Lara Paukovič

  • Lara Paukovič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika

    Strel v koleno

    Najprej je bil posnetek. Nastal je leta 2019 v Jelšanah, kjer je okoli 400 ljudi protestiralo proti načrtovanemu migrantskemu centru. Na posnetku ugledamo na prvi pogled precej moderno starejšo gospo: našminkano, v džins jakni, s kratko pričesko in sončnimi očali ter s slovensko zastavo v roki. A v naslednjih nekaj sekundah posnetka gospa pokaže bolj nazadnjaško naravo. Z zastavo namreč prične divje mahati in z njo tolči ob tla, obenem pa delirično kriči: »Tukaj je Slovenija! Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Ne damo Slovenije! Banda! Tukaj ne boste naredili begunskega centra!« Doda še, da so »njeni strici umrli za Slovenijo« in da bo svojo zemljo, če bo potrebno, pred begunci branila z orožjem. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    »Ta hip bi nujno potrebovali ministra, ki bi pridobival izkušnje na terenu«

    Šolstvo je v krču: spet se srečuje s stisko učencev ob prijavah na srednje šole in z visokimi omejitvami vpisa, ki vse jasneje nakazujejo, kako neustrezen je trenutni sistem točkovanja, po drugi strani pa se ravnokar oblikuje nova vlada in z njo novo ministrstvo za izobraževanje. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, je vodja Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem sodelujejo številni strokovnjaki s področja šolstva, njihov cilj pa je oblikovanje smernic za celostno spremembo sistema, ki jih nameravajo v roku enega leta predati novi oblasti. Več

  • Lara Paukovič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Porezali so mu krila

    Na pobudo vlade je bilo letošnje leto razglašeno za leto italijanskega skladatelja Giuseppeja Tartinija – ob 330. obletnici njegovega rojstva –, ki se je rodil v Piranu, mesto pa je pomembno zaznamovalo njegovo glasbeno izobraževanje in ustvarjanje. Zato je še toliko nenavadnejša odločitev kulturnega ministrstva, da prav v tem letu odreče sredstva Tartinijevemu festivalu, ki uspešno deluje že dve desetletji in je eden prepoznavnejših festivalov baročne glasbe v tem delu Evrope. Po besedah programskega vodje Milana Vrsajkova in umetniške vodje Jasne Nadles so se organizatorji konec lanskega leta prijavili na štiriletni programski razpis ministrstva, vendar na njem kljub ustreznim referencam, uspešno izpeljanim festivalom v času pandemije in napovedi vrhunskega programa niso bili izbrani. Sledila je še prijava na štiriletni projektni razpis, a je ministrstvo sredstva Tartinijevemu festivalu odtegnilo tudi na tem. Enaindvajseti festival, ki bo potekal od 18. avgusta do 5. septembra, se bodo sicer kljub bistveno nižjim sredstvom potrudili izpeljati v čim bolj neokrnjeni obliki, v prihodnjih letih pa bo njegov obstanek vprašljiv. Več

  • Lara Paukovič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura

    Tisočstranska pesmarica

    Zgodnje jutro je. Mesta se počasi, lenobno prebujajo – večina pravzaprav še spi –, on pa že sedi za mizo in tipka. Dan za dnem vestno oddela dve jutranji uri; največ tri, sicer delo ni kakovostno, nekaj najhujšega pa je naslednje jutro spet sesti k računalniku in ugotoviti, da je vse, kar si napisal, za odmet. Ni pisatelj, a njegovo delo ne zahteva nič manj pozornosti, natančnosti, jezikovne bravure in domišljije. Prevajalec je. V tem primeru Srečko Fišer, ki je v slovenščino nedavno prevedel celoten Canzoniere (Pesmarico), ustvarjalni vrhunec enega največjih pesnikov italijanske in evropske književnosti Francesca Petrarca. Poznamo ga tudi po prevodih Umberta Eca, Itala Calvina, Kazua Ishigura, Virginie Woolf, Samuela Becketta, Williama Shakespeara, Ernesta Hemingwaya in drugih. Ponaša se s Sovretovo nagrado, ki jo je dobil za prevoda izvrstnega Ishigurovega romana Ostanki dneva in V smrtni uri Williama Faulknerja, z Borštnikovo nagrado za prevod dramskega besedila Hamlet ter z Bevkovo nagrado za prevajalske dosežke. Več

  • Lara Paukovič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Spet premalo vpisnih mest?

