Veljko Njegovan

  • Veljko Njegovan  |  foto: Sebastijan Iskra

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Dogodki

    Dugmetov ali Bregovićev šov?

    Pravoverni oboževalci jugoslovanskega rocka, še posebej njegovega prvega zares množičnega pojava, sarajevske skupine Bijelo dugme, dobro vedo, s čim jih je ta prepričala, zakaj je postala njihova priljubljena skupina. In zaslug za to zagotovo niso imeli ponarodeli pop hiti s poudarjenimi etno elementi iz druge polovice osemdesetih let, ki smo jih v petek poslušali v ljubljanski Areni Stožice. Trenutna inkarnacija legendarne skupine jim je namreč namenila izdatno pozornost.

  • Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Dogodki

    Podzavest nekdanje Juge

    Zadnje čase smo bili priča kar nekaj nastopom nekdanjih jugoslovanskih, pa tudi slovenskih pop atrakcij, ki jim je brez večjih težav uspelo napolniti največjo slovensko dvorano, ljubljansko Areno Stožice. Ob tem smo se vedno vprašali, ali jim je to uspelo zaradi nostalgije po nekdanjih »lepših in boljših časih« ali so glasbeni ustvarjalci, ki so nekoč imeli priložnost delovati na velikem, 20-milijonskem trgu nekdanje skupne države in ob katerih so odraščale številne generacije, vključno z današnjimi 35- in 40-letniki, pri nas preprosto še vedno tako zelo priljubljeni. Isto vprašanje smo si seveda zastavili tudi ob novici, da bo v Stožicah nastopila sarajevska pop atrakcija Plavi orkestar, a po odličnem četrtkovem nastopu odgovor niti ni pomemben: pomembnejše je, da vam lahko zatrdimo, da bi se dvanajsttisoč glava množica tam znašla tudi brez vsakršnega medijskega pompa.

  • Veljko Njegovan

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Morrissey: Low in Highschool

    Morrissey se je očitno že pred leti odločil, da bo britansko in svetovno javnost poskušal šokirati s precej protislovnimi izjavami, pa naj bodo te vključene v besedila, knjige ali zgolj v njegovo javno nastopanje. Tudi enajsta plošča tega nekoliko ostarelega, a še zmeraj vitalnega zvezdnika je takšna: je dobro dodelana zbirka novih pesmi, hkrati pa je na njej nov kup nasprotujočih si izjav, ki se glasbeno in tematsko precej naslanjajo na Mozovo prejšnjo studijsko ploščo World Peace Is None of Your Business (2014). Očitno je, da ima Morrissey še zmeraj izjemen občutek za pop melodijo in izbiro spremljevalnih glasbenikov. Le odločiti se ne more, koga bi rad šokiral z (vsaj občasno) neposrečenimi besednimi zvezami.

  • Veljko Njegovan

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Uglaševanje v svet: Slovenija (Tuning into the World: Slovenia)

    Pred leti sta izšli kompilacijski zgoščenki Jazz Slovenia in Etno Slovenia (2011), predlani je Slovenski glasbenoinformacijski center izdal plošči Jazz Slovenia 2015: čas za improvizacijo in Klasika Slovenia 2015: Skladbe za orkester, 1. del, letos pa je izšla nova kompilacija in na njej so pozornost namenili domačim glasbenikom, ki ustvarjajo na področju etnoglasbe, glasb sveta in ljudske glasbene tradicije, a svojo godbo – pod vplivi globalnih glasbenih gibanj in prevladujočih glasbenih žanrov – prepletajo s sodobnimi popularnoglasbenimi žanri.

  • Veljko Njegovan

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Gary Numan: Savage (Songs From a Broken World)

    Enaindvajseta plošča britanskega pionirja synthpopa, industriala in sorodnih glasbenih žanrov Garyja Numana je pravzaprav nadaljevanje njegove zadnje plošče iz leta 2013 Splinter (Songs From a Broken Mind), na kateri se ukvarja z apokaliptično tematiko posledic globalnega segrevanja. S temačnimi, hkrati agresivnimi in atmosferičnimi sintetizatorskimi ter kitarskimi vložki, ki bi jih lahko primerjali s poetiko zgodnjih Depeche Mode ali Nine Inch Nails, Numan na zelo sodoben način dokaže, da si zasluži status pionirja elektronskih glasbenih žanrov, pri čemer se nikakor ne naslanja na svojo preteklost iz obdobja skupine Tubeway Army ali plošče The Pleasure Principle, temveč ponosno zre v utopično prihodnost.

