendar na njem kljub ustreznim referencam, uspešno izpeljanim festivalom v času pandemije in napovedi vrhunskega programa niso bili izbrani. Sledila je še prijava na štiriletni projektni razpis, a je ministrstvo sredstva Tartinijevemu festivalu odtegnilo tudi na tem. Enaindvajseti festival, ki bo potekal od 18. avgusta do 5. septembra, se bodo sicer kljub bistveno nižjim sredstvom potrudili izpeljati v čim bolj neokrnjeni obliki, v prihodnjih letih pa bo njegov obstanek vprašljiv. Več

  • Lara Paukovič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura

    Tisočstranska pesmarica

    Zgodnje jutro je. Mesta se počasi, lenobno prebujajo – večina pravzaprav še spi –, on pa že sedi za mizo in tipka. Dan za dnem vestno oddela dve jutranji uri; največ tri, sicer delo ni kakovostno, nekaj najhujšega pa je naslednje jutro spet sesti k računalniku in ugotoviti, da je vse, kar si napisal, za odmet. Ni pisatelj, a njegovo delo ne zahteva nič manj pozornosti, natančnosti, jezikovne bravure in domišljije. Prevajalec je. V tem primeru Srečko Fišer, ki je v slovenščino nedavno prevedel celoten Canzoniere (Pesmarico), ustvarjalni vrhunec enega največjih pesnikov italijanske in evropske književnosti Francesca Petrarca. Poznamo ga tudi po prevodih Umberta Eca, Itala Calvina, Kazua Ishigura, Virginie Woolf, Samuela Becketta, Williama Shakespeara, Ernesta Hemingwaya in drugih. Ponaša se s Sovretovo nagrado, ki jo je dobil za prevoda izvrstnega Ishigurovega romana Ostanki dneva in V smrtni uri Williama Faulknerja, z Borštnikovo nagrado za prevod dramskega besedila Hamlet ter z Bevkovo nagrado za prevajalske dosežke. Več

  • Lara Paukovič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Spet premalo vpisnih mest?

    Starši in učenci devetih razredov osnovne šole so ob letošnjih prvih podatkih o vpisu v srednje šole obnemeli: kar na 20 gimnazijskih programih v osrednjeslovenski regiji – torej v Ljubljani – imajo presežek vpisa. Na Gimnazijo Ledina, denimo, je na 196 mest vpisanih rekordnih 130 otrok preveč (skupno 326 prijav), na splošnem programu Gimnazije Poljane imajo 239 prijav za 168 mest, na splošnem programu Gimnazije Bežigrad 232 prijav za 196 mest, na Gimnaziji Moste je pri 140 mestih, ki so na voljo, 40 presežnih prijav, na Gimnaziji Vič pa 67 – mest je sicer 168. Kot je v Dnevniku opozorila redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Tanja Oblak Črnič, bo za vstop v najbolj zaželene gimnazijske programe deveti razred treba končati s samimi petkami. »Izkušnje iz preteklih let so na te trende že opozarjale. A ker so prihodnje generacije še številnejše, je stanje že za sedanje učenke in učence 7. razreda več kot stresno – z vsakim zdrsom v oceni jim je lahko jasno, kako težko bo čez dve leti sploh razmišljati o želeni šoli. Možnosti se namreč sproti krčijo,« je še zapisala Tanja Oblak Črnič. Ocene že dlje niso več realni kazalec znanja, sploh pa ne zdaj, ko je za nami pandemija, med katero so se kriteriji pri ocenjevanju precej znižali – so le sredstvo za nabiranje točk, ki omogočajo vpis na želeno šolo. Več

  • Lara Paukovič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Tapete se vračajo

    Baročne tapete, ki jih je v filmu Zajtrk pri Tiffanyju za spalnico Paula Varjaka (igra ga George Peppard) izbrala njegova premožna ljubica. Razkošna dnevna soba v muzikalu Visoka družba, opremljena z metino zelenimi tapetami v slogu kitajskih stenskih poslikav. Zlatorumene tapete z vzorci, ki spominjajo na lovorove vence, v spalnici Anne Kalman (Ingrid Bergman) v romantični komediji Nediskretna. Vsi trije filmi, ki danes veljajo za klasike, so bili posneti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. A tudi, če med ogledom drugih filmskih izdelkov iz tega časa pozorneje opazujemo notranjo opremo domov, bomo težko našli stanovanje ali hišo, ki tapet ne bi imela v vsaj enem prostoru. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura

    »Mali bogovi se igrajo z našimi življenji«

    Dino Pešut (1990) sodi med najvidnejše hrvaške literarne ustvarjalce mlajše generacije. Dramatik, pisatelj in pesnik se je marca mudil na rezidenčnem bivanju v Ljubljani, med drugim je na festivalu Fabula predstavljal svoj drugi roman Očetov sinko, v Mini teatru pa so uprizorili njegovo dramo Granatiranje, vojno ljubezensko zgodbo, ki je ta hip zaradi svetovnega dogajanja še posebej aktualna. Pešut ni le nadarjen, duhovit, prodoren pisec literarnih del, v katerih se izkušnja milenijskega življenja spaja z izkušnjo življenja znotraj LGBTQ-skupnosti, temveč prav tako luciden mislec in opazovalec, ki zelo dobro razume zgodovinski trenutek, v katerem smo, svež uvid pa ponuja tudi v razumevanje svoje generacije. Več

  • Lara Paukovič

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura

    V spomin in opomin

    V tišini sedi za mizo v napol prazni, mračni kleti in v možnarju s pestilom drobi kavna zrna. Pest za pestjo, potrpežljivo in počasi. Zunaj dežuje, kar daje dogajanju še dodatno melanholično razsežnost. Ljudje v prostor vstopajo drug za drugim, vsak s svojim možnarjem; prisedejo in meljejo kavo skupaj z njim. Nekateri vmes kaj vprašajo, drugi celo zapojejo, tretji samo sedijo in delajo v tišini. Ostajajo kar dolgo, pol ure, 45 minut, nekateri celo po več ur. Več

  • Lara Paukovič

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Kultura

    Ogledalo potrošništvu

    Leta 2016 se je na manhattanskih zabavah in družabnih prireditvah začela pojavljati skrivnostna mlada ženska. Nihče ni zagotovo vedel, kdo je in od kod prihaja, razvedelo se je le, da je strašansko premožna in da pozna ključne ljudi. Ime ji je bilo Anna Delvey, bila naj bi nemška dedinja, ki želi na Manhattnu odpreti ugleden umetniški klub. Projekt je bil vreden približno 50 milijonov dolarjev. V resnici Anna ni imela niti ficka. Nič v zvezi z njo ni bilo resnično, ne njen naglas, ne ime, ne zgodba o bogatem očetu, stotaki, ki jih je zapravljala v dragih restavracijah in trgovinah, niso bili njeni; bila je izumljena v skladu s pričakovanji glede videza in obnašanja elite na Manhattnu, a ji je kljub temu uspelo prepričati presenetljivo veliko odvetnikov, podjetij, upravljavcev investicijskih skladov, pripadnikov manhattanske visoke družbe, da so jamčili zanjo, ji urejali posojila, posojali zasebna letala in kreditne kartice. Čeprav je bila popolna anonimnica brez dejanskega finančnega in socialnega kapitala, ji je uspelo okusiti kanček uspeha in bogastva, a ji je nazadnje kljub temu spodletelo. Virov, iz katerih bi lahko pridobila posojila, je bilo vse manj, izposojenega denarja ni mogla vrniti. Leta 2017 so jo aretirali in leta 2019 obsodili na do 12 let zapora. Leta 2021 so jo pogojno izpustili, a se je morala le nekaj tednov zatem vrniti za rešetke, ker ji je potekel vizum. Več

  • Lara Paukovič

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Kultura

    Kje so ženske?

    Tematski sklop literarnih besedil, ki jih bodo letos prebirali maturantje, se imenuje »Ženska na vrhu sveta«. Besedila tematizirajo vlogo in umeščenost ženske znotraj simbolnega družbenega reda in normativnih okvirov, a v sklop, ironično, ni vključeno niti eno delo kake avtorice. Predpisane so literarne klasike kanoniziranih avtorjev, Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. Več

  • Lara Paukovič

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura

    Boriti se s predsodki

    Fairtrade kava v predragem lokalu v mestu. Psihoterapija, včasih prepozno. Bogati prijatelji, ki so pobegnili v Berlin ali København in pokroviteljsko komentirajo stanje države. Gentrifikacija. Prijatelji z ugodnostmi. Vlažne garsonjere, ki se oddajajo kot najemniška stanovanja. Zapleteni odnosi s starši, ki se starajo in zbolevajo. Otroci, ki se ne bi smeli zgoditi. Ekstazi in gram spida. Agresija. Zemljevid življenja nekega milenijca. Moškega na pragu tridesetih, ki je pesnik. Več

