Borka

  • Borka

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Skepta: Konnichiwa

    Za evropske kitarske bende je preboj v ZDA nadvse težka reč, pomislite pa, kako je šele z raperji. A trenutnemu londonskemu kralju grima Skepti je lani uspelo točno to. Na krilih dveh najpomembnejših himn žanra zadnjih let (That’s Not Me in Shutdown) se je veteran vrnil v velikem slogu in na noge dvignil mladino po vsem svetu. Več

  • Borka

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Chet Faker: Hotel Surrender

    Pevec z lahkoto prepoznavnega glasu Nick Murphy je pred petimi leti opustil vzdevek, ki ga je (pred tem) hitro izstrelil v sam vrh avstralske pop scene. Pod imenom Chet Faker je že leta 2012 zajahal lestvice s prvencem Built On Glass in sedaj se paradni projekt vrača. Hotel Surrender je nevsiljiva razvlečenka brez zapomnljivih posnetkov in hakeljcev, je baladno zaspana pop elektronika, ki se tu in tam spusti v diskoidno mehak drnec zadržanega poplesavanja. Murphyju je uspelo posneti album, ki se uvidevno sprehodi mimo nas, ne da bi ga sploh opazili. Zanašanje na izpolnjevanje slogovnih pričakovanj težko prinaša nove zamisli in se tokrat izkaže za bledo ziheraštvo sicer res takoj prepoznavnega izraza. Hotel kaj že?! Več

  • Borka

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Katalena: Kužne pesmi

    Dvajset let skupine Katalena prinaša njen deveti album. Eden najprepričljivejših in najdlje hrupajočih domačih gnetilcev, osvežilcev in posodobilcev ljudskega izročila se tokrat – predvidljivo – loti enega večnih motivov človeške civilizacije: kuge in na njo lepljivih tem bolezni, izolacije, solidarnosti, skrbi ... Kot zapoveduje nepisano pravilo, kolektiv tudi tokrat prepriča v kategorijah aranžiranja, tekstopisja in interpretacije. Pesmi so razkošno razdelane, melodično švigajoče in inštrumentalno bogate – toliko bolj zaradi pristavkov godalke Jelene Ždrale –, besedila sežejo do duhovito pronicljivega družbenega komentarja, vokali so suvereno konkretni. S kakšnim izjemno retro zvenečim vrinkom linije klaviatur, klarineta ali kitare. Več

  • Borka

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Vince Staples: Vince Staples

    Vince Staples je eden tistih redkih ameriških emsijev, ki so hkrati kredibilni stebri sodobne raperske sredine in neke (manjše) pop ikone mladeži. Njegovi tehnika in vsebina rimoobračanja uživata tudi globoko spoštovanje tako stroke kot raperskih fenov, hkrati pa polni dvorane, njegovo ime je pri vrhu festivalskih plakatov, nastopa v reklamah največjega proizvajalca gazirane pijače, razvija TV-serijo za enega glavnih ponudnikov spletnega pretakanja videovsebin. Je straight edger, ki ne pije alkohola, pametnjakovič, duhovitež, ulični kronist ostrega jezika, pronicljivih in kratkih besednih zloženk, a popolnoma flegmatičnega sloga. Več

  • Borka

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    SAULT: NINE

    Skrivnostno izmuzljivi londonski kolektiv SAULT se je z edinstveno namešanko afra, soula, hiphopa ... pojavil pred dvema letoma in potem nametaval album za albumom, med katerimi jih je bilo kar nekaj čislanih in so obveljali za mojstrovine. Trik uspeha popolnoma brez promocijskega pompa ni samo v gibko plesni slogovni kombinatoriki in svojstveni dostavi napevov – pogosto povsem naivnih melodij – ali v duhovito ironičnih, a ostro aktualnih besedilih. Skupina je izdolbla slog zvočne lahkotnosti, s katero se loteva resnih tem. Tudi na albumu NINE, na katerem vešče preleti teme uličnega nasilja, sistemskega rasizma, odvisnosti ... SAULT je bil s prvimi ploščami uganka sveže nevsakdanjosti, zdaj pa že dosledno in suvereno izpolnjuje pričakovanja. Več