  • Veljko Njegovan

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

    Žen: Sunčani ljudi

    Zagrebški ženski trio Žen se oglaša že s tretjo ploščo; tudi ta je izšla pri slovenski založbi Moonlee Records, ki že vrsto let deluje kot talilnica talentov z nekdanjega ex-YU območja. Žen na tokratni plati predstavi brezkompromisno mešanico postrocka, shoegaza in sorodnih psihedeličnih kitarskih žanrov, oplemenitenih s subtilnimi, a še zmeraj aktivističnimi LGBTQ-besedili, ki poslušalca nagovarjajo k strpnosti in odprtosti do različnosti, angažma pa je pospremljen še z zasanjanimi kitarskimi in sintetizatorskimi vložki, ki se gibljejo med tradicijo shoegaza (Slowdive, My Bloody Valentine), alternativnega kitarskega rocka (Warpaint) in deloma krautrocka. Sončno in zato toplo.

  • Veljko Njegovan

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Rudi Bučar in Istrabend: Šentiment

    Rudija Bučarja že nekaj časa poznamo kot žanrsko neobremenjenega gosta različnih popevkarskih festivalov, ki poskuša istrsko glasbeno izročilo razširiti tudi v druge kotičke Slovenije. Na peti plošči se predstavi skupaj s spremljevalno skupino Istrabend (Janez Dovč, Marko Črnčec, Gaber Radojević) in gostujočimi glasbeniki (Lea Sirk, Matevž Šalehar - Hamo, Boštjan Gombač), pri čemer se spretno sprehaja med različnimi glasbenimi žanri, ki se gibljejo med etnom, folkom, rockom in zborovsko glasbo. V tej (sicer spretno zastavljeni) glasbeni mešanici še najbolj izstopajo priredbe ljudskih istrskih pesmi, pa tudi avtorske skladbe z močno poudarjeno istrsko poetiko. Istrska mineštra.

  • Veljko Njegovan

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Björk: Utopia

    Björk je izjemno vplivala na popularno glasbo zadnjih 30 let. Razlogov, zakaj je ta Islandka, ki je mednarodno zaslovela že kot članica prve svetovno znane islandske skupine The Sugarcubes, postala ena najvplivnejših sodobnih glasbenic, je seveda več – nedvomni talent, izjemne vokalne zmogljivosti, izvrstno zastavljeni nastopi, na katerih zadnje čase rada obleče oblačila slovenskega oblikovalca Petra Movrina. Če k vsemu temu prištejemo še odkrito, na trenutke celo vsiljivo politično držo, dobimo recept za uspeh sodobne, osveščene, močne glasbenice, ki se je v dolgoletni karieri preskušala še v drugih umetniških zvrsteh.

  • Veljko Njegovan

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

    Robert Plant: Carry Fire

    Legendarni »Led Zeppelin« Robert Plant je tudi pri skorajda sedemdesetih letih aktiven, to dokazuje enajsta samostojna plošča Carry Fire, s katero nadaljuje odisejo po brezpotjih rocka, folka, bluesa in drugih zahodnjaških in nekoliko intimnejših temah, kot so posledice minulih ljubezenskih razmerij. Na plošči pa gotovo preseneti z glasbenimi praksami, ki jim občasno dodaja elemente etno glasbe. Plant se tokrat tematsko loti celo politike, zlasti zahodnjaškega kolonializma in naraščajočih nacionalizmov po svetu, duet s Chrissie Hynde v skladbi Bluebirds over the Mountain pa je srečanje legend rock’n’rolla na visoki ravni. Sveže.

  • Veljko Njegovan

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Plošča

    King Foo: Galaxie

    Kako ustvariti super pop skupino? Najameš dobre glasbenike, po možnosti izobražene, znane, napišeš nekaj skladb, ki združujejo prvine vseh najbolj priljubljenih žanrov, in kot posladek za konec dodaš še dobro in hkrati postavno pevko, da bo kot oseba v ospredju skrbela za splošne vizualne vtise. Vse to je King Foo, zasedba, ki je večini poslušalcev znana po nastopu na letošnji Emi. Zasedba, ki je pravzaprav ustvarjena, da bi vam bila všeč. Na power pop karierni poti bo zagotovo poskrbela, da vam bo všeč tudi vsaj kakšna skladba z njene prve plošče, gre namreč za potencialni hit za hitom, ki so jih izkušeni glasbeniki izpilili do podrobnosti. A rezultat je neokusna mešanica nezdružljivih glasbenih žanrov. Instantni pop.

