Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Politika

    Varnost novinarjem!

    Živimo v času burnega medijskega dogajanja: tiskani mediji so v krizi, vse več ljudi se zanaša na splet, ta pa je preplavljen z lažnimi novicami in generiranimi vsebinami. Novinarji z vzponom vplivnežev niso več edini »opinion makerji«. A hkrati je njihov vpliv očitno še vedno dovolj velik, da so v vse več državah tarča naraščajočih pritiskov. Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih se pridružujejo besedne in telesne grožnje, tudi grožnje s smrtjo; po poročanju Sveta Evrope so se v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrt pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji. »Novinarji nas zadnje dni obveščajo o verbalnih napadih neznancev na ulici, veliki količini sporočil z neznanih številk z žaljivo vsebino, grožnjah v družabnih medijih,« pravijo v Društvu novinarjev Slovenije. Več

  • Lara Paukovič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura  Za naročnike

    Pokvarjeni Prešeren

    Na nedavni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku sta s priredbo ene izmed Prešernovih pesmi nastopila tudi Robert Pešut Magnifico in Aleksander Pešut Shatzi. Njun nastop bi šel verjetno mimo neopažen, če ne bi za priredbo izbrala verzov iz tako imenovanega Prešernovega apokrifnega slovstva. Kot navaja literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik v svoji študiji Apokrifni Prešeren, so to besedila, ki jih prešernoslovje ni sprejelo v »uradni« Prešernov opus. Te pesmi je sicer mogoče najti v raznih študijah in po skritih kotičkih spleta, vendar jih ne ponatiskujejo v zbranih delih in ne obravnavajo v šolah, bodisi zato, ker literarni zgodovinarji niso prepričani, da je avtorstvo res Prešernovo, bodisi ker je njihova vsebina preveč nespodobna. Več

  • Lara Paukovič

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura  Za naročnike

    Ženske in spolnost

    Njihove zgodbe so (lahko) tudi naše. Maggie se je kot najstnica zaljubila v svojega učitelja in imela z njim razmerje, zaradi česar je v odrasli dobi nezmožna intimnih odnosov. Ko se slednjič opogumi in proti njemu vloži prijavo – v času razmerja je bila namreč mladoletna –, postane črna ovca svojega kraja, lažnivka, ki bi rada spodkopala ugled cenjenega profesorja. Lina trpi v zakonu, v katerem ne le da skoraj ni spolnosti, ampak se njenemu možu upira celo to, da bi jo poljubil na usta. Strast ponovno najde s poročenim moškim, ki je bil v srednji šoli njena prva ljubezen, a jo je zapustil zaradi govoric, da je »dala trem fantom v eni noči« (v resnici je šlo za posilstvo). O Sloane, elegantni, premožni, priljubljeni lastnici restavracije se v mestu, kjer živi, govori, da naj bi, čeprav poročena, ljubimkala s številnimi drugimi moškimi in ženskami. Toda Sloane to počne zato, ker vključevanje tretjih oseb v razmerje vzburja njenega – sicer tako zelo skrbnega in ljubečega – moža. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Družba

    Študent preveč, študent premalo

    V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50). Več

  • Lara Paukovič

    28. 1. 2020  |  Svet

    Deset najvznemirljivejših naslovov leta 2020

    Pri Observerju so že sedmo leto pripravili seznam desetih avtorjev in njihovih del, ki veljajo za najvznemirljivejša pisateljska imena leta 2020. Pred leti so se na njihovem seznamu med drugim znašle tudi Sally Rooney (Pogovori s prijatelji), Jessie Burton (Miniaturistka) in Gail Honeyman (Eleanor Oliphant je povsem v redu), ki so danes literarne zvezde. Čigave knjige pa pričakujemo letos? Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura

    Ivica Buljan: »BDP raste, ampak – ali mi vidimo, da raste? Ne.«

    Ivica Buljan (1965) je eden izmed najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v našem prostoru. Samo v zadnjem času se je denimo podpisal pod odmevne predstave V imenu matere po dramskem besedilu Iva Svetine, Zgodovina nasilja po motivih francoskega čudežnega dečka Eduarda Louisa in Cigan, ampak najlepši po nagrajenem romanu Kristiana Novaka, zdaj pa režira 2020, koprodukcijo Drame, MGL in Cankarjevega doma, ki motivno črpa iz del priljubljenega izraelskega pop zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija. Ta je v delih Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje izrisal zgodovino človeštva, se spraševal, kako bo videti naša – robotizirana, z okoljsko krizo in grožnjami jedrske vojne zaznamovana – prihodnost ter nazadnje sestavil zbirko nasvetov o tem, na kaj bi morali biti v prihodnosti pozorni. Tudi predstava 2020 je tridelna: prvi del se naslanja na Sapiens, drugi na fragmente iz Homo Deus, v tretjem, najbolj avtorskem, pa je mogoče prepoznati nekatere ideje iz 21 nasvetov. Z Ivico Buljanom smo se pogovarjali o nekaterih Hararijevih idejah in svetu v letu 2020 in po njem. Več

  • Lara Paukovič

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura

    Kaj bi morali brati šolarji?

    »Na splošno se mi zdi, da je v šolah premalo uvajanja kulture branja - ne privzgajajo nam ljubezni do knjig, ampak nas samo ’filajo’ s podatki,« je dejala dijakinja četrtega letnika gimnazije Bežigrad na pogovoru v okviru akcije 50knjig v knjigarni Konzorcij – dijaki gimnazij Bežigrad in Poljane so skupaj s profesorjem slovenščine na Poljanah, Markom Trobevškom, razpravljali o tem, kakšen je njihov pogled na predpisane knjige za domače branje in maturitetne naslove. Šolsko okolje je glede na rezultate raziskave Knjiga in bralci (KiB) VI – ta trenutno odmeva v javnem prostoru, ker je pokazala, da postajamo družba, ki bere vse manj – na drugem mestu med dejavniki, ki pomembno vplivajo na branje: za najpomembnejšega ga je označilo 36 odstotkov anketirancev, celo odstotek več kot leta 2014, ko je bila narejena zadnja raziskava KiB. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Tadej Golob: »Čas je, da bi Vodebu rekli: glej, tule imaš evro petdeset, pojdi na kavo in daj mir«

    Za dobro jutro gleda košarkarske akrobacije Luke Dončića, ob dopoldanski kavi načrtuje popoldanski plezalni podvig, na Šmarno goro se z družino odpravi tudi v snegu in v malo več kot pol leta kakor za šalo »naštanca« 600 tisoč znakov. Tadej Golob (1967) je trenutno najbrž naš najproduktivnejši pisec – s trilogijo Jezero, ki je pravkar postala TV-serija, je spet populariziral slovensko kriminalko, vmes pa mimogrede napisal kar nekaj biografij znanih osebnosti (mdr. Milena Zupančič, Peter Čeferin in Alenka Bratušek). Še preden je skočil v žanrske vode, je izkusil tudi, kako je biti cenjen pisec resne literature, saj je za prvi roman Svinjske nogice leta 2010 dobil kresnika. Ob tem je bil dolga leta novinar in kolumnist, najbolj znan po Playboyevih intervjujih. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Družba

    Samskih je v Sloveniji že skoraj toliko kot tistih, ki so v zvezi ... 

