Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Družba  Za naročnike

    Sovražim moške

    Ko je 25-letna francoska aktivistka in blogerka Pauline Harmange napisala manj kot 100-stransko knjižico s pomenljivim naslovom Sovražim moške in jo izdala pri butični francoski založbi Monstrograph, si ni predstavljala, da se bo kmalu znašla na naslovnicah številnih pomembnejših medijev v Franciji, pa tudi zunaj nje. A naslov knjige je pritegnil pozornost Ralpha Zurmélyja, svetovalca na francoskem ministrstvu za enakost spolov, raznolikost in enake možnosti, ki je založbi zagrozil s sodno obravnavo, če knjige ne vzamejo iz prodaje. »Ta knjiga je na vsak način oda mizandriji, sovraštvu do moških. Želel bi vas spomniti, da je pozivanje k sovraštvu zaradi spola kriminalno dejanje. Zahtevam, da to knjigo takoj umaknete iz prodaje,« je zapisal Zurmély. Več

  • Lara Paukovič

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura

    Skrivno življenje kozmetičnih salonov

    Kultna ameriška novinarka in avtorica Nora Ephron je leta 2006 objavila knjigo Moj vrat mi gre na živce, v kateri je eden njenih najboljših esejev, s pravo mero ironije prežeto besedilo »O vzdrževanju«. V njem našteva postopke, ki so za žensko njenih let in statusa nujni, da ljudje ne bi imeli občutka, da se je popolnoma zapustila. »Po določeni točki samo še krpaš, krpaš, krpaš,« zapiše Nora Ephron, za katero so pod nujna lepotna opravila spadali barvanje in urejanje las, manikira in pedikura, odstranjevanje nezaželenih dlak nad zgornjo ustnico, urejanje obrvi, vzdrževanje telesne forme, celo občasen botoks – vse zato, da bi kljub staranju še naprej poskušala dosegati kult lepote in mladosti, s katerim je vse bolj obsedena sodobna družba. Število lepotnih ritualov, ki se jim mora moderna ženska podvreči, če želi biti »v trendu« in ne vzbujati občutka, da ne da nič nase, se vsako leto povečuje – manikira, na primer, je bila zaželena novost na začetku tisočletja. Nora Ephron, ki se prvih petinštirideset let svojega življenja ni kaj dosti ukvarjala z nohti, se v eseju spominja, kako so na Manhattnu kar naenkrat kot gobe po dežju pognali saloni za manikiro. »Kmalu so vsi hodili na manikiro. Če nisi imel manikiranih nohtov (za razliko od zgolj čistih), si se čutil zanemarjenega. Bilo te je sram.« A danes je manikira nekaj samoumevnega, tako kot nekoč manikiranje nohtov pa so se razpasli drugi »obvezni« postopki: podaljševanje trepalnic, laminacija obrvi, celo dermalna polnila za ustnice pri vse mlajših ženskah. Več

  • Lara Paukovič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura

    Še več knjig moških, ki so jih izdali moški

    Pred kratkim je izšel prvi letnik knjig iz zbirke Klasična Beletrina, ki prinaša izbor klasičnih del v novih prevodih in z novimi spremnimi besedami. Skupno bo knjig 25, toda med njimi sta samo dve deli avtoric, Selme Lagerlöf in George Eliot. Novi prevodi klasikov so dobrodošli – a kako je mogoče, da se sodobni izbor klasike bolj malo razlikuje od tistega iz, denimo, šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je v kultno zbirko Sto romanov uvrstilo le pet avtoric? Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Boj še ni končan

    Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

  • Lara Paukovič

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    Spolno nadlegovanje na vlakih Slovenskih železnic je resna težava

    @zeleznicezlom je še eden izmed profilov, ki so se na družabnem omrežju Instagram pojavili po zgledu @srcozloma, kamor uporabniki pošiljajo zapise o svojih ljubezenskih tegobah. Železnicezlom naj bi bil profil, namenjen pritožbam o zamudah vlakov in poročanju o drugih prigodah med vožnjo, vendar je administratorka kmalu ugotovila, da vse več sporočil, ki jih dobiva, govori o spolnem nadlegovanju na vlakih. Med zapisi so denimo taki o opitih potnikih, ki poskušajo otipavati potnice, neprimernem ogovarjanju, javnem masturbiranju moških na vlakih in celo nedovoljenem fotografiranju potnic, ki so bile pogosto preveč šokirane, da bi se lahko odzvale, ali pa v bližini ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    »Nekateri učenci hodijo v šolo samo zato, da se družijo«