  • Veljko Njegovan

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Plošča

    Koala Voice: Wolkenfabrik

    Zasavska zasedba Koala Voice je že pred nekaj leti dokazala, da je kljub rosni mladosti članov veliko izvirnejša od marsikaterega starejšega domačega benda, in to potrdila z opaznimi nastopi in zmagami na glasbenih tekmovanjih, pa tudi z izdajo prvenca Kangaroo’s Neighbour (2015). Dekle in fantje se po napornem in uspešnem koncertiranju po tujini in Sloveniji vračajo z novo ploščo, ki je več kot kakovostna nadgradnja prvenca, saj na njej kitarsko usmerjeno mešanico psihedeličnega in indie rocka znova odlično povežejo s popom. Občutiti je opazen napredek v izrazu, k čemur sta pripomogla koncertna kilometrina in produkcijska pomoč Dantona Suppla (Coldplay, U2). Odraslo.

  • Veljko Njegovan

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Plošča

    Courtney Barnett & Kurt Vile: Lotta Sea Lice

    Ne, to nista tista Courtney in Kurt, ki ju večina rockovskih navdušencev pozna iz devetdesetih let, temveč eden vidnejših kantavtorskih duetov sodobnega indie rocka – zlasti po odlično sprejeti prvi plošči Barnettove (Sometimes I Sit and Think, and Sometimes I Just Sit, 2015). Skupna plošča Lotta Sea Lice predstavi ustvarjalno sinergijo in interakcijo dveh kitar ter presenetljivega vokalnega ujemanja, ki se poleg očitne uglašenosti kaže še v premišljenih, poglobljenih, na trenutke pa tudi igrivih besedilih. Projekt, ki je nastal iz navadnega »jammanja«, je najverjetneje zgolj začetek izjemnega dolgoročnega sodelovanja avstralske glasbenice in ameriškega kantavtorja.

  • Veljko Njegovan

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Plošča

    Damir Avdić: Amerika

    Damir Avdić se je na dosedanjih ploščah ukvarjal z nacionalizmi, jugonostalgijo, bratstvom in enotnostjo, skrajnimi desničarji in levičarji ter z najrazličnejšimi družbenimi nepravilnostmi sodobnega sveta, katerega del so tudi vsi nesrečneži (in srečneži) z območja nekdanje Jugoslavije, množica razseljenih duš, ki v iskanju boljšega (beri dostojnega) življenja zapušča domove in se nato staplja z drugimi, bolj »evropskimi« ali ameriškimi kulturami.

  • Veljko Njegovan

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Plošča

    Liam Gallagher: As You Were

    Po nekaj letih brezciljnega potepanja z ostanki velikih Oasis (skupina Beady Eye) in obrekovanja uspešnejšega brata Noela na družabnih omrežjih se Liam Gallagher vrača v nekoliko drugačni podobi, s prvo samostojno ploščo, na kateri se presenetljivo izkaže kot zrel avtor. Pri tem mu precej pomagajo producenti (Greg Kurstin, Andrew Wyatt in Dan Grech-Marguerat), vendar je prav on tisti, ki z vokalom, predvsem pa z doslej še neodkrito sposobnostjo pisanja dobrih pop pesmi preseneti vse nekdanje oboževalce matičnega benda, malce pa tudi sebe, zlasti z »bitlovsko« balado For What It’s Worth, v kateri prideta njegova izpovednost in zrelost še posebej do izraza. Liamova sprava s samim seboj.

  • Veljko Njegovan  |  foto: Sebastijan Iskra

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Dogodki

    Praznik punka

    Zgodbe o slovenskem punku odmevajo že vse od konca sedemdesetih. Razmahnejo se ob vsaki pomembnejši obletnici, povezani z začetki tega kratkega, a intenzivnega in vplivnega gibanja. Ob tem smo pogosto priča tudi pretiravanju, celo mitologizaciji tedanjega dogajanja. Ena od anekdot, najbolj zasidranih v zavest danes že nekoliko ostarele generacije izvirnih slovenskih punkerjev, je verjetno zgodba o prvem nastopu skupine Pankrti na ljubljanski gimnaziji Moste. Pankrti so pod neposrednim vplivom velikih Sex Pistols namreč zanetili ogenj punka pri nas, sprva v Sloveniji, nato pa še po vsej Jugoslaviji.