  • Borka

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Lelee: Čuka bije pumpa

    V hudo gužvo ex-yu-post-punk-indie-rock bendov vstopa iz Ljubljane kričoči Lelee. A le ne gre za popolnega novinca, saj je lani potoval s karavano Klubskega maratona Radia Študent, in le ne gre za popolnega kričača, saj so radijska dostopnost, naivna melodična preprostost, zračnost kitarskega popa ... ključen del njegovega izraza. Čuka bije pumpa je plošček za dani letni čas in je pletenica spevnosti in hrupa, čeprav več časa vztraja na strani prvega. Neprestano pa se prepletata tudi glavna vokala basistke Jelene Rusjan in kitarista Damjana Manevskega in prav ta kombinatorika daje ustroju nujni dozi prepoznavnosti in razgibanosti. Naredi-sam garažni »ne pop ne alter«, ob katerem si lahko neprestano žvižgaš. Več

  • Borka

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Hiatus Kaiyote: Mood Valiant

    Eno glavnih imen precej živahne širše avstralske in ožje melbournske scene novega soula si je za snemanje tretjega albuma vzelo kar nekaj časa. Razlogov je več, počasnost pa se je izplačala. Mood Valiant je namreč najbolj kompleksen, a hkrati mehko tekoč izdelek zasedbe Hiatus Kaiyote doslej. Je album vedrega razpoloženja, bogatega zvočnega plastenja, samozavestne tehnične dovršenosti ... Pomembno vlogo pri njegovem nastanku je imel precej nepričakovani gost: brazilski veteran Arthur Verocai, ki je poskrbel za pristavek godal in pihal na nosilni singlici. Prav ta izkušnja je ključno vplivala na zaključna dela plošče. Čudovito zaranžiran in sončen soul pop s kakšnim over the top trenutkom. Več

  • Borka

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    King Gizzard & The Lizzard Wizzard: Butterfly 3000

    King Gizzard & The Lizzard Wizzard je novi Frank Zappa. Avstralska skupina rockovske psihedelije je v pičlih devetih letih prilezla do albuma številka osemnajst. Če je v preteklosti vedno znova (in vedno drugače!) znala drzno gnesti sicer precej rigidni kitarski kanon v svoj prid, pa je Butterfly 3000 spet nekaj svojega: je lahkotno, melodično, pretežno synthovsko in med seboj povezano poslušanje. Razpoloženje je vedro, tripaških izletov v vesolje efektov je malo. Kar pa ne pomeni, da so Gizzardi končno pristali na Zemlji – še zmeraj lebdijo, tokrat malce nižje, brezbrižno v mehkih oblakih dream popa. Dobesedno, saj pevec Stu Mackenzie pogosto sanjari prav o sanjah. Diverziteta je edina možnost prihodnosti ... Več

  • Borka

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Dean Blunt: BLACK METAL 2

    Dean Blunt svojega novega albuma ni posebej napovedoval, tudi nobene singlice ni bilo pred samim izidom. A po drugi strani, kdaj pa je bilo kaj drugače? Samorastnik šumečega soula, duba, folka, elektronike ... iz Hackneyja, ki se raje giblje v senci, kot ždi pod žarometi, ki se nerad izpostavlja, ki redko daje intervjuje, ki dela vse nasprotno od recepta promocijskih profesionalcev, kako uspeti v nepregledni glasbeni krajini, ki pogosto nastopa v gosti megli (skozi katero se vidi le njegovo silhueto), ki pogosto postreže s kakšno bizarno potezo ali izmišljenim PR ... nikoli ni posnel albuma, ki bi bil izdan po ustaljeni praksi zapovedi glasbenega posla. Več

