Peter Petrovčič
-
Oktobra 2023 je vlada Roberta Goloba potrdila spremembe zakonodaje na področju varstva živali. Šlo je za eno izmed tistih namer vlade, ki so smiselne, usmerjene v prihodnost in potrebne, a so bile politično zlorabljene za klic k tradicionalnim vrednotam, ki ga po zgledu skrajne desnice v tujini za motivacijo volivcev uporabljata SDS in NSi. Številnim ukrepom se je vlada potem pod pritiskom teh dveh strank in civilnodružbenih lobijev odpovedala. Malenkostno okrepljenemu varstvu živali pa se ji za zdaj ne bo treba, saj je ureditev kot skladno z ustavno potrdilo ustavno sodišče.
-
Kdo so nedotakljivi policijski šefi?
V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?
-
Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi.
-
Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi
Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?
-
Med strokovnostjo in političnostjo
Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?
-
Župan ne bo odgovarjal za spolni napad na mladoletne osebe
Ko se je konec lanskega novembra razvedelo, da naj bi se bil dornavski župan Matej Zorko z mladoletniki dogovarjal za spolne aktivnosti, ga je stranka SDS izključila in pozvala k odstopu. Tega je napovedal tudi sam, a na začetku letošnjega leta je javnost obvestil, da si je premislil in bo še vsaj dve leti župan. Premislil pa si je zato, ker ovadba, ki so jo pripravljali na policiji, ne bi zdržala sodne presoje. Zorko za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ne bi bil in ne bo obsojen. To so pred dnevi priznali tudi na tožilstvu in pojasnili, da so ovadbo zavrgli.
-
Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT
Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!
Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.
-
Kazenski postopki tudi za najmlajše?
Slovenija je šla po osamosvojitvi na področju kaznovalne politike po poti zahodnega sveta. To v tem primeru pomeni višje kazni, rast števila zapornikov, bolj polne zapore, več kaznovanja, manj resocializacije in psihosocialnega dela z obsojenci. Edino, kar je ostalo, lahko v sledovih opazimo v kaznovalni politiki za mladoletne osebe, tiste, stare med 14 in 18 let. Ta bi tudi morala biti skladna z mednarodnimi konvencijami in takšna naj bi bila tudi slovenska zakonodaja. A od velikih besed o strokovni in k človeku usmerjeni obravnavi najranljivejše skupine »delikventov« v praksi ni ostalo kaj dosti.
-
Zavetišča za usmrtitve živali?
Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.
-
Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži
Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.
-
Fizični obračun med učiteljico in učencem
Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.
-
Diskriminacija parov brez otrok?
V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?
-
V sredo sta generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar stopila pred novinarje in javnost obvestila, da je Jušić podal odstopno izjavo, minister pa jo je sprejel. Jušić sicer svoje odločitve ni obrazložil. Je pa zato Poklukar dejal, da se je generalni direktor policije odločil za odstop, ker so bili očitki zoper njega breme za celotno slovensko policijo: »Zelo jasno je povedal, da si želi razbremeniti policijo in seveda pritisk na celotno policijo, zato je pravzaprav potegnil zelo častno potezo.« Častno potezo? Minister se je gotovo šalil.
-
Politični vrh je pred zahtevno nalogo, katere posledice bodo vidne več let
Pred predsednico republike, predsednikom vlade in državnim zborom je leto pomembnih kadrovskih odločitev, ki se z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije vlečejo še od lani in se bodo končale spomladi prihodnje leto z menjavo petih ustavnih sodnikov. Vmes, do 25. februarja letos, bo treba izvoliti še novega varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Do zdaj sta se med tistimi z največ možnostmi omenjali predvsem direktorica Pravnega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad in Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede, poslanci pa so v torek od predsednice Nataše Pirc Musar dobili na mizo ožji izbor štirih imen.
-
Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.
-
Blatne vasi / Temu mora država narediti konec
Drugega marca daljnega leta 2014 je 16 Rominj in Romov iz dveh slovenskih romskih naselij pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tožbo zaradi kršitve pravice do vode. Gre za naselji Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici, kjer so tedaj živeli in še danes živijo Romi brez vode in elektrike. Ko je konec januarja 2020 v Goriči vasi v baraki zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni Amadej Brajdič, postopek pred evropskim sodiščem še ni bil končan. Je pa odločitev prišla le dober mesec dni kasneje, 10. marca. A evropsko sodišče ni ugotovilo kršitev človekovih pravic. Kako je torej videti življenje Romov, slovenskih in evropskih državljanov, ki jim temeljne človekove pravice niso kršene?