    Dr. Albert Mrgole je psiholog in sociolog, ki se kot terapevt skupaj z ženo Leonido posveča partnerskim in družinskim odnosom (med drugim sta zakonca Mrgole avtorja uspešnega priročnika Izštekani najstniki in starši, ki štekajo), pa tudi konfliktom med učitelji in učenci. Maja letos, ko so se po koncu karantene v šole lahko vrnili učenci višjih letnikov, šolarji do desetega leta pa so se še naprej poučevali na daljavo, je sestavil javni poziv psihoterapevtske skupnosti, v katerem je opozoril na prepogosto spregledane plati poučevanja na daljavo – pomanjkanje veščin za samostojno učenje, obremenjene starše, povečan stres v družinah, negotovost ljudi, onemogočanje socialnih stikov, zmedeno pedagoško osebje. Z njim smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti pozorni, če učence vsaj delno učenje na daljavo ponovno čaka jeseni – smernice ministrstva glede tega so namreč še vedno nejasne. Več

  • Lara Paukovič

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Ministrica, nadarjeni mladi čakajo na odgovor

    Na oglasnem prostoru na rumeni pografitani hiši, ki jo ugledamo, ko prečkamo zebro pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in pot nadaljujemo ob Masarykovi cesti proti Metelkovi, bi moral te dni viseti plakat s sporočilom za šolsko ministrico Simono Kustec. »Ministrica! Več kot 60.000 mladih slovenskih talentov nestrpno čaka na vaš odgovor,« se glasi poudarjeno besedilo na plakatu, pod njim pa piše: »Postopki in odločitve Zavoda RS za šolstvo in njegovega direktorja dr. Vinka Logaja ogrožajo prihodnost mladih tekmovalk in tekmovalcev v znanju matematike, logike, fizike, kemije, biologije, naravoslovja, astronomije, konstruktorstva, modelarstva, računalništva in psihologije.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Portret

    Damijan Kracina, kipar, ki je okrasil Metelkovo in Narodno galerijo

    Poznate tisto floskulo »ta knjiga vam bo spremenila življenje«? Damijan Kracina (1970) se lahko domisli ene, za katero ne bi mogli ravno reči, da mu je spremenila življenje, ga je pa vsaj usmerila k študiju kiparstva: Umetnost: pogovori z mojstrom, knjiga o delu začetnika modernega kiparstva Augusta Rodina, ki jo je po pogovorih s kiparjem napisal Paul Gsell. »To malo knjižico sem po naključju našel na neki podstrehi in jo prebral na mah. Posebej sem si zapomnil odlomek, v katerem Rodin podrobno opisuje pot svetlobe po grškem kipu. Osupnilo me je, kako se je sposoben tako poglobiti v povsem preprost, tridimenzionalen objekt.« Več

  • Lara Paukovič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Enakopravnost

    Equality (enakopravnost). Black Lives Matter (življenje temnopoltih šteje). I Can’t Breathe (ne morem dihati). Freedom (svoboda). How Many More (koliko še). Enough (dovolj). Takšna in podobna sporočila v podporo gibanju Black Lives Matter (BLM) na dresih nosijo košarkarji 22 moštev iz lige NBA. Med njimi sta tudi Dallas Mavericks, v katerem igra Luka Dončić, in Miami Heat, moštvo Gorana Dragića. Igralci so lahko sami izbrali, katerega izmed 29 sloganov bodo nosili na dresu, zato imajo košarkarji v posameznem moštvu na dresih različne besede. Toda košarkarji Dončićevega moštva Dallas Mavericks so se odločili, da bodo svoja prizadevanja za rasno pravičnost izkazali tudi tako, da se bodo poenotili in na dresu vsi nosili isto besedo: equality (enakopravnost). Vsak neameriški igralec njihovega moštva je dobil možnost, da jo prevede v svoj materni jezik – za to so se odločili Dončić, Latvijec Kristaps Porzingis, Portoričan J. J. Barea in Nemec Maxi Kleber. Tako Dončić nekaj prvih pokoronskih tekem sezone igra s slovensko besedo ’enakopravnost’ na hrbtni strani dresa, ki je zamenjala njegov priimek – če se bo odločil, da slogan obdrži tudi v nadaljevanju, pa bo zapisana pod njegovim priimkom in njegovo številko 77. Več