  • Borka

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    KOIKOI: Pozivi u stranu

    Srbski novi rock je mogočno razvejena institucija, ki od časa do časa izstreli regionalne zvezde alterja, kot so Repetitor, Goribor in Darkwood Dub. Med novejšimi tamkajšnjimi kitarskimi pobudami tiči tudi beograjska pop-indierock skupina KOIKOI, pri kateri izstopa gibka pevska gimnastika – kombinatorika ali podajanje ženskega in moškega vokala s pogostimi vpadi večglasnih napevov. Njen prvenec Pozivi u stranu stoji trdno z obema nogama na mehki in bolj hrupni plati, z veliko gruva, z izčiščeno senzibilnostjo in dostopnostjo popa ter s kančkom distorzije. Mili meandri, ki ovinkarijo med prekopi alterja in srednjetokom. Če bi radijski pop zvenel (tudi) takole, bi bilo življenje lažje. Več

  • Borka

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Mdou Moctar: Afrique Victime

    Saharski blues, puščavski rock, kitarska muzika Tuaregov, ki se širi po edinstvenih distribucijskih kanalih ali načinih izmenjave mobilcev in sim kartic. Bolj skupek sorodnih praks prostranstev Sahela kot trden žanr že desetletja v valovih pljuska v milje svetovnega popa, eden sodobnih obrazov tovrstnih izrazov pa je tuareški mojster kitare Mdou Moctar. Njegov novi album je psihedelična hipnoza gromkih večglasnih napevov, mogočnih rifov – akustike in glasne elektrike – in občasnih hrupnih solaž. Afrique Victime je muzika izjemnega občutka in je muzika skupine, pri kateri se v hipu sliši, da ne ustvarja projektno, ampak preprosto ogromno igra skupaj. Z zmernejšo količino Moctarjeve pretekle svojstvenosti. Več

  • Borka

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    DMX: Exodus

    Ko govorimo o fenomenu »pravega« raperja, skratka takega, ki ga odlikuje čista (ulična) kredibilnost trdote življenja, je DMX zelo pri vrhu seznama. Veteran s podpisom raskavo bevskajočega sloga je pristal v zaporu več kot 30-krat, najzabavnejši med neštetimi razlogi pa je, da se je pretvarjal, da je zvezni agent. Osmi album je izšel manj kot dva meseca po njegovi smrti in je na hitro končana razmetanka nekaj vratolomnih podlag, občasnih mašil in številnih – tudi tečno odvečnih (na primer Bono) – gostov pri prav vseh posnetkih. Exodus je tako zbirka sodelovanj brez smiselnega toka, ki ji zmanjka zadnja etapa pilaže, a tudi skupek DMX-ovih prepoznavnih bevskov je spodobna popotnica v večna rapišča. Več

  • Borka

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Sons of Kemet: Black to the Future

    Sons of Kemet ni vsakdanji jazzovski kvartet. Londonski stroj neobrzdanega žanrskega jezika in mini plehgodbene sestave uporablja nenavaden arzenal: dve bobnarski bateriji – ki neprestano v dialogu pleteta goste (poli)ritmične pletenice –, tubo v vlogi basa in različna pihala, najpogosteje saksofon ali klarinet. Tega gibko čudovito, včasih himnično divje, drugič gromko jezno, spet tretjič senzibilno melodično z navidezno lahkoto vihti vodja, avtor vse muzike in mastermind Shabaka Hutchings, sicer šef še ene zasedbe Shabaka and the Ancestors in član trojca The Comet Is Coming. Hutchings je poleg tega najbolj spoštovan in izpostavljen akter londonskega glasbenega novega vala, ki se je v zadnjih letih, tudi čezžanrsko, razvlekel od podzemnih klubov novih plesnih smernic do elitnih kulturnih ustanov, kot sta Barbican in Tate Modern. Več