-
Tujih delavcev nočemo in ne maramo, a jih nujno potrebujemo
V Nemčiji, ki velja za državo, ki daje ton migracijski politiki EU, je minulo leto morda najbolj zaznamovala razprava o migracijah. Država je lani uvedla številne nove protimigracijske ukrepe, navsezadnje pa je predvsem zaradi nesoglasij tudi o teh vprašanjih razpadla vlada. So pa vsi ti ukrepi, ki naj bi v takšni ali drugačni obliki imeli odvračalni učinek, v resnici predvsem notranjepolitičnega pomena v smislu nagovarjanja volivcev. S potrebami nemške družbe nimajo veliko skupnega.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko smo skupaj občudovali Jakličevo vilo
Šestnajstega oktobra je bil v Škocjanu velik dan. Slavnostne goste je nagovorila ministrica za šolstvo Asta Vrečko, ki je odprla nov, sodoben kulturni center s prostori za občinsko knjižnico, veliko in malo konferenčno dvorano, avlo za razstave in pogostitve ter manjšo kavarno.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Janez Janša je po slabem desetletju spet nagovoril ljudstvo pred sodiščem. Konec je, je rekel. Ko znova prevzame oblast, bo njegov bes najprej občutilo sodstvo in »reforme ne bodo dovolj, to zgradbo bo treba postaviti na novo«. Zdelo se je, da misli resno. »Mafija je preblaga beseda za njih, ker mafija spoštuje neka pravila, tukaj ni nobenih pravil. Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo,« pravi večkratni predsednik vlade, slovenski politik z najdaljšim stažem, nekdanji komunist, zdaj že 32. leto predsednik SDS.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo kršitev človekovih pravic materi (in njenim otrokom), ki so ji bili trije otroci odvzeti pred štirimi leti v medijsko razvpitem primeru, v katerem so dve leti kasneje socialne službe in sodišče ugotovili, da so ga očitno polomili, in so otroke vrnili materi, saj so bili pri očetu zaradi nasilja in zanemarjanja v nevarnosti.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
»To so ljudje, ki lahko postavijo ali odstavijo generalnega direktorja policije,« je bil neposreden naš sogovornik, ko je govoril o policistih, ki varujejo slovenske politike. A čeprav se zdijo besede pretirane, je v njih kar nekaj resnice. Ti telesni stražarji funkcionarjev namreč poznajo podrobnosti iz življenja marsikaterega politika. In to so tudi ljudje, ki so zakuhali prvo afero vladi Roberta Goloba. Zaradi napak pri varovanju Goloba in uhajanja zelo osebnih podatkov o premieru je že nekaj mesecev po imenovanju vlade prišlo do razdora znotraj stranke Gibanje Svoboda, na vrhuncu pa kar do odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar in menjave generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, zoper premiera Goloba pa zato še vedno teče kazenski postopek. In prav ti policisti so spet osrednje osebe v sedanji aferi, ki je nastala ob nesoglasjih o varovanju tožilke Mateje Gončin, ki vodi pregon Kavaškega klana, ene izmed najmočnejših kriminalnih združb v Evropi. Zakaj se torej to dogaja in zakaj imajo lahko telesni stražarji javnih osebnosti tako moč?
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
Na začetku decembra je vrata zaprl eden izmed zasebnih živalskih vrtov, Tropska hiša v Celju. Zaprtje je odredil inšpektorat za naravne vire in prostor, saj Tropska hiša nima več veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. So na ministrstvu za naravne vire in prostor spoznali osnovno nehumanost zadrževanja divjih živali v kletkah za prikazovanje in bodo za začetek začeli zapirati vsaj zasebne »živalske vrtove«?
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
»Prav vsak od njih se je, bodisi javno bodisi v zasebnem življenju, boril za to, da si povrne, kar mu ali ji je država nezakonito odvzela. Priznanje predsednice Republike Slovenije zato prejmejo vsi izbrisani,« je obrazložitev podelitve nagrade na področju človekovih pravic v torek končala predsednica republike Nataša Pirc Musar. In predsednica ima prav, sleherni izbrisani je zaradi izbrisa nehote postal borec za človekove pravice. Kar polovici vseh je država odrekla kakršnokoli popravo krivic.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
V torek se je sojenje Žigi Bauerju zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču na prvi stopnji končalo z obsodilno sodbo na pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po mnenju sodišča je Bauer kriv, »da je drugemu zato, da bi ga ustrahoval, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje«. Sodba še ni pravnomočna.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja Banke Slovenije. Po prvem razpisu državnemu zboru v izvolitev ni predlagala kandidatke s podporo Saše Jazbec, pač pa Antona Ropa, ta pa ni bil izvoljen. Novega kandidata, pravi, bo poiskala kar sama. Kaj to pomeni za še en zelo pomemben razpis, pri katerem je predsednica predlagateljica – za varuha človekovih pravic?
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Proti Sloveniji je bilo lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vloženih kar 978 pritožb, kar je skoraj štirikrat več, kot znaša večletno povprečje (približno 250 pritožb). Slovenija je bila lani na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev med vsemi 46 evropskimi državami, članicami Sveta Evrope. Je torej, predvsem zaradi krivega sojenja, ena izmed držav, ki najbolj sistematično kršijo človekove pravice? Ima Janez Janša prav?
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Pred dvema tednoma je upravno sodišče odločilo o pritožbi neizbranega kandidata Boštjana Lindava zoper imenovanje Senada Jušića na čelo policije in zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta o Jušićevi primernosti za ta položaj nezakonit. Tako je bilo zato, ker sklep ni bil obrazložen in sodišče ni moglo preveriti, ali Jušić zares izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, o čