
Janko Lorenci
-
Ali lahko, če je tvoja notranja politika klavrna, dobro vodiš zunanjo politiko? Ali lahko ob nič kaj prida zunanji politiki dobro vodiš Evropsko unijo? Načelno se zdi odgovor jasen. In konkretno? Naše predsedovanje Uniji se bo vsak hip izteklo. Ocene ob koncu se zelo približujejo napovedim pred začetkom vodenja, ki so ga osebki z razvitim smislom za humor ali samopromocijo primerjali z vstopom v EU...
-
Med ljudstvom in krojači javnega mnenja se širi prepričanje, da sta sedanja in prejšnja oblast enaki, enako zanič, natančneje. To naj bi na volitvah koristilo predvsem desnici. Za tvorce javnega mnenja je prepričanje o enakosti najvarnejše, zbuja vtis nevtralnosti in objektivnosti, za mnoge je všečno. Vendar je tako počezno enačenje krivično: prejšnja in sedanja oblast nista enaki, sedanja je slabša.
-
Imperija Georgea Busha in Janeza Janše
Ta ponedeljek bo v Slovenijo na kratek obisk prišel George Bush, najmogočnejši človek na svetu. Skušajmo - kljub vsem razlikam med državama - potegniti nekaj vzporednic med njim in najmogočnejšo osebo v naših krajih. Prva vzporednica - vladanje v korist premožnih. Bush je odkrit neoliberalec, pod njim se je socialni darvinizem v ZDA še okrepil.
-
Velikansko mero predrznosti in cinizma potrebuješ, da več kot polovico kakovostnih medijev najprej na silo pokoriš, nato (to se bo zgodilo v začetku prihodnjega tedna) pa skličeš izredno sejo parlamenta, posvečeno tudi medijski problematiki. Janševa oblast še enkrat uporablja svojo priljubljeno taktiko primite tatu. Pri tem največjim slovenskim resnim medijem (Delo, Dnevnik, Večer, RTV) v resnici slabo kaže.
-
Razkritje Šrotove in Bavčarjeve privatizacije Laškega in Istrabenza je delovalo kot politična, ekonomska in čustvena bomba. Kako se bosta primera razpletla, ni jasno. Neodvisni poznavalci v glavnem mislijo, da je početje obeh skrivačev moralno zavrženo, zakonsko pa problematično, vendar v svoji spornosti težko dokazljivo. Ljudski glas je nedvoumen: Slovenija je dokončno dobila svoja tajkuna v najslabšem pomenu...
-
Ob Dragonji poteka tragikomedija Joras in zraven je, fizično in duhovno, seveda tudi koncentrat bojevitega slovenstva Zmago Jelinčič. Mož postaja resen dejavnik na političnem prizorišču. Na predsedniških volitvah je kot posameznik dobil okroglo petino glasov, njegovo SNS pa ankete skupaj s stranko Zares in z LDS čedalje pogosteje uvrščajo v drugo strankarsko ligo, za SD in SDS.
-
-
Predsedujemo Uniji, gospodarska rast je (še) visoka, brezposelnost dokaj nizka, povsod se gradi. Zunanja podoba Slovenije je svetla, resnična pa bistveno manj. Dolga zgodba o uspehu polagoma prehaja v svoje nasprotje. Toda o tem, da je dežela na prelomnici, se bolj ali manj molči. Slabih znamenj je veliko. Nanizajmo jih nekaj na gospodarskem, ekološkem in družbenem področju.
-
2. 3. 2008 | Mladina 8
Oblasti pol leta pred volitvami slabo kaže. Če populisti ne "počistijo hiše", kot to vedno zvesto obljubljajo urbi et orbi, jih volivci praviloma odslovijo. To zdaj grozi vladajoči koaliciji. Napovedovala je poštenost in drugačnost, zbudila velika pričakovanja - in razočarala. Področje elementarne politične poštenosti je zanjo vprašanje preživetja in izjemno boleča točka - akcija Zidar, hote in zavestno izvedena...
-
Kronične težave s Hrvaško, odhod vojaških inštruktorjev v Irak, mučni spodrsljaji pri predsedovanju, zadrega zaradi razkritega ameriško-slovenskega zapisnika... niso gola naključja, ampak izraz dejstva, da je Slovenija na mednarodnem terenu dokaj izgubljena. Stvari niso tragične, nedolžne pa tudi ne. Ni vseeno, ali si na glasu skandinavske ali balkanske države; to ima poleg pre...
-
Vprašanje t. i. velike koalicije - povolilnega zavezništva med Pahorjevo SD in Janševo SDS - čedalje bolj sili v ospredje. Toda politika sama se ga izogiba kot hudič križa, saj je skrajno kočljivo. A do volitev najbrž ne bo mogla molčati.
-
Jelinčičeva dobra uvrstitev na predsedniških volitvah, krepitev njegove stranke vse do nedavnega razkola s Pečetom, tajkunski in sorodni manevri oblasti, izgubljena identiteta nacionalne TV in vrsta drugih stvari opozarjajo na rast populizma v Sloveniji. Gremo z zamudo po poti vzhodne Evrope - živčne, nacionalistične, nestabilne?