  • Borka

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Squid: Bright Green Field

    Squid je trenutno vroče ime bogate tradicije britanskega postpunk rocka. Brightonski hrupneži so nase opozorili s serijo osvežilno kompaktno razmetanih malih plošč, s prvencem pa letvico v ravno pravem trenutku ravno prav zvišujejo. Bright Green Field je zabavno, a nič zabavljaško, igrivo, domiselno, nepredvidljivo in na trenutke zahtevno poslušanje. Nelinearno zastavljeni posnetki sežejo tudi čez osemminutno točko, besedila presegajo hecne nesmisle in površno kritiko družbenih okoliščin, še bolj pa navduši iznajdljivi nabor glasbil. Z obilico domišljije, hrabrosti, zasukov in energičnosti, za zdaj eden albumskih vrhuncev kitarskih muzik letošnjega leta. Ime skupine zavaja: prav nič mehkužno! Več

  • Borka

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Symann Ulix: Acupunctures

    Dj Ulix je praktično starosta domače klubske scene, saj je razbijal po plesiščih plesnih podijev že v časih klasične šole »slovenskega tehna« devetdesetih let. Z glasbenim zorjenjem je prišlo tudi zanimanje za mehkejše in bolj raztresene odvode raziskovalnega housa, downtempa in ambientala in od tod nov psevdonim, Symann. Na novi mali plošči zdaj združuje oba izraza, čeprav stilsko praktično ves čas pohajkuje po poteh planeta slednjega. Glavno vodilo projekta Acupunctures je odmerjanje. Vbodi so počasni, razvoj potrpežljiv. Posnetki zmerno postajajo vse kompleksnejši, plasti številčnejše, do konca, ki se raztopi v čisto ambientalo. Symann Ulix gradi in razstavlja z občutkom, glasbeni premiki delujejo naravno. Brez panike. Več

  • Borka

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Tony Allen: There Is No End

    Posthumni albumi pokvarijo še tisti zadnji drobec (lažnega) namišljenega občutka, da plošče glavni ustvarjalci ustvarjajo ali vsaj vodijo sami, da jih sami pripeljejo do konca in da – če gre še za projekt sodelovanj – nastajajo kolektivno, intimno, v živo. Da na primer gostujoči vokalistke in vokalisti ždijo skupaj z glavnim producentom/izvajalcem v studiu, da skupaj gnetejo ideje, iščejo rešitve in delajo muziko čarobnih trenutkov, do katerih pri delu na daljavo ne more priti. Seveda kar nekaj sodelovanj nastaja na licu mesta, tête-à-tête, a trik je v tem, da kadar ne, se ta še zmeraj pretvarjajo tako. Iskrenost, da se – sploh pop – naveze speljejo, ne da bi se sodelavci sploh kdaj srečali, je redka. Ustvarjanje glasbe na daljavo v izhodišču razumemo kot nekaj »na pol«, kot ne čisto pravo stvar. Več

  • Borka

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Leon Vynehall: Rare, Forever

    Čeprav se je Leon Vynehall iz malega Brightona v mogočni kompleks klubske scene prebil z idiomom house muzike, se je kaj kmalu izkazal za večkategornika – s svojimi didžejevskimi nastopi in tudi avtorskimi izdelki – med njegovimi albumi se najdejo med-/nadžanrski in čisto konceptualni. Producent, ki mu ne manjka zamisli in se ne boji zvedavih (i)zvrstnih zavojev, se je novega albuma lotil prosto, brez vsakih omejitev, okvirjev in predalčkov. Rare, Forever odlikuje pedantno zvočno oblikovanje, ki občasno zavije na plesišče. Plošča presenečenj, ki ponudi pritikline housa, ambientalne glasbe, soula, jazza, IDM-a ..., vendar hkrati ni nič od naštetega. Nepredvidljiva, a tekoča, razdrobljena, a celovita, hudo izdelana, a ne hermetična. Več

  • Borka

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Greta Van Fleet: The Battle At Garden’s Gate