    Jano, Ano, Klaro in Marjana druži to, da so uspešni in družabni posamezniki prijetnega videza. Tako kot večina ljudi radi potujejo, se družijo, živijo pač življenje slehernika. Skupno pa jim je še nekaj: vsi so že več let samski. Jana celo pove, da (če ne štejemo bežnih razmerij) še nikoli v življenju ni imela resne zveze. »S tem sem pomirjena, saj samskost ni nekaj, kar te definira. A ko koga srečaš po dolgem času, je kljub vsemu glavno vprašanje, kaj je novega v ljubezni,« pravi. »Biti v zvezi je še vedno tisto, kar se pričakuje od vsakega človeka, sploh to velja za ženske, saj je koncept samosvojosti in neodvisnosti žensk še dokaj nov. Zakon in družina naj bi bila alfa in omega naše identitete. Biti žena in mati je nekaj, s čimer so nas od nekdaj vrednotili, to, da ti ni treba biti ne eno ne drugo, da si še vedno normalna ženska, pa družba zelo počasi sprejema.« Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura

    Čemu se odpoveš, če se odpoveš duši?

    »Ko bi jaz postal bogat, bi si kupil ananas, lepo malo deklico in star grad nad jezerom, pa bi mi bilo lepo,« v moraliteti Žabe poje Lazar, dramski lik Gregorja Strniše, revež, ki za bogastvo, ki si ga tako srčno želi, sklene pakt s hudičem – podobno kot Faust. Da bi imel »usta zmeraj polna ruma, trebuh zmeraj sit klobas, v naročju zmeraj mlado punco«, hudič seveda zahteva njegovo dušo. Več

  • Lara Paukovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Družba

    Zastava brez zvezde

    Mladinska knjiga je izdala koledar za leto 2020. Na fotografiji za mesec september je rdeče-bela ladja Jelke Reichman, na palubi katere plapola modro-belo-rdeča zastava. A ravno ta zastava, ki ni zastava nobene države, je zmotila blogerja Ronija Kordiša in ga napeljala k temu, da je poiskal slikanico Igrače korakajo iz leta 1983. Tam je ob pesmici o ladji iz neznanega kraja Kajetana Koviča objavljena enaka ilustracija, le zastava na ladji je drugačna – jugoslovanska, ki ima poleg modro-belo-rdeče na sredini še rdečo zvezdo. Več

  • Lara Paukovič

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Politika

    Enakost spolov v Sloveniji pomembna le na papirju

    Ko je Ursula Von der Leyen postala predsednica Evropske komisije, se je zavezala, da bo oblikovala prvo komisijo z enakim številom žensk in moških. Čeprav ji to ni povsem uspelo, je njena komisija vseeno najbolj spolno uravnotežena do zdaj: šteje dvanajst žensk in petnajst moških. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2019  |  Kultura

    Kdaj si v odnosih heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu?

    Lansko leto sta mlada igralca Vito Weis in Uroš Kaurin za svojo predstavo Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav prejela Borštnikovo nagrado za igro. A herojske sage še ni konec. Če sta se v projektu Heroj 1.0 ukvarjala s tem, kako biti heroj, superjunak v sodobnem času, v Heroju 2.0 pa s »herojem igralstva« (kaj naredi dobrega igralca? Kaj biti igralec sploh pomeni?), se zdaj obeta Heroj 3.0 – Več kot besede, v katerem bosta – tokrat brez besed, samo z gibi – prevpraševala svoj odnos drug do drugega. Ljubljanska premiera bo 5. decembra ob 20.00 v Plesnem teatru Ljubljana. »Predstava govori o prijateljstvu, bratski ljubezni, predanosti, obvezi, zavezi. Kako daleč si pripravljen iti v tem odnosu, koliko si se pripravljen podrediti, se predati, biti voden, ali pa biti tisti, ki vleče,« je za STA povedal Weis. Kdaj si v odnosih torej heroj, kdaj pa se pustiš izkoriščati drugemu? Več

  • Lara Paukovič

    26. 11. 2019  |  Kultura

    »Ko si nimamo več kaj povedati, je to znak, da ... «

    Družina Price je na prvi pogled povsem običajna družina nižjega srednjega sloja iz avstralskega predmestja. Starša, Fran in Bob, medicinska sestra in nekdanji delavec v tovarni avtomobilov, sta se odrekla marsičemu, da bi svojim otrokom omogočila večje udobje od tistega, v katerem sta odraščala sama – na primer življenje v hiši z vrtom. »V zameno« naj bi se otroci izkazali, živeli naj bi po moralnih načelih delavskega razreda, ki na prvo mesto postavlja skrb za dom in družino: moški se znotraj družinske celice potrjuje s fizično močjo in delom, ženska pa z materinstvom. Več