    Starši in učenci devetih razredov osnovne šole so ob letošnjih prvih podatkih o vpisu v srednje šole obnemeli: kar na 20 gimnazijskih programih v osrednjeslovenski regiji – torej v Ljubljani – imajo presežek vpisa. Na Gimnazijo Ledina, denimo, je na 196 mest vpisanih rekordnih 130 otrok preveč (skupno 326 prijav), na splošnem programu Gimnazije Poljane imajo 239 prijav za 168 mest, na splošnem programu Gimnazije Bežigrad 232 prijav za 196 mest, na Gimnaziji Moste je pri 140 mestih, ki so na voljo, 40 presežnih prijav, na Gimnaziji Vič pa 67 – mest je sicer 168. Kot je v Dnevniku opozorila redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Tanja Oblak Črnič, bo za vstop v najbolj zaželene gimnazijske programe deveti razred treba končati s samimi petkami. »Izkušnje iz preteklih let so na te trende že opozarjale. A ker so prihodnje generacije še številnejše, je stanje že za sedanje učenke in učence 7. razreda več kot stresno – z vsakim zdrsom v oceni jim je lahko jasno, kako težko bo čez dve leti sploh razmišljati o želeni šoli. Možnosti se namreč sproti krčijo,« je še zapisala Tanja Oblak Črnič. Ocene že dlje niso več realni kazalec znanja, sploh pa ne zdaj, ko je za nami pandemija, med katero so se kriteriji pri ocenjevanju precej znižali – so le sredstvo za nabiranje točk, ki omogočajo vpis na želeno šolo. Več

  • Lara Paukovič

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Tapete se vračajo

    Baročne tapete, ki jih je v filmu Zajtrk pri Tiffanyju za spalnico Paula Varjaka (igra ga George Peppard) izbrala njegova premožna ljubica. Razkošna dnevna soba v muzikalu Visoka družba, opremljena z metino zelenimi tapetami v slogu kitajskih stenskih poslikav. Zlatorumene tapete z vzorci, ki spominjajo na lovorove vence, v spalnici Anne Kalman (Ingrid Bergman) v romantični komediji Nediskretna. Vsi trije filmi, ki danes veljajo za klasike, so bili posneti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. A tudi, če med ogledom drugih filmskih izdelkov iz tega časa pozorneje opazujemo notranjo opremo domov, bomo težko našli stanovanje ali hišo, ki tapet ne bi imela v vsaj enem prostoru. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura

    »Mali bogovi se igrajo z našimi življenji«

    Dino Pešut (1990) sodi med najvidnejše hrvaške literarne ustvarjalce mlajše generacije. Dramatik, pisatelj in pesnik se je marca mudil na rezidenčnem bivanju v Ljubljani, med drugim je na festivalu Fabula predstavljal svoj drugi roman Očetov sinko, v Mini teatru pa so uprizorili njegovo dramo Granatiranje, vojno ljubezensko zgodbo, ki je ta hip zaradi svetovnega dogajanja še posebej aktualna. Pešut ni le nadarjen, duhovit, prodoren pisec literarnih del, v katerih se izkušnja milenijskega življenja spaja z izkušnjo življenja znotraj LGBTQ-skupnosti, temveč prav tako luciden mislec in opazovalec, ki zelo dobro razume zgodovinski trenutek, v katerem smo, svež uvid pa ponuja tudi v razumevanje svoje generacije. Več

  • Lara Paukovič

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kultura

    V spomin in opomin

    V tišini sedi za mizo v napol prazni, mračni kleti in v možnarju s pestilom drobi kavna zrna. Pest za pestjo, potrpežljivo in počasi. Zunaj dežuje, kar daje dogajanju še dodatno melanholično razsežnost. Ljudje v prostor vstopajo drug za drugim, vsak s svojim možnarjem; prisedejo in meljejo kavo skupaj z njim. Nekateri vmes kaj vprašajo, drugi celo zapojejo, tretji samo sedijo in delajo v tišini. Ostajajo kar dolgo, pol ure, 45 minut, nekateri celo po več ur. Več