  • Veljko Njegovan

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    St. Vincent: MASSEDUCTION

    Annie Clark, bolj znana pod imenom St. Vincent, se po treh letih vrača z novo ploščo. Označila jo je kot najbolj osebno doslej, in da je res takšna, je razvidno že iz izpovedne uvodne skladbe Hang on Me ali singla New York. St. Vincent je po ploščah Actor in Strange Mercy opazno elektrificirala svoj glasbeni izraz, Masseduction pa je ena njenih bolj elektronsko usmerjenih stvaritev, a na njej še zmeraj najdemo tudi ostanke stare St. Vincent, ki iz plošče v ploščo preseneča s precej nepredvidljivimi spremembami. Z mešanico sintetizatorjev, elektronskih ritmov, prepoznavnega vokala, dobrih besedil in občasnih kitarskih intervencij, pa tudi z nekoliko bolj organskimi skladbami se Annie Clark tokrat predstavi na vrhuncu ustvarjalnih moči. Sveže.

  • Veljko Njegovan

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Cene Resnik Trio »Watch for Dogs«: Shades of Colors

    Cene Resnik, eden najpomembnejših slovenskih jazzovskih saksofonistov mlajše generacije, se v tokratnem triu pojavi kot vodja projekta, pri katerem sodelujeta sloviti briški tolkalec Zlatko Kaučič in furlanski kontrabasist Giovanni Maier, že stara in izredno izkušena Resnikova znanca. Na plošči Shades of Colors se nam vsi trije glasbeniki enakovredno predstavijo z ravno pravšnjim odmerkom interaktivne freejazzovske igre, med katero nobeden ne zaide v pretirane solistične improvizacije, temveč vsi vztrajno gradijo strukturo skladb. Pri tem ima saksofon prej povezovalno kot vodilno vlogo, čeprav se v nekaterih skladbah izkaže kot močan vodilni element. Meditativni free jazz.

  • Veljko Njegovan

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Seine: Sno sna

    Seine je bil sprva kantavtorski projekt Ivana Ščapca, znanega iz nedavno razpadle noise-punk skupine Vlasta Popić. Zaštartal ga je že leta 2007, a ravno razhod Vlaste Popić je bil eden od glavnih razlogov, da se je začel spet nekoliko resneje ukvarjati s tem samostojnim projektom. Kmalu ga je nadgradil z odlično ritem sekcijo in nastala je hrvaško-srbska naveza, ki velja za izjemen primer regionalnega sodelovanja. Najprej duet, zdaj pa polnokrvni rock’n’roll trio poetiko gradi na sozvočju in interakciji akustične kitare, značilnega Ščapčevega androginega vokala ter psihedelično obarvanega basa in udarnih bobnov s seveda močno navzočim duhom punka.

  • Veljko Njegovan

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Wolf Parade: Cry Cry Cry

    Po prejšnji plošči (izdani leta 2010) so montrealski indie rockerji Wolf Parade naznanili, da skupina nekaj časa ne bo delovala, zdaj pa se vračajo z novim, četrtim studijskim albumom, ki verjetno sicer ne bo tako dobro sprejet kot katerakoli stvaritev njihovih someščanov iz zasedbe Arcade Fire, se pa lahko kljub temu pohvali s precej politično obarvanimi besedili in za skupino značilnimi glasbenimi aranžmaji. Pri tem se avtorski dvojec Spencer Krug-Dan Broeckner večinoma osredotoča na kritiko današnjih kaotičnih razmer v družbi (Valley Boy) ali denimo na neposredno kritiko sedanjega ameriškega predsednika Trumpa (King of Piss and Paper). Še ena od politično angažiranih indie rock plošč letošnjega leta.

  • Veljko Njegovan

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    The Killers: Wonderful Wonderful

    Lasvegaški The Killers so točno takšni, kot je mesto, iz katerega prihajajo. Sredi puščave, a oblegano od zabave željne množice, brez prave vsebine, vendar privlači ljudi, zaslepljene z njegovim zlaganim bliščem. Enako velja za The Killers, zlasti pa za njihovega pocukranega frontmana Brandona Flowersa, ki verjetno že petič ponavlja isto napako: izdaja ploščo, ki se nič kaj ne razlikuje od prejšnje. Na njej boste znova našli trinajst skladb, v katerih se Flowers sicer suvereno in ob pomoči benda ter s »spolirano« produkcijo sprehodi po različnih žanrih iz polpretekle zgodovine pop glasbe, a mu pri tem ne uspe priti nikamor dlje kot do kakšnega povprečnega hitiča. Dolgočasno.

  • Veljko Njegovan

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Deerhoof: Mountain Moves

    Avantrockerji iz San Francisca se vračajo s svojo štirinajsto ploščo in znova dokazujejo, da sodijo med skupine, ki z nenehno spreminjajočim glasbenim izrazom premikajo meje. Angažirali so tudi gostujoče vokale, denimo Juliano Molina v Slow Motion Detonation, Jenn Wasner v I Will Split Survive ali Laetitio Sadier v Come Down Here & Say That. Plošča predstavlja verjetno eno njihovih najzabavnejših v zadnjem času, saj vsebuje mešanico različnih glasbenih žanrov, od popa, funka, surf rocka do kitarskega rocka, kar skupino Deerhoof spet uvršča med inovativnejše pripadnike neodvisnega rocka.

  • Veljko Njegovan

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    The National: Sleep Well Beast

    The National je ameriška skupina, ki je na prelomu tisočletja zapustila domači Cincinnati in se odpravila v newyorško sosesko Brooklyn, kjer se je ravno tedaj zgodil opazen revival postpunka. Ta je zavladal newyorškim klubom in koncertnim dvoranam, posledično pa tudi radijskim postajam po vsem svetu. Toda The National za razliko od takratnih sodobnikov Yeah Yeah Yeahs ali pa The Strokes niso zaznamovala le velika postpunkovska imena, temveč je bilo v njihovi glasbi čutiti tudi vplive nekoliko starejših ikon rocka, kot sta Lou Reed ali Leonard Cohen. O tem pričajo zlasti melanholična, pogosto tudi dvoumna besedila in sugestivni baritonski vokal frontmana Matta Berningerja.

  • Veljko Njegovan

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Queens of the Stone Age: Villains

    Zadnjo ploščo kalifornijskih puščavskih stoner rockerjev je produciral britanski DJ, glasbenik in producent Mark Ronson, kar bi lahko odvrnilo marsikaterega pravovernega oboževalca skupine, vendar ni razloga za preplah: Josh Homme in druščina se vračajo z več kot svežo zbirko novih skladb, ki se iz puščavskega podtalja vse bolj premikajo v mainstream. Na novem albumu je čutiti, da se je Homme v preteklih letih družil in soustvarjal z različnimi personami iz sveta popularne glasbe (Iggy Pop, Dave Grohl, Alex Turner, Elton John ... ), saj so značilni kitarski riffi obogateni z marsikaterim novim elementom, ki QOTSA predstavi kot polnokrven in zrel rock’n’roll bend. Pestro in ritmično.

  • Veljko Njegovan

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Orchestral Maneuvres in the Dark: The Punishment of Luxury

    Orchestral Maneuvres in the Dark je ena tistih britanskih skupin, ki so na začetku osemdesetih let veliko prispevale k razvoju synthpopa. Zdaj je izdala trinajsto ploščo oziroma sta jo izdala, saj je jedro zasedbe duo Andyja McCluskeyja in Paula Humphreysa. Ta nadaljuje raziskovanje sodobne elektronske glasbe, pri čemer se veliko poglablja v svojo zapuščino in tudi v zapuščino velikih elektropionirjev, skupine Kraftwerk. Na prejšnji plošči English Electric (2013) sta se moža predstavila kot še zmeraj izvrsten synthpop duet, zdaj pa se umakneta v bolj eksperimentalne vode, pri tem sicer ohranita prepoznaven glasbeni izraz, a žal brez presežkov.

  • Veljko Njegovan

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    The War on Drugs: A Deeper Understanding

    Philadelphijska zasedba The War on Drugs je s prejšnjo ploščo, na kateri je izvirno interpretirala vplive rockovskih velikanov, kot so denimo Bruce Springsteen, Bob Dylan in Neil Young, doživela veliki preboj. Tokratna plošča A Deeper Understanding pa se zdi zgolj (logično) nadaljevanje, na katerem se frontman Adam Granduciel še dodatno poglablja v zapuščino americane, folka in tako imenovanega rocka za odrasle iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na to, da je skupina medtem prešla pod založbo multinacionalko, s katero je podpisala pogodbo za dve plošči, in glede na to, da prva od teh prinaša že preverjene obrazce, se lahko upravičeno vprašamo, kam plove The War on Drugs.