    Čeprav velik delež rocka novega tisočletja (Black Keys, Alabama Shakes, Jack White ...) načrtno zveni kot (daljna) preteklost, noben zvezdniški sodobni bend ne sledi tako dosledno enemu samemu poglavju iz glasbene zgodovine kot Greta Van Fleet. Ko se je skupina pred nekaj leti pojavila, smo v en glas prikimali: »Pljunuti Led Zeppelin!« To je potrdila na prvencu. In to sedaj potrjuje še enkrat. The Battle At Garden’s Gate je še en korekten paket retro blues-psych-rocka s težkimi rifi, akustičnobaladnimi vložki, dolgimi kitarskimi solažami in kričeče zavijajočimi vokali. Greta Van Fleet se (ponovno) izkaže za tehnično brezhibno in karakterno bledo zasedbo. Pljunuta kopija Led Zeppelina ali stava na eno samo karto. Več

  • Borka

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Damon Locks-Black Monument Ensemble: NOW

    Chicaška založba International Anthem se z zadnjo serijo izdaj utrjuje kot zastavonoša mlajših ameriških novojazzovskih gibanj. Nazadnje z drugim albumom lokalnega multidisciplinarca Damona Locksa, ki je podaljšek prvega. NOW je ponovno hudo kolektivno delo, ki združuje dva pola ustvarjanja glasbe, individualnega in komunalnega, kolažno sempladelijo in aranžiranje množice. Locks je k muziciranju spet povabil kup kolegic in kolegov, njihovo početje je potem subtilno rezal in lepil, hkrati pa dodajal izrezke govorov iz različnih kontekstov afroameriških družbenih gibanj. Angažirani spiritualni jazz, pri katerem ne manjka gostih ritmičnih prepletov, markantnih zborovskih napevov in epske dolžine. Čas je ZDAJ! Več

  • Borka

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Doša: iru: tok misli

    Doša je tako rekoč od resnejših začetkov domačega organiziranega raperskega početja stalnica-ponikalnica tovrstnih formacij. Pojavlja se že več kot dve desetletji, sporadično. Je daleč od naše »prve generacije« rimopljuvačev, a takrat izjemno jezni mulec se je prvič pojavil na nosilcu zvoka že leta 2000 kot polovica naveze Da II Deuce s komadom Dost Vas Mam!, enim vrhuncev kompilacije 5’00“ Of Fame Za Narodov Blagor. Sledil je podtalni hit Fuknte sredince v zrak, ki do danes ostaja eden glavnih rušilcev iz zgodovine slovenskega rapa. Bil je član kolektiva Sami norci. Leta 2010 je izšla kar dvojna samostojna plata Memento Mori s še enim uličarskim presežkom Iz ulc Ljubljane. Nadaljevanje smo čakali kar deset let, in ko je prišlo, je prišlo nenapovedano. Več

  • Borka

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Slowmotion Livestream: From Beak To Bone

    Domača založba Beton pogosto postreže s kakšnim popolnim presenečenjem popolnega neznanca. S ploščkom izvajalca, ki ni vpet v nobeno sceno, kulturno formacijo ali ustaljena lokalna elektro-produkcijska razmerja. Tudi tokrat! From Beak To Bone je prvenec novih glasbenih podvigov Matevža Kovačiča, kitarista, ki se vešče spoprijema tudi s tolkali in ritmičnimi zankami. Kot Slowmotion Livestream streže s kaleidoskopom znanih stilov post-rocka in raznih elektronskih – tako sodobnih kot polretro – odvodov, a na povsem svojstven način. Streže s kompaktnimi zunajmodnimi aranžmajskimi domislicami jasnih asociacij – od zlatega obdobja založbe Ninja Tune do kakšnih Radioheadov. Drugače, po svoje. Več

  • Borka

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Tomahawk: Tonic Immobility

    Ameriška superskupina rockovske zdrahe od začetkov na prelomu tisočletja deluje v presledkih. Člani skupin The Jesus Lizzard, Battles, Mr. Bungle ... so zasedeni gospodje. Najbolj seveda najbolj znani – za pristavek k petemu albumu naoštrenih sekir si je kričač Mike Patton vzel kar nekaj časa. Glavnina je bila posneta že pred štirimi leti, čakali so le še frontmana; ta je končno dostavil med brezdeljem zadnjega leta. Tomahawk ponovno zabije žebljico na glavico, včasih kar z macolo. Tonic Immobility je uigran, natančen, našpičen, frenetičen, raznoličen, vrhunsko aranžiran in ultra dinamičen lunapark od hrupa do slemarskih gruvov in redke lebdeče umirjenosti. Z mankom ščepca čudaškosti. Mojstri svojega foha. Več