  • Lara Paukovič

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Kultura

    Ogledalo potrošništvu

    Leta 2016 se je na manhattanskih zabavah in družabnih prireditvah začela pojavljati skrivnostna mlada ženska. Nihče ni zagotovo vedel, kdo je in od kod prihaja, razvedelo se je le, da je strašansko premožna in da pozna ključne ljudi. Ime ji je bilo Anna Delvey, bila naj bi nemška dedinja, ki želi na Manhattnu odpreti ugleden umetniški klub. Projekt je bil vreden približno 50 milijonov dolarjev. V resnici Anna ni imela niti ficka. Nič v zvezi z njo ni bilo resnično, ne njen naglas, ne ime, ne zgodba o bogatem očetu, stotaki, ki jih je zapravljala v dragih restavracijah in trgovinah, niso bili njeni; bila je izumljena v skladu s pričakovanji glede videza in obnašanja elite na Manhattnu, a ji je kljub temu uspelo prepričati presenetljivo veliko odvetnikov, podjetij, upravljavcev investicijskih skladov, pripadnikov manhattanske visoke družbe, da so jamčili zanjo, ji urejali posojila, posojali zasebna letala in kreditne kartice. Čeprav je bila popolna anonimnica brez dejanskega finančnega in socialnega kapitala, ji je uspelo okusiti kanček uspeha in bogastva, a ji je nazadnje kljub temu spodletelo. Virov, iz katerih bi lahko pridobila posojila, je bilo vse manj, izposojenega denarja ni mogla vrniti. Leta 2017 so jo aretirali in leta 2019 obsodili na do 12 let zapora. Leta 2021 so jo pogojno izpustili, a se je morala le nekaj tednov zatem vrniti za rešetke, ker ji je potekel vizum. Več

  • Lara Paukovič

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Kultura

    Kje so ženske?

    Tematski sklop literarnih besedil, ki jih bodo letos prebirali maturantje, se imenuje »Ženska na vrhu sveta«. Besedila tematizirajo vlogo in umeščenost ženske znotraj simbolnega družbenega reda in normativnih okvirov, a v sklop, ironično, ni vključeno niti eno delo kake avtorice. Predpisane so literarne klasike kanoniziranih avtorjev, Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. Več

  • Lara Paukovič

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kultura

    Boriti se s predsodki

    Fairtrade kava v predragem lokalu v mestu. Psihoterapija, včasih prepozno. Bogati prijatelji, ki so pobegnili v Berlin ali København in pokroviteljsko komentirajo stanje države. Gentrifikacija. Prijatelji z ugodnostmi. Vlažne garsonjere, ki se oddajajo kot najemniška stanovanja. Zapleteni odnosi s starši, ki se starajo in zbolevajo. Otroci, ki se ne bi smeli zgoditi. Ekstazi in gram spida. Agresija. Zemljevid življenja nekega milenijca. Moškega na pragu tridesetih, ki je pesnik. Več

  • Lara Paukovič

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kultura

    »Dovolj imamo sovražne, ustrahovalne retorike«

    Rodila se je leta 1988. Z režiserjem Žigo Divjakom sta eden najprodornejših, najbolj družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov v slovenskem gledališču – svet in družbo kljub mladosti razumeta kot le malokdo. Žiga Divjak režira, Katarina Morano, ki je pred leti precej pozornosti pritegnila že s študentskimi kratkimi filmi (na AGRFT je študirala filmsko režijo), skrbi za dramska besedila in dramaturgijo. Skupaj sta denimo ustvarila pretresljivo in izjemno uspešno predstavo Gejm o beguncih, ki se igrajo nevarno igro, gejm: premagati skušajo zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi na območju Evropske unije zaprosili za azil. Podpisala sta tudi predstavi, ki dajeta nov zagon besedilom literarnih velikanov Cankarja in Kosovela, pa avtorski projekt Sedem dni, intimen prerez časa nenehne naglice, v katerem živimo. Več

  • Lara Paukovič

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Družba

    Pogovarjajmo se o seksu

    Poddaja Evolucija užitka, ki so jo zasnovali na Prvem programu Radia Slovenija, sodi med redke vsebine v domačih medijih o temah, povezanih s spolnostjo. Njena nadgradnja je Slovar spolne vzgoje, ki bo mlade v desetih zabavnih in komunikativnih oddajah seznanil s sodobnimi pojmi iz sveta spolnosti, kot so soglasje, sextanje, stealthing, kink, maščevalna pornografija in drugimi. Televizijske oddaje so zasnovane podobno kot radijska: teoretske pojme razložijo strokovnjaki, o praktičnih izkušnjah s spolnostjo pa govorijo mladi. Prvi štirje posnetki, pri katerih sta kot scenaristki in urednici sodelovali televizijska novinarka TV Slovenija Neža Prah Seničar in radijska novinarka Prvega programa Urška Henigman, so bili posneti v Sloveniji, štiri je prispeval hrvaški spletni medij reci.hr, dva romunski Sexul vs. Barza. Na ogled bodo na prvem programu nacionalke vsak petek ob 16.30. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Družba

    Ne gremo z Metelkove!