  • Lara Paukovič

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Seksist na sejmu

    Lani je na knjižnem sejmu nastopil pisatelj Zahar Prilepin, eden najbolj branih sodobnih ruskih avtorjev, toda sporen zaradi nacionalizma, članstva v stranki, ki ji očitajo neofašistična nagnjenja, in obtožb za vojne zločine. Odbor za mir mednarodnega Pena je njegov obisk označil za neprimeren, toda utemeljitev predsednika upravnega odbora Zdravka Kafola je bila, da knjižni sejem ni organ, ki bi ljudem prepovedoval prihod na sejem, in da »naloga sejmov ni imeti moralna, ideološka, vrednotna ali estetska merila. Edina meja za organizatorje je zakon. Če je neka knjiga ali avtor prepovedan v neki državi, takšna knjiga nima mesta na sejmu.« Ker se s Prilepinom ni zgodilo nič od tega, se je razprava o primernosti njegovega nastopa s tem končala. Več

  • Lara Paukovič

    11. 11. 2019  |  Kultura

    Antijunak našega časa

    Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen. Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

    Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno? Več

  • Lara Paukovič

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Izgorelost in prekarnost

    Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja. Več

  • Lara Paukovič

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Družba

    Tudi nacionalka odprla vrata »vplivnežem«

    Lanska zmagovalca Eme Zala in Gašper sta z mladostjo in svežino očitno navdihnila Emine organizatorje, saj so znotraj izbora za Emo 2020 vzpostavili poseben projekt Ema Freš. Ta je bil odprt za vse glasbenike, mlajše od 26 let, ki imajo izdane največ tri avtorske skladbe. Sočasno še vedno traja izbiranje uveljavljenih izvajalcev, a zdi se, da ekipa Eme tokrat bolj stavi na podmladek, Zalin in Gašperjev nastop na Pesmi Evrovizije v Tel Avivu je po njenih besedah pomembno povečal spremljanje te prireditve na spletu, po gledanosti med mladimi pa je bila TV Slovenija letos na drugem mestu med vsemi članicami EBU. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Portret

    Lea Culetto, feministična umetnica: Sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska

    Leta 1995 rojena umetnica Lea Culetto je letos končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri ustvarjanju pa najraje izhaja iz situacij, ki jih je doživela tudi sama ali pa jo neposredno zadevajo, predvsem v navezavi na žensko telo. »Ne pravim, da me moška perspektiva ne zanima – odprta sem za sodelovanja, v katerih bi moški predstavil svojo plat neke izkušnje, jaz pa svojo. Toda sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska. Zase veš, kaj se ti je zgodilo, za druge pa lahko le predvidevaš, in to zame ni dovolj.« Njen projekt My Life is a Hairy Tale, serija hlačnih nogavic, okrašenih s kitami iz človeških las, ki postavlja vprašanje, ali bi bile ženske dlake sprejemljivejše, če bi jih urejali tako kot pričeske, ni nastal po naključju: razmišljala je o svojem odnosu do dlak v najstniškem obdobju in se spraševala, zakaj se ji je poraščenost zdela odvratna. Več