  • Lara Paukovič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Digitalna prostitucija

    Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji. Več

  • Lara Paukovič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Svet

    Tabletka za splav po pošti

    V ZDA, kjer epidemija covid-19 še vedno traja, imajo številne ženske težave z dostopom do splava. Na začetku epidemije so želele nekatere konservativnejše ameriške zvezne države (Alabama, Iowa, Arkansas, Oklahoma, Teksas, Tennessee, Ohio in Louisiana), ki tudi sicer poskušajo doseči kriminalizacijo splava, virus izkoristiti za prepoved tega, češ da ne gre za nujen medicinski poseg. Poskuse so k sreči (za zdaj) onemogočili zvezni sodniki, razen v Arkansasu, kjer kirurški splav med epidemijo ni na voljo. Toda nedavna odločitev zveznega sodnika v Marylandu Theodorja Chuanga bo nekaterim ameriškim ženskam vsaj malo olajšala dostop do splava v času epidemije. Gre za splav s tabletko, tako imenovani medikamentozni splav, ki je mogoč v zgodnji nosečnosti, do 10. tedna. Več

  • Lara Paukovič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret

    Arjan Pregl, slikar in pisec, ki »riše kot otrok«

    Arjan Pregl je lansko leto sodeloval na skupinski razstavi Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji, pregledu sodobnega slovenskega slikarstva, kjer so bila sistematično predstavljena dela uveljavljenih avtoric in avtorjev, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Pregl je letnik 1973). Njegova serija za razstavo se je imenovala Karneval – na njih maske, lutke, otroški risani junaki, kot je pujsa Pepa, in internetni memi poplesavajo med pisanimi konfeti, kosi barve. Upodobljene figure so imele globlji pomen, kajti z njimi je želel Pregl med drugim opozoriti na manipulacijo podob, ki se dogaja na medmrežju; tako je stripovski junak žabec Pepe postal meme ikona, ki so jo za svojo vzeli podporniki Trumpa, podobo pujse Pepe pa je uporabljala pedofilska mreža. A desničarski internetni troli, ki se na Pregla radi spravljajo, ker je bil do potez desnice kritičen še pred nastopom sedanje vlade, zdaj pa je eden tistih, ki najglasneje opozarja na njene napake, pa tudi na nevarne ideologije in zaničevalen odnos do manjšin, žensk ali kulturnikov, so serijo izkoristili za ponovno diskreditacijo umetnika. Ker so bile na slikah tudi otroške figure, bi jo domnevno »lahko narisal vsak otrok«. Več

  • Lara Paukovič

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Šola, kot je bila nekoč

    Letošnje poletne počitnice se zdijo marsikomu krajše kot sicer. Številni učenci in njihovi starši namreč z zaskrbljenostjo pričakujejo september, ko se začne novo šolsko leto. Vlada namreč velika negotovost glede tega, kako bo glede na še vedno trajajočo epidemijo potekalo šolanje. Več

  • Lara Paukovič

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kultura

    Mladinin plonklistek za še več poletnega branja

    Poletje je na vrhuncu, knjig pa k sreči – drugače od lokacij, kamor je mogoče odpotovati na oddih – še ni zmanjkalo. Da se ne bi izgubili v poplavi novih izidov, vam skupaj z uveljavljenimi imeni iz kulture lajšamo odločanje za poletno branje. Tokrat predstavljamo izbrane eseje in poezijo, o svojih poletnih bralnih favoritih pa sta se razgovorili Nika Kovač in Renata Zamida. Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Sama sebi namen

    Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev. Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura

    Mladinin plonklistek za najboljše branje tega poletja

    Zaradi nepredvidljivih razmer, ki spremljajo pandemijo koronavirusne bolezni, si letos počitnic v oddaljenih krajih bržkone ne upa načrtovati nobeden od nas, se pa lahko daleč stran brez bojazni, da bi nenadoma pristali v karanteni ali odrezani od letalskega in železniškega prometa, odpravite s knjigami. Nekaj predlogov za poletno branje smo v poletni cekar nasuli mi, nekaj pa uveljavljena imena iz slovenske kulture. Tokrat predstavljamo izbrane romane in kratke zgodbe, o svojih poletnih bralnih favoritih pa so spregovorili Veronika Simoniti, Tin Grabnar in Ana Schnabl. Več