  • Veljko Njegovan

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Grizzly Bear: Painted Ruins

    Grizzly Bear je bil najprej projekt Eda Drosta, pozneje pa se je ustalil kot indie kvartet. Že kmalu po prelomu tisočletja je navdušil z mešanico folka, popa, americane in močnih elementov psihedeličnega rocka, zaslovel s prvencem Horn of Plenty (2004) in postal pomemben bend na brooklynski neodvisni sceni. Plošča Yellow House (2006) je prinesla dodaten pospešek; med drugim je skupino javno podprl Jonny Greenwood iz zasedbe Radiohead in tudi to je očitno veliko pripomoglo k njenemu nadaljnjemu preboju. Tako ne preseneča, da je naslednja, epohalna plošča Veckatimest (2009) na splet »pricurljala« še pred uradnim izidom. Prav tako ne, da je skupaj z albumom Merryweather Post Pavilion skupine Animal Collective, ki je izšel isto leto, pravzaprav zakoličila prevladujoči glasbeni izraz na newyorški indie rock sceni. Obe plošči je zaznamoval psihedelični pop in rock pod velikim vplivom Briana Wilsona. Obe sta bili komercialno izjemno uspešni.

  • Veljko Njegovan

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Everything Everything: A Fever dream

    Po uspehu prejšnjega albuma Get to Heaven (2015) se angleška indie art rock četverica vrača s posnetki, v glasbenem smislu očitno navdihnjenimi z njenim zgodnjim glasbenim izrazom, ki je vključeval veliko eksperimentiranja z elektroniko in izlete v math-rock. Tematika plošče je sicer podobna kot na predhodnici, a treba je poudariti, da družbenokritična besedila tokrat niso konkretna in predvsem izražajo duha današnjega časa, splošno stanje družbe, ki ga Everything Everything poskuša prikazati tudi z zvočne plati – s prevladujočimi elektronskimi vložki, ki nekoliko zamenjajo kitare, a še zmeraj ohranijo, ponekod pa celo poudarijo klasično formo pop skladb. Drzno.

  • Veljko Njegovan

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    The Districts: Popular Manipulations

    Pennsylvanijski The Districts so še ena ameriška indie rock skupina, ki ne prihaja iz kakšnega velikega glasbenega centra, svojo poetiko utemeljuje na prevladujoči garažni rock estetiki s primesmi folka, zaradi specifične produkcije pa zveni tudi nekoliko retro. Popular Manipulations je njihova tretja plošča, na kateri je opaziti predvsem kitarsko orientirane skladbe, pogosto aranžirane s skorajda neopaznimi elektronskimi intervencami. Če temu dodamo še odkrito spogledovanje z različnimi zvočnimi eksperimenti (ki so pogosto posledica produkcije), poglobljena besedila in sugestiven vokal, dobimo več kot solidno glasbeno stvaritev obetajočega benda. Sveže.

  • Veljko Njegovan

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Arcade Fire: Everything Now

    Arcade Fire je tista kanadska indie rock skupina, ki je najprej zaslovela v Severni Ameriki, malce kasneje pa tudi tostran luže in postala globalna koncertna zanimivost. Montrealska banda je že takoj na začetku, natančneje z izdajo prvenca Funeral (2004), po vsem svetu pridobila kup oboževalcev, k temu pa je pripomogla tudi odkrita podpora že uveljavljenih rockovskih zvezdnikov, kot sta denimo skupina U2 in David Bowie. A veliki trenutek za Arcade Fire je bila gotovo plošča The Suburbs (2010), ki je skupino izstrelila med največje zvezdnike sodobne glasbene industrije, prinesla pa ji je tudi številne nagrade in odlične kritike.

  • Veljko Njegovan

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Coldplay: Kaleidoscope EP

    Coldplay se je na prelomu tisočletja zdel odlična britanska kitarska skupina in s prvima dvema ploščama, Parachutes (2000) in A Rush of the Blood to the Head (2002), je to tudi dokazal. S poznejšimi izdajami, tudi s tokratnim EP-jem, pa je vedno znova dokazoval, da je potem skrenil s poti in svojo ustvarjalnost dobesedno prodal hudiču (beri: glasbeni industriji). Coldplay je tipičen primer skupine, ki se je zelo zgodaj prepustila udobju slave, že s ploščo X & Y (2003), in odtlej Chris Martin in druščina le pretenciozno vztrajajo pri mainstreamovski pozi. Tako je tudi z novim EP-jem Kaleidoscope, ki se naslanja na zadnjo ploščo Head Full of Dreams.