  • Lara Paukovič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Družba

    Padajo kot hruške

    Ne mine teden, ko v prestolnici ne bi opazili novega gradbišča. Zaprte ceste, ulice, križišča; vsepovsod razkopavanje, preurejanje, nove cestne in talne ureditve. A te niso nujno dobra rešitev. Posebej nejasna je ureditev pri Bavarskem dvoru, med hotelom Intercontinental in Kozolcem, kjer se kolesarska steza odsekano konča – in ko želi kolesar zapeljati na desno, na tlakovce, da bi se izognil stebru in reklamnemu panoju pred sabo, ga preseneti rob robnika, ki se na tem mestu zniža in ponikne v tla. Nesreča je praktično neizbežna in na tem mestu so padci s koles že stalnica, vedo povedati gostinci iz okoliških lokalov. Da je območje nevarno, po novem opozarja grafit, ki se je pred kratkim pojavil tik pred koncem kolesarske steze: prikazuje kolesarja, ki pada s kolesa. Več

  • Lara Paukovič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura

    Tudi moda je (lahko) umetnost

    Pevka Senidah, Slovenka, ki ji je na srbski glasbeni sceni uspel veliki met, se je za spot za svoj megahit Mišići iz kul uličnega dekleta, kakršnega smo spoznali v videospotih za prejšnje komade, na primer Sladjana in Belo, prelevila v divo v oblekah s pridihom starega hollywoodskega glamurja. Za stilsko preobrazbo je zaslužen Damir Raković Ponorelii, mlad slovenski modni oblikovalec (rojen leta 1986), sicer šolan kostumograf, ki kostumske elemente uspešno vnaša v pret-a-porter modo. Umetnosti oblačenja se posveča že petnajst let, zadnja leta pa nase opozarja vse glasneje – po modni reviji na ljubljanskem tednu mode spomladi je prodal skoraj vse predstavljene kose, predstavil se bo tudi na jesenski ediciji modnega tedna. Če je bila spomladanska kolekcija nosljiva, bo jesenska bolj kostumografska, primernejša za na oder, pravi Ponorelii, ki v edinstvene kreacije za nastope in spote oblači tudi glasbenico Kuklo. Več

  • Lara Paukovič

    12. 10. 2019  |  Družba

    Je mogoče, da si zahodna ženska vedno želi tisto, česar nima? 

    V četrtek, 17. oktobra, bodo na mali sceni MGL premierno uprizorili dramo Ure, dnevi čas avtorice Anje Krušnik Cirnski, ki je zasnovana po motivih romana Ure Michaela Cunningama – po njem je leta 2002 nastal tudi film Ure do večnosti z Meryl Streep, Nicole Kidman in Juliane Moore v glavnih vlogah (filmsko recenzijo Marcela Štefančiča si lahko preberete na tej spletni povezavi). Več

  • Lara Paukovič

    10. 10. 2019  |  Kultura

    Kaj imata letošnja Nobelova nagrajenca za književnost s Slovenijo?

    Ko je Švedsko akademijo lani pretresel spolni in finančni škandal, zaradi katerega je izstopilo več članov, so se odločili Nobelovo nagrado za književnost za eno leto zamrzniti in v tem času ponovno vzpostaviti ugled ter kredibilnost akademije. Po daljšem zatišju so torej letos podelili dve Nobelovi nagradi za književnost: lavreatka za leto 2018 je poljska pisateljica Olga Tokarczuk (1962), letošnji lavreat pa avstrijski pisatelj Peter Handke (1942). Več

  • Lara Paukovič

    10. 10. 2019  |  Kultura

    Filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi

    Po uspešni lanski izvedbi se je kulturno društvo prostoRož, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalce in družbo, odločilo za organizacijo druge edicije filmsko-urbanističnega festivala EDO, ki je ime dobil po slovenskem arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju – prijatelji so ga namreč klicali Edo. Organizatorji festivala so ime izbrali, ker Ravnikarjevo delo še vedno pomembno vpliva nanje kot arhitekte, sociologe in prebivalce Ljubljane. »Ne vemo, ali je bila Edvardova vizija mesta najboljša možna, vemo pa, da še vedno vpliva na nas. Zato festival, ki poskuša razumeti in kritično ovrednotiti različne vizije urbanega razvoja, nosi njegovo ime.« Več