  • Lara Paukovič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Svet

    Nedopusten zdrs

    Po grozljivem policistovem umoru Georgea Floyda v ZDA, so družabna omrežja preplavili ključniki #blacklivesmatter (življenja temnopoltih so pomembna), ki so se prvič pojavili že leta 2013, ko je bil belec George Zimmerman spoznan za nedolžnega, četudi je kot nadzornik naselja ustrelil temnopoltega najstnika Trayvona Martina. Več

  • Lara Paukovič

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Kultura

    Čistke na Javni agenciji za knjigo

    Pred nekaj tedni smo pisali, da namerava ministrstvo za kulturo predčasno razrešiti dva člana sveta Javne agencije za knjigo (JAK), pisatelja, urednika in založnika Slavka Pregla ter predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesno Horžen. Oba sta bila medtem tudi zares razrešena, zamenjala pa ju bosta Mateja Komel Snoj in Mitja Čander. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Kukla, glasbenica, ki ji ni do teoretiziranja, pač pa do teroriziranja

    Pred sedmimi leti je bila v rubriki, ki jo pravkar prebirate, predstavljena glasbena skupina Napravi mi dete. Takrat je bil bend, katerega idejna vodja je bila Katarina Rešek z umetniškim imenom Kukla Kesherović (kukla pomeni lutka, Kesherović pa je obrnjena različica njenega priimka, ki sugerira njene balkanske korenine), še na začetku svoje glasbene poti, a so z izvirnim zvokom in imidžem hitro pridobivali poslušalce. Poti članov Napravi mi dete so se zaradi različnih interesov razšle in Kukla je pričela samostojno kariero. Od takrat je vse glasnejša, prepoznavnejša in bolj profilirana, pa ne le kot glasbenica, temveč tudi kot režiserka (kar je sicer njena izobrazba, režijo je študirala na AGRFT) in glasbena producentka. Ne režira samo svojih spotov – prejšnji teden je luč sveta ugledal spot za skladbo Baby Blue, ki ga je posnela med karanteno –, temveč tudi spote uveljavljenih glasbenikov, kot sta trojec Matter in balkanska senzacija Senidah. Zanje je značilna mehka, na trenutke feminilna, na trenutke gangsta estetika, mesto v njih pa pogosto najdejo naključni predmeti in podobe, ki pritegnejo Kuklino pozornost. Obožuje na primer cvetlice, navdihne jo kakšna slika v galeriji, objava na Instagramu, prizor z ulice, čustveno stanje. Podpisana je pod videospot za Senidino uspešnico Mišići, ravnokar je izšel tudi njen spot za najnovejši Senidin komad Piješ. Več

  • Lara Paukovič

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura

    Igra, ki jo lahko plačaš z življenjem

    Gejm, igra. Pogoji zanjo: biti moraš begunec, ki poskuša premagati zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi v območju Evropske unije lahko zaprosil za azil in začel novo, boljše ali vsaj normalno življenje. Pravila? Jih ni, zavedati se je treba le, da ni nujno, da preživiš. Gejm je figura nemočnega človeka v kolesju birokracije in tehnologije, ki mora igrati, ker mu ne preostane nič drugega. Če mu ne uspe prvič, poskusi znova – in nato spet! In spet! Več

  • Lara Paukovič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Svet

    Umetnikom tisoč evrov na mesec

    Slovensko ministrstvo za kulturo se še naprej ne meni za pozive kulturnikov, ki so se zaradi posledic pandemije koronavirusne bolezni znašli v hudi stiski. Ulrike Lunacek, državna sekretarka za umetnost in kulturo (položaj, ustrezen našemu položaju ministra za kulturo), je ravnala zgledneje: ker ni imela občutka, da lahko v kriznih razmerah kulturnikom izbori boljši položaj, ali pa se na tem mestu ni znašla, je odstopila. »Dajem prosto pot komu drugemu, ki lahko v teh kriznih razmerah doseže več kot jaz,« je povedala. Več