  • Borka

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    tUnE-yArDs: sketchy

    tUnE-yArDs je kričeča, poliritmična, udarna in oder obvladaška naveza plesa po mejah popa pevke-multitaskerke Merrill Garbus in basista Nata Brennerja, ki se že od začetka na ploščah ukvarja s socialnimi vprašanji, s temami spolne in rasne neenakosti, (policijskega) nasilja, ekologije. Njen peti album ne popušča in ponovno vpije v smeri tem, ki se jim posveča levi liberalni blok – pravice do splava, podnebne krize ... sketchy je funkovsko nagruvan in masten, v večini hrupen in oster, na trenutke tudi mehek in nežen, a vedno melodičen poziv k premisleku, čuječnosti, spremembam. V besedilih neposreden in neprizanesljiv, a razpoloženjsko dobrovoljen in nič žugaški. Kompaktni maksimalizem. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Special Request: DJ-Kicks

    Special Request je samo eden od psevdonimov, in to daleč najbolj znan, britanskega inovatorja, kultivatorja in devastatorja klubskih podijev Paula Woolforda, producenta in didžeja, ki velja za hudega poznavalca housa, techna, jungla, speed garagea, skratka vsega, kar je v britanskem prostoru kdaj pomenilo rave. Zdaj vse te sloge meša na najbolj uveljavljeni serialki didžejevskih miksov, petarde pa vleče ne le iz daljne, ampak tudi iz komajda preteklosti. Sirasti house hitiči, repetitivni electro, melodični IDM in, seveda, masivni jungle. V pričakovanem zaporedju od mehkega do mračnega. Tekoči drnec je skupek poznavalskih hitičev, ki se niso prevečkrat gulili na plesiščih, ob katerem res začnemo pogrešati klubsko okolje. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    SBO: TRANS

    Za uvod nekaj posploševanja: če v domačem prostoru primerjamo premike na področju novih popularnoglasbenih praks zadnjega desetletja – grobo rečeno na področju zastarelih togih okvirjev kitarskih muzik, klubskih izrazov in takozvane urbane glasbe r & b-ja in (t)rapa –, je nesporna ugotovitev, da po številu izvajalcev, izdelkov, malih plošč, albumov, predvsem pa videospotov količinsko, po obsegu in rasti dejavnosti nedvomno prednjači slednja. Renesansa in hiperprodukcija slovenskega videospota v postvideostopničnem obdobju poteka predvsem tu. In spet grobo rečeno se je v tem umetno začrtanem miljeju leta 2017 pojavil pankrt Smrt boga in otrok. Spletni trol, odrski kričač. Šoker, cepilec in vznemirjevalec zainteresirane javnosti. Kolektiv se je pojavil z deljeno ploščo Trake ljubezni in z videospotom za komad Tipi so pičke, ki je delil slovensko javnost vsaj toliko kot večni virus zgodovinskega revizionizma. A status skupine neresnežev, improvizatorjev, umetniških odpadnikov in ljubljanskih afteraških pohajkovalcev se je hitro začel krhati. Ustvarjanja so se lotevali vse bolj resno, dosledno in obrtniško spretno. Več

  • Borka

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Denzel Curry & Kenny Beats: Unlocked 1.5

    Potem ko je naveza enega najprepričljivejših ameriških emsijev sedanjosti in producenta neštetih raperskih (kletnih in tudi stavbovrhnjih) referenc lani izdala kratek in jedrnat, impulziven, a suvereno glasen album UNLOCKED, so na vrsti predelave. Denzel Curry in Kenny Beats sta štafeto predala klaviaturistu Robertu Glasperju, kultnemu producentu The Alchemista, kraljici novega soul hopa Georgie Anne Muldrow ... Iz projekta remiksov le stežka izluščimo kakšen šibki člen ali piškavi košček, a zato kot celota ne pridobi prav nič teže. Unlocked 1.5 je skupek rutinsko močnih, vendar (tudi žanrsko) povsem različnih reinterpretacij, od katerih nobena ne preseže izvirnika. Kompilacijsko. Več