    Ministrstvo za kulturo še kar napada nevladne organizacije, ki domujejo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Osemnajst uspešnih in mednarodno priznanih organizacij poteze ministrstva označuje za grob poskus spodkopavanja neodvisnega, avtonomnega in svobodnega ustvarjanja in posledico želje sedanje oblasti, da škoduje vsemu, nad čimer nima neposrednega nadzora. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Svet

    Je štiridnevni delovni teden realna možnost?

    Sredi januarja so v 30 britanskih podjetjih začeli šestmesečni pilotni projekt, v katerem zaposleni dobijo možnost dela le štiri dni na teden, ne da bi zaslužili manj. Njihov konec tedna tako traja tri dni, to pa jim prinaša številne prednosti: več časa za počitek in duševno regeneracijo pred vrnitvijo na delo, več časa za konjičke, družino in prijatelje, manj stresa ... Štiridnevni delovni teden bi imel pozitiven učinek tudi na okolje: en dan v službi manj bi pomenil manj vožnje, s tem pa bi po podatkih okoljske organizacije Platform London in podjetja 4 Week Global, ki stoji za pilotnim projektom, sčasoma lahko zmanjšali ogljični odtis Velike Britanije za kar 127 milijonov ton. Več

  • Lara Paukovič

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Kultura

    Gozdne pripovedi

    Dobrodošli v Borovem gozdu! Pa ne le v gozdu, ki nosi ime Borov gozd po – kakopak – drevesih, rastočih v njem, temveč tudi v istoimenskem mestu. Ta mali kraj sredi gozda ima vse, kar bi od slikovitega mesteca pričakovali: hiše, trgovinice, restavracije, šolo, mestno hišo, parke, tudi jezero je blizu. V mestu živi zajček Otja, botanik, navdušenec (med drugim) nad skandinavskim oblikovanjem, vintidž pohištvom in znanstveno fantastiko. Včasih ga je zanimal tudi namizni tenis, v katerem se je odlikovala njegova mama, a je navdušenje z leti usahnilo. Ko ob večerih konča delo, ga pogosto obiščejo štirje najboljši prijatelji: medved Lorem, računalničar (skupaj z Otjo sta člana krajevnega društva ljubiteljev gosi), risinja Freja, učiteljica zgodovine in zavzeta pripovedovalka zgodb, lisica Dolor, telovadka z obročem, ter polh Ipsum, multimedijski umetnik. Veliko se druži tudi s svojo razširjeno družino – brati in sestrami, bratranci, sestričnami, nečaki, tetami, strici, najraje pa z babico in dedkom, ki ju kliče Babek in Dedica. Sicer pa je v Borovem Gozdu še cel kup zanimivih prebivalcev, ki jih je vredno spoznati ... Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    »Če na koga v družbi stavim, so to mladi!«

    Dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je eden tistih, ki so od začetka pandemije prispevali največ premislekov o novem položaju, v katerem se je znašlo šolstvo. S kritičnim očesom je spremljal izvajanje pouka na daljavo, pandemično izvedbo mature, prilagoditev ocenjevanja, ukrepe ministrstva in tudi to, kako se je šolsko okolje v splošnem odzivalo na pandemijo, postopoma digitaliziralo in privajalo na »novo normalnost«. V intervjuju je tokrat med drugim spregovoril o tem, kaj smo se v teh dveh letih naučili in kakšne bodo naloge šolstva v naslednji etapi pandemije. Več

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Pa bodoči dijaki?