  • Lara Paukovič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura

    »Dovolj imamo sovražne, ustrahovalne retorike«

    Rodila se je leta 1988. Z režiserjem Žigo Divjakom sta eden najprodornejših, najbolj družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov v slovenskem gledališču – svet in družbo kljub mladosti razumeta kot le malokdo. Žiga Divjak režira, Katarina Morano, ki je pred leti precej pozornosti pritegnila že s študentskimi kratkimi filmi (na AGRFT je študirala filmsko režijo), skrbi za dramska besedila in dramaturgijo. Skupaj sta denimo ustvarila pretresljivo in izjemno uspešno predstavo Gejm o beguncih, ki se igrajo nevarno igro, gejm: premagati skušajo zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi na območju Evropske unije zaprosili za azil. Podpisala sta tudi predstavi, ki dajeta nov zagon besedilom literarnih velikanov Cankarja in Kosovela, pa avtorski projekt Sedem dni, intimen prerez časa nenehne naglice, v katerem živimo. Več

  • Lara Paukovič

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Družba

    Pogovarjajmo se o seksu

    Poddaja Evolucija užitka, ki so jo zasnovali na Prvem programu Radia Slovenija, sodi med redke vsebine v domačih medijih o temah, povezanih s spolnostjo. Njena nadgradnja je Slovar spolne vzgoje, ki bo mlade v desetih zabavnih in komunikativnih oddajah seznanil s sodobnimi pojmi iz sveta spolnosti, kot so soglasje, sextanje, stealthing, kink, maščevalna pornografija in drugimi. Televizijske oddaje so zasnovane podobno kot radijska: teoretske pojme razložijo strokovnjaki, o praktičnih izkušnjah s spolnostjo pa govorijo mladi. Prvi štirje posnetki, pri katerih sta kot scenaristki in urednici sodelovali televizijska novinarka TV Slovenija Neža Prah Seničar in radijska novinarka Prvega programa Urška Henigman, so bili posneti v Sloveniji, štiri je prispeval hrvaški spletni medij reci.hr, dva romunski Sexul vs. Barza. Na ogled bodo na prvem programu nacionalke vsak petek ob 16.30. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Družba

    Ne gremo z Metelkove!

    Ministrstvo za kulturo še kar napada nevladne organizacije, ki domujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Osemnajst uspešnih in mednarodno priznanih organizacij poteze ministrstva označuje za grob poskus spodkopavanja neodvisnega, avtonomnega in svobodnega ustvarjanja in posledico želje sedanje oblasti, da škoduje vsemu, nad čimer nima neposrednega nadzora. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Svet

    Je štiridnevni delovni teden realna možnost?

    Sredi januarja so v 30 britanskih podjetjih začeli šestmesečni pilotni projekt, v katerem zaposleni dobijo možnost dela le štiri dni na teden, ne da bi zaslužili manj. Njihov konec tedna tako traja tri dni, to pa jim prinaša številne prednosti: več časa za počitek in duševno regeneracijo pred vrnitvijo na delo, več časa za konjičke, družino in prijatelje, manj stresa ... Štiridnevni delovni teden bi imel pozitiven učinek tudi na okolje: en dan v službi manj bi pomenil manj vožnje, s tem pa bi po podatkih okoljske organizacije Platform London in podjetja 4 Week Global, ki stoji za pilotnim projektom, sčasoma lahko zmanjšali ogljični odtis Velike Britanije za kar 127 milijonov ton. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura

    Gozdne pripovedi

    Dobrodošli v Borovem gozdu! Pa ne le v gozdu, ki nosi ime Borov gozd po – kakopak – drevesih, rastočih v njem, temveč tudi v istoimenskem mestu. Ta mali kraj sredi gozda ima vse, kar bi od slikovitega mesteca pričakovali: hiše, trgovinice, restavracije, šolo, mestno hišo, parke, tudi jezero je blizu. V mestu živi zajček Otja, botanik, navdušenec (med drugim) nad skandinavskim oblikovanjem, vintidž pohištvom in znanstveno fantastiko. Včasih ga je zanimal tudi namizni tenis, v katerem se je odlikovala njegova mama, a je navdušenje z leti usahnilo. Ko ob večerih konča delo, ga pogosto obiščejo štirje najboljši prijatelji: medved Lorem, računalničar (skupaj z Otjo sta člana krajevnega društva ljubiteljev gosi), risinja Freja, učiteljica zgodovine in zavzeta pripovedovalka zgodb, lisica Dolor, telovadka z obročem, ter polh Ipsum, multimedijski umetnik. Veliko se druži tudi s svojo razširjeno družino – brati in sestrami, bratranci, sestričnami, nečaki, tetami, strici, najraje pa z babico in dedkom, ki ju kliče Babek in Dedica. Sicer pa je v Borovem Gozdu še cel kup zanimivih prebivalcev, ki jih je vredno spoznati ... Več