  • Lara Paukovič

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Kultura

    Politična sestava upravnega odbora Prešernovega sklada

    Upravnemu odboru Prešernovega sklada, ki mu predseduje dramaturginja Ira Ratej, se septembra izteče štiriletni mandat. Prejšnji teden je vlada državnemu zboru tako predlagala novo sestavo upravnega odbora. Sestavljali naj bi ga akademik Janko Kos, literarni zgodovinar Igor Grdina, klasična filologinja in prevajalka Sonja Weiss, nekdanja direktorica NUK in Slovanske knjižnice Mateja Komel Snoj, pesnik in urednik Jurij Paljk, operna pevka Bernarda Fink, dirigent Lovrenc Blaž Arnič, slikar in profesor Jožef Muhovič, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek, novinar, avtor dokumentarnih oddaj in filmov ter nekdanji direktor TVS Jože Možina, novinarka Ženja Leiler Kos, arhitekt in publicist Marko Cotič, dramaturg Rok Andres, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar ter novinarka in koreografinja Barbara Drnač. Več

  • Lara Paukovič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Spola nista samo dva, čeprav smo do zdaj v središče postavljali heteroseksualne pare«

    Pred desetletjem sta novinarja Izobraževalnega uredništva Prvega programa Radia Slovenija Liana Buršič in Mitja Blažič v večernem programu začela ustvarjati oddajo o spolnosti Izlivi, ki se je dotaknila marsikatere v javnem prostoru tedaj še ne tako pogoste teme: fetiši, seks med menstruacijo, poliamorija, incest, svinganje. Ko se je oddaja izpela, so novinarji Radia Slovenija spolnost občasno pokrivali v drugih oddajah, kljub vsemu pa želja po ustvarjanju oddaje o spolnosti ni nikoli zamrla, pravi novinarka Urška Henigman. Tako so se letos februarja odločili za zagon igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki tematike, povezane s spolnostjo, kot so ženski orgazem, prezgodnji izliv ali spolnost v starosti, osvetljuje na zabaven način. Igralca Manca Dorrer in Domen Valič se v vsakem podkastu prelevita v lika Evo in Luko, ki iščeta zgodbe, skrite za štirimi stenami domov – eden se vživi v človeka, ki predstavlja svoj pogled na spolnost, drugi se o težavi ali seksualni praksi, o kateri teče beseda, posvetuje s strokovnjaki. Več

  • Lara Paukovič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Družba

    Doma z Netflixom

    Pandemija covid-19 je hud udarec za vse panoge, ki so odvisne od gledalcev in obiskovalcev. Vse, kar imamo ta hip od gledališča, so spletni posnetki starih premier, nejasno pa ostaja, kdaj bomo spet lahko doživeli premiero kakšne predstave v živo. Tudi filmski studii z že posnetimi potencialnimi uspešnicami potrpežljivo čakajo na ponovno odprtje kinodvoran. Knjižno založništvo se je z zaprtjem knjigarn (v Italiji in na Hrvaškem, mimogrede, so jih že odprli) sicer poskušalo spoprijemati z dejavnejšim ponujanjem knjig na spletu, toda vsaj v Sloveniji karantena kljub vsemu ni prepričala ljudi, da bi začeli brati. »Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica,« je prejšnji teden za MMC RTV SLO povedal nekdanji urednik in profesor založniških študij dr. Miha Kovač. Namesto da bi ljudje na spletu kupovali knjige, na veliko kupujejo pripomočke za domači fitnes, še piše v članku – eden od spletnih ponudnikov, pri katerem je mogoče kupiti pripomočke za vadbo doma, je zaznal 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh. Več

  • Lara Paukovič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Družba

    »Se vidimo na ulici!«

    Družabna omrežja so zadnje tedne preplavili domiselni kratki humorni posnetki, ki pa imajo globlje sporočilo: izražajo kritiko sedanje vlade in ukrepov, ki naj bi bili uvedeni zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni. Za njimi stoji Jaša Jenull, gledališki režiser, eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, ki ga posebej zanimajo umetniška dela v javnem prostoru. Več

