Lara Paukovič

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura

    Bronja Žakelj, pisateljica: K sebi sem prihajala pol leta. Bilo je res težko. 

    Bronja Žakelj, ki se je rodila leta 1969, je diplomirala iz novinarstva, pozneje pa se je znašla v povsem drugih vodah, v ekonomiji in bančništvu. Z romanom Belo se pere na devetdeset, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina, se je prvič preizkusila v vlogi pisateljice, kar je bila od nekdaj njena velika želja, a za pisanje zaradi obilice drugih obveznosti ni našla časa. Snov je črpala kar iz svojega življenja, pravi, da jo najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, teme »s pločnika«, toda njen roman ni kratkočasno čtivo – čeprav v njem najdemo tudi humorne prvine –, pač pa gre za delo o neizmerni bolečini. Ne le da je pri 14 letih zaradi raka izgubila mamo in malo po 20. letu še sama zbolela za hudo obliko raka, Hodgkinovim limfomom, nekaj let zatem se je v gorah smrtno ponesrečil še mlajši brat Rok, na katerega je bila zelo navezana; star je bil komaj 19 let. Smrti se kljub temu ne boji, čeprav ve, da je to eden največjih strahov sodobnega zahodnega človeka. Več

  • Lara Paukovič

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Kaj si želijo starostniki?

    Januarja se je dr. Ignacij Voje, akademik, zgodovinar in predsednik sveta upokojencev doma za starejše na Taboru, prvič oglasil s protestnim pismom, v katerem je pozval k ureditvi problematike v domovih za starejše. Povod zanj je bil dvig cene oskrbnega dne za približno 2,2 odstotka. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Ada Hamza, Borut Krajnc

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura  Za naročnike

    Mala črna knjiga ljubljanske umetniške scene

    Na takšna in drugačna vprašanja odgovarja knjiga Personal Outsides urednice Piere Ravnikar, sicer tudi ustanoviteljice Ravnikar Gallery Space, ki je izšla prav v teh dneh. Knjiga je v angleščini, saj je nastala, da bi živahno slovensko umetniško dogajanje predstavila kuratorjem v tujini; z devetnajstimi umetniki, vključenimi v knjigo, pa se je o njihovem življenju in delu pogovarjala Teja Kosi. V precej osebnih intervjujih, ki se deloma dotikajo tudi strokovne plati njihovega ustvarjanja, so med drugim razkrili specifike svoje ustvarjalne rutine, družinsko ozadje, pa tudi pomisleke in strahove, s katerimi se srečujejo med delom. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Kultura

    Spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    12. 6. 2019  |  Kultura

    Provokativnost je namerna, kajti spolnost je vedno politična

    Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja. Več

  • Lara Paukovič

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Družba

    Katera bo Miss Hitler?

    Na ruskem družabnem omrežju VKontakte (VK) se je pred kratkim pojavil zanimiv poziv k udeležbi na lepotnem tekmovanju: »Pošlji eno do tri fotografije, izberi si vzdevek in napiši nekaj stavkov, ki te opisujejo.« To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, uveljavljen protokol pri takšnih dogodkih, če ne bi šlo za prijavo na tekmovanje, ki nosi naziv »Miss Hitler«. Ženske se nanj lahko prijavijo do 8. avgusta, 1. septembra pa bodo razglasili zmagovalko. Skrbnik strani in eden od organizatorjev je portugalski neonacist João Branco, o katerem ni znanega veliko, razen da je iz Lizbone in da ima 40 let, na njegovi profilni fotografiji pa je mogoče videti simbole portugalskih skrajnodesničarskih strank. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Družba

    Selja Ahava: Mož, s katerim sem bila poročena 10 let, mi je razkril, da bi rad spremenil spol

    Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. To ji je prineslo številne prevode v tuje jezike – od marca lahko knjigo (prevod Julija Potrč Šavli, založba KUD Sodobnost International) beremo tudi pri nas. Spretno strukturiran roman, v katerem se zamenjajo tri različne pripovedovalke, se komunikativno, a kljub temu poglobljeno poigrava z neverjetnimi in nepričakovanimi dogodki, na katere v življenju nimamo vpliva. Zakaj kos ledu na domačem vrtu ubije prav mamo deklice Saare? In zakaj je, po drugi strani, njena teta že dvakrat zadela glavni dobitek na lotu? Kako ti naključja čez noč spremenijo življenje, dobro ve tudi pisateljica sama: ravno ko je končevala Stvari, ki padejo z neba, ji je dolgoletni partner povedal, da namerava spremeniti spol. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Kdo bo odpravil uši?

    Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja. Več

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi

    Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Družba

    Janne Teller: Diktatorju se ljudje lahko uprejo, kapitalizmu pa ne, ker ne vedo, proti komu se borijo

    Danska avtorica avstrijsko-nemških korenin Janne Teller je v življenju počela že marsikaj: po študiju makroekonomije jo je pot popeljala po svetu, od Helsingørja do Pariza, Milana, Berlina in New Yorka, delovno pa je največ časa preživela v Afriki, predvsem v Tanzaniji in Mozambiku, kjer je za Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo opravljala humanitarno delo in spoznala vso grozo, pa tudi lepoto človeškega obstoja. Ob tem je ves čas pisala, a je leta 1995 ugotovila, da ji delu in književnosti ne uspe odmerjati enake količine časa, zato je pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju. Več