    Letos končuje osnovno šolo 19.881 devetošolcev, kar je 690 več kot lani. Že lanska generacija je bila večja kot tiste v preteklih letih, zaradi česar se je zgodilo, da je 201 dijak izpadel iz procesa: tem učencem, večinoma so prihajali iz ljubljanske regije, se ni uspelo vpisati na nobeno šolo. Ministrstvo je napako popravilo tako, da je z julijem zagotovilo nova vpisna mesta – upamo torej, da se kaj podobnega letos ne bo ponovilo. Največ dijakov se je vpisalo na gimnazijsko (7287) in srednje strokovno izobraževanje (9064), kjer je posledično prišlo tudi do največjega presežka. Več

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Naravoslovnotehniški poklici in spolne razlike

    »V Sloveniji se 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij teh istih smeri,« je pred kratkim ob vzpostavitvi spletne strani mednarodnega projekta STELLA, ki je usmerjen v ozaveščanje o spolnih stereotipih znotraj šolskega okolja, opozorila sodelavka projekta, sicer pa direktorica inštituta IPES za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič se strinja z njenimi ugotovitvami. »Želel bi si, da bi se več deklet odločalo za naravoslovne in tehniške smeri ali pa fantje za recimo pedagoške poklice, saj bi bil to dokaz, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi. Že v osnovni in nato v srednji šoli bi morali na primer dekleta, ki kažejo zanimanje za naravoslovje in tehniko, spodbujati, da nadaljujejo v tej smeri. Nekatera dekleta namreč to zanima, a se za tak študij ne odločijo, ker prepogosto še vedno velja, da so ti poklici rezervirani za fante. Spodbujati bi jih morali starši, učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji, več bi morali narediti v tej smeri kot družba.« Lanska raziskava univerz v Washingtonu in Houstonu je pokazala, da se stereotipi, da dekleta manj zanimata znanost in inženiring, pri otrocih oblikujejo že izjemno zgodaj, pri šestih letih. V tujini se sicer stanje spreminja, kar bo morda sčasoma povzročilo obrat na tem področju, saj ženske »gejmerke«, ki jih je na YouTubu in družbenih omrežjih vse več, navdušujejo mlada dekleta, da se odločijo za informatiko in računalniške znanosti. Več

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Kaj pa po končani fakulteti?

    Centralizacija je pri študiju v Sloveniji precejšen problem – največji presežek vpisa se namreč vsako leto zgodi na Univerzi v Ljubljani. Poleg klasično obleganih smeri, kot so medicina, pravo, ekonomija, so imeli ob zadnjem razpisu presežek vpisa arhitektura, farmacija, kemija, biologija in mikrobiologija; psihologija na Filozofski fakulteti, jeziki, kot so anglistika, koreanistika in japonologija, komunikologija in novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, socialno delo, skoraj vse smeri na Zdravstveni fakulteti, pa še bi lahko naštevali. Nekatere od teh smeri imajo presežek vpisa tudi na univerzah drugod po Sloveniji, a je ta manjši. Več

  • Lara Paukovič

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Družba

    Študij danes in jutri

    Leto je naokoli in informativni dnevi so spet pred vrati. Lansko izvedbo v živo je odnesla korona in tudi letos bodo ti glede na število okužb z omikronom verjetno vsaj delno potekali na spletu – vsaj ena slovenska univerza, Univerza na Primorskem, je že napovedala spletno izvedbo. »Menim, da to ne bo vplivalo na vpis na našo univerzo. Tudi lani ni. Število bruck in brucev v študijskem letu 2021/22 se je namreč celo povečalo za 40 študentov glede na študijsko leto 2020/21,« pravi njena rektorica Klavdija Kutnar, ki se ji zdi, da je uspelo slovenskemu šolstvu pandemijo izkoristiti tudi za posodobitev in informatizacijo delovanja. »Ministrstvo za izobraževanje je nadgradilo informacijski sistem eVŠ, kandidati so tako vloge za vpis v celoti oddajali elektronsko, kar je olajšalo komunikacijo in povečalo transparentnost.« Prav tako lanske spletne informativne dneve in postopek vpisa na spletu pozitivno ocenjujeta rektorja drugih dveh javnih slovenskih univerz, ljubljanske in mariborske. Po izkušnjah mariborskega rektorja Zdravka Kačiča so dijaki zaključnih letnikov večinoma tako ali tako že odločeni, na katero fakulteto se bodo vpisali, v zadnjih letih pa opaža, da se pridejo na fakultete predvsem informirat o kurikulumu, seznanit s stavbo, spoznat visokošolske učitelje, se pogovorit s starejšimi študenti in podobno. »V zadnjih letih na naši univerzi opažamo predvsem resnejši pristop dijakov k zbiranju informacij o študiju – velikokrat pridejo opremljeni s kupom natančno usmerjenih vprašanj.« Več

  • Lara Paukovič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Ples za fante, nogomet za punce