  • Lara Paukovič

    26. 9. 2019  |  Družba

    Njene zgodbe

    Festival Mesto žensk letos praznuje četrt stoletja. Slogan jubilejne edicije festivala je »Her Story«, njena zgodba, kar se navezuje tako na osebne zgodbe sodelujočih umetnic (in obiskovalk) kot na kolektivno zgodovinsko zgodbo žensk – oziroma tisti del zgodovine, ki umanjka. »V preteklosti so se večinoma vrednotili le moški dogodki, čas je za nekaj feministične reintepretacije dejstev, dogodkov in tradicij,« pravijo organizatorke. Na festivalu bo za to veliko možnosti, saj na njem sodelujejo številne – tako tuje kot domače – samosvoje in izvirne sodobne avtorice. Tu je naš izbor. Več

  • Lara Paukovič

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Kultura

    Najkontroverznejša predstava leta

    V Beogradu je v drugi polovici prejšnjega stoletja živela najstnica, ki je rada slikala. Na prvih slikah je upodabljala intenzivne sanje, ki jih je babici razlagala ob skodelici domače kave, ko se je naveličala sanj, je slikala avtomobilske nesreče, nato pa je bila vse bolj očarana nad oblaki in chemtrailsi, sledmi, ki ostajajo za letali. Te sledi so se včasih oblikovale v prav abstraktne podobe, zato se je domislila, da bi se odpravila v vojaško oporišče in prosila, naj ji posodijo 12 letal: dala bi jim navodila, v katero smer naj letijo, in tako po nebu s chemtrailsi ustvarjala slike. Vojaki so seveda mislili, da je nora, poklicali so njenega očeta in ga spraševali, ali hči nima predstave o tem, koliko stane najem 12 letal samo zato, da bi po nebu ustvarjala risbice. Več

  • Lara Paukovič

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Družba

    Zakaj moramo na prevode uspešnic čakati tako dolgo

    Na dan, ko je izšel roman The Testaments Margaret Atwood, nadaljevanje Dekline zgodbe, so slovenski bralci svoj izvod že lahko kupili v izbranih knjigarnah Mladinske knjige. Pohvale za ažurnost. Vendar pa so španski, italijanski in nemški bralci na ta dan že lahko brali isto knjigo v svojem jeziku. Prevodi so izšli simultano z izvirnikom. Več

  • Lara Paukovič

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Politika

    Zdravniki pacientkam ne bodo smeli več povedati, kje lahko opravijo splav

    Ameriški program za načrtovanje družine Title X je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja edini nacionalni program, ki namenja sredstva izključno za zdravstvene storitve, povezane z reprodukcijo – od kontracepcije do testiranja za spolne bolezni –, prednost pri tem pa daje socialno šibkim posameznicam. Več

  • Lara Paukovič

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kultura

    Facebook statusi v literaturi

    Osebnoizpovedna besedila Eve Mahkovic, ki so ravnokar izšla v zbirki z naslovom Na tak dan najbolj trpi mastercard, so znotraj žanra avtobiografskega ali psevdoavtobiografskega pisanja poseben fenomen. Gotovo že zato, ker so nastajala na Facebooku, ker so torej pravzaprav Facebook statusi, ne glede na to, kako neliterarno se to sliši. In ne samo statusi, kljub vsemu pa ne proza, niti poezija ne, čeprav zaradi premišljene strukture, bogate metaforike in jezika ter nekaterih besednih figur, kot je ponavljanje, ponekod spomnijo nanjo. Pa tudi, ker so spretni žanrski hibridi, prežeti s popkulturnimi referencami, humorjem in zelo bistro ironizacijo same sebe – ženske v sodobni kapitalistični družbi, ki, kot v spremni besedi zapiše Manca G. Renko, že zaradi tega, ker je ženska, bije bitko, v kateri ne more zares zmagati. Gotovo pa pomaga, če se paradoksalnosti svojega položaja zaveda – in se iz njega občasno nežno ponorčuje. Več