  • Borka

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Kings of Leon: When You See Yourself

    Medtem ko stadionskemu rocku grozi status artefakta preteklosti, pa – zanimivo – peščica velikanov, ki zlahka mobilizirajo množice (in so svoje poti začeli vsaj po prelomu tisočletja), stavi na odprt in zračen zvok. Na rahlo zasanjan, pretežno umirjen, leteče lebdeči stil. Ameriški južnjaški bend Kings of Leon je praktično popoln primer. Na osmem albumu posnema samega sebe, z večinoma mehko-blagimi baladami trpkih melodij in kitarske akustike, ki jih le stežka ločimo med seboj. Z enovitostjo plate When You See Yourself si skupina ne dela usluge, počasi, brez panike in brez vneme se pozibava na mestu in potrdi tezo, da rock brez udarnosti zahteva suvereno aranžiranje in tekstopisje. Več

  • Borka

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Adrian Younge: The American Negro

    Konceptualni albumi, ki so tako ali drugače zavestno povezani s črnsko izkušnjo v ZDA (ali v kakšnem drugem centru imperializma), niso nišni fenomeni. Kanonizirana izhodiščna točka je album What’s Going On Marvina Gaya, čeprav ne gre prezreti zasedbe The Last Poet še kakšno leto prej. Ali kupa jazzistov še pred tem. V (pol)sodobnosti pa ne moremo mimo stvaritev neštetih raperskih izvajalcev; njihove plošče niso vedno eksplicitno »konceptualne«, a svojo moč in smisel izražajo kot celote, poslušamo in mislimo jih v kosu. V misli pridejo prvi albumi zasedbe Public Enemy, danes trojec .clipping, v pop miljeju pa Kendrick Lamar. Več

  • Borka

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Mouse On Mars: AAI

    Nemški dvojec Mouse On Mars že več kot petindvajset let preseneča in navdušuje z izvirno, drzno in domiselno elektronsko kakofonijo. Če bi morali njegov svojstveni in paradoksalno vedno spreminjajoči se glasbeni odtis otrebiti na en skupni imenovalec, bi bil ta zvedava igrivost. Tudi tokrat. AAI (Anarchic Artificial Inteligence) je znanstveni in fantastični pogled v prihodnost, je studiozno raziskovanje rabe umetne inteligence za ustvarjanje glasbe – kot narativni okvir in tudi kompozicijsko orodje. Naveza z zaledjem akademika in kupom programerjev plete neprestano spreminjajočo se mrežo plasti, še posebej pa se osredotoča na digitalno generiranje glasu, njegovih razpoloženj ... Brez resnobnosti ali vzvišeno intelektualistične drže. Več

  • Borka

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Femi Kuti & Made Kuti: Legacy +

    Dve generaciji pionirske družine tropov afrobeata in njegovih kasnejših meandrov znova na udaru! Legacy + je dvojni album dveh avtorjev, očeta in sina. Prvi del Stop The Hate, ki ga krmili Femi, najstarejši in na očeta slogovno najbolj navezani sin Fele Kutija, je kanonska, zverzirana, a ne preveč svojstvena mešanica afrobeata in highlifa. Zato deluje kot priprava na drugo polovico, ki jo je posnel njegov sin in Felov vnuk Made. For(e)ward je precej bolj udarna, našpičena, prožna, jedrnata, kompaktna, sodobna, ostra, izrazna in domiselno stkana plata, Madejeva besedila pa (občasno) presegajo klasično pesmarico političnih parol. Debel zalogaj lagoškega izraza – kot smo ga ponotranjili in kot zveni danes. Več