    Ples ni za fante. Fantje ne smejo imeti dolgih las. Deklice morajo med poukom zapisovati snov, dečki pa lahko nagajajo. To so samo nekateri izmed spolnih stereotipov, umeščenih v čas šolanja. Na pravkar nastali spletni platformi STELLA je mogoče najti pojasnila, zakaj ne držijo, pa tudi igre (nariši superjunakinjo, napiši nestereotipno pravljico) in aktivnosti za otroke, učitelje in starše, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti za šolarje. Več

  • Lara Paukovič

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura

    Špela Čadež, animatorka svetovnega formata

    Zrezek, ki se dimi v ponvi, živčen moški, ki čaka doma, in ženska, ki ve, da mora k njemu, vendar so ji sodelavci pripravili zabavo presenečenja za rojstni dan. Malo pred božičem je najnovejši animirani film Špele Čadež Steakhouse (Hiša zrezkov, op. a.), pretanjen prikaz toksičnega intimnega odnosa in subtilnega psihičnega nasilja, ki je nemalokrat še bolj uničujoče kot fizično, prejel nominacijo v kategoriji neodvisnih kratkih filmov na nagradah annie, vodilnih ameriških nagradah za animirani film. Film je bil doslej deležen že devetih nagrad in priznanj, med drugim posebne omembe na domači Animateki, uvrstil pa se je tudi v letošnji tekmovalni program največjega mednarodnega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu, kamor se vsako leto prijavi več kot 6000 filmov in kjer je nazadnje slavila Katarina Rešek - Kukla s Sestrami, kar je bil za slovenski kratki film izjemen uspeh. Več

  • Lara Paukovič

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    #nisemprijavila

    »Nisem prijavila, ker sem bila na smrt prestrašena. V šoku. Molčala sem in nosila dolge rokave, da ne bi nihče videl. Ko sem čez teden dni poskušala spregovoriti, je mati samo zavila z očmi, brat pa me je vprašal, s čim sem izzivala.« Več

  • Lara Paukovič

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura

    Naj knjige 2021

    Lana Bastašić: Ujemi zajca
    Rahlo toksično žensko prijateljstvo, roadtrip po Balkanu in po spominih. Recept za roman, ki ga boste prebrali v enem zamahu. Več

  • Lara Paukovič

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Svet

    Slovo pionirske borke

    »Očitno je, da si je veliko žensk prilastilo pojem feminizma, tako da služi njihovim lastnim potrebam, posebej belopolte ženske, ki so v ospredju tega gibanja, toda raje, kot da bi vdano sprejela to prilastitev, sem se odločila, da si ta pojem vzamem nazaj, da se osredotočim na dejstvo, da biti ’feministka’ v vsakem avtentičnem smislu te besede pomeni želeti si, da se vsi ljudje, moški in ženske, osvobodijo seksističnih spolnih vzorcev, dominacije in zatiranja,« je bell hooks leta 1981 zapisala v knjigi Ain’t I A Woman: Black Women and Feminism (Mar nisem ženska: Temnopolte ženske in feminizem), danes enem najpomembnejših feminističnih del, v katerem je preučevala učinek rasizma in seksizma na temnopolte ženske, gibanje za državljanske pravice in feministična gibanja od pridobitve volilne pravice do sedemdesetih let. Več

  • Lara Paukovič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    »Naj bo to opomin stroki«

    Dobra dva meseca sta minila, odkar je zaradi posledic cepljenja s cepivom družbe Janssen umrla 20-letna Katja Jagodic. Te dni se je njena mati Tatjana pogumno odločila, da spregovori v intervjuju za časnik Svet24. Kdor je kdaj občutil stisko in bolečino ob nepričakovani izgubi bližnjega, posebej otroka, ve, kako hromeča čustva so to – česa podobnega si ne želijo predstavljati nobeni starši. Upravičeno je, da se pojavijo občutki besa in nemoči, da mati ali oče išče krivca za to, kar se je zgodilo otroku. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

    Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Več

  • Lara Paukovič

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Družba

    Paštete, konzerve in sladkani žganci

    Društvo Humanitarček je med najdejavnejšimi slovenskimi dobrodelnimi društvi, najbolj pa ga poznamo po projektu Vida, širšo prepoznavnost je pridobil, ko je poskrbel, da so zgodbe zapuščenih starostnic in starostnikov, ki jih je poleg revščine pogosto prizadelo še nasilje, zakrožile po družabnih omrežjih. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura

    »Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

    Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi. Več