  • Lara Paukovič

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Družba

    Ustaviti maturo

    Dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane so prejšnji teden napisali pismo, v katerem prosijo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Državni izpitni center (RIC), naj prisluhneta njihovim pobudam za konkretne spremembe pri izvedbi mature. Dijaki sicer ne oporekajo mnenju MIZŠ in RIC, da opustitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi to otežilo vpisovanje na fakultete, ne zdi pa se jim prav, da odgovorni kljub izrednim razmeram vztrajajo pri skoraj nespremenjeni izvedbi. »Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki; prav tako je prepričanje, da nam kopica dostopnega e-gradiva vprašljive kredibilnosti in verodostojnosti omogoča lažjo in bolj konstruktivno pripravo, zmotno. Iluzorno je pričakovati, da lahko za dijake povsem nov in nepreizkušen učni način nadomesti ustaljenega in že poznanega,« med drugim piše v pismu. Več

  • Lara Paukovič

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Ta matura ne bo pravična?

    Pred nekaj tedni, ko je bila usoda letošnje mature še nejasna, je bilo večkrat poudarjeno, da bo pri izpeljavi zaključnih preverjanj znanja v času epidemije koronavirusne bolezni ključna logistika, hkrati pa je bilo tudi nemalo opozoril, da bodo maturitetni rezultati v okoliščinah, v kakršnih smo se znašli, posledica različnega socialnega in ekonomskega statusa ter kulturnega okolja učencev. Možnost, da se matura odpove, je zdaj izključena. Ravnateljica Gimnazije Novo mesto, predsednica skupnosti splošnih gimnazij in članica državne komisije za splošno maturo, Mojca Lukšič, je ta teden v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija, kjer so govorili o ocenjevanju na daljavo in maturi, dejala, da se po njenem mnenju matura lahko izvede, če bo država sprejela res dobre protokole glede razporejanja v učilnice. »Število dijakov v učilnicah bo treba znižati, razmisliti pa tudi, da bi se lahko ponekod zgodilo, da ne bi imeli dovolj nadzornih učiteljev.« Več

  • Lara Paukovič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura

    Zaljubi se na slepo

    Formula je preprosta: izberi petnajst žensk in petnajst moških, postavi vsakega v izolirano sobo, v kateri ga od drugih ločuje kompaktna modra stena, priskrbi mu malo alkohola in ga pusti, da se pogovarja – da človeku na drugi strani stene, ki ga tako ali tako ne vidi, brez filtra zaupa svoje (domnevno) najgloblje misli, želje in strahove. Sčasoma se bodo nekateri udeleženci zaljubili v eno izmed oseb, s katero se pogovarjajo, izkoristili bodo možnost, da jo zaprosijo za roko, čeprav je še vedno ne vidijo, in po ganljivem srečanju v živo se bodo začele priprave na poroko. Več

  • Lara Paukovič  |  Ilustracija: Maja Kastelic

    4. 4. 2020  |  Kultura

    Domače knjižnice v času karantene

    Tistega, ki že v osnovi ni ljubitelj knjig, karantena bržkone ne bo pripravila do tega, da se začne kar naenkrat ozirati naokoli za zanimivim čtivom, navdušenci nad pisano besedo pa si preživljanje časa za štirimi stenami brez literature težko predstavljamo – posebej pa tisti, ki živijo sami. Knjige so uteha sredi trenutne informacijske prenasičenosti, ki sproža paniko, nelagodje, tesnobo; v trenutkih zdravstvene, politične, ekonomske krize marsikdo ne ve več, kam naj se obrne po informacije in nasvete. V svetu fikcije smo vsega tega osvobojeni – toda knjižnice in knjigarne so zaprte (spletne knjigarne zaenkrat še obratujejo), kar pomeni, da smo pri tem, kaj bomo brali, odvisni pretežno od lastnih knjižnih polic ali polic prijateljev in znancev, če so te bolj polne kot naše. V prednosti so tako tisti z založenimi domačimi knjižnicami. Več

  • Lara Paukovič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Družba

    Nosečnost in koronavirus

    Zaradi epidemije koronavirusa je večina nenujnih pregledov v zdravstvu odložena. V konservativnejših zveznih državah ZDA, kot so Teksas, Ohio in Alabama, so želeli izredne razmere izkoristiti za to, da bi za »nenujni« poseg označili tudi splav, a so jim zvezni sodniki to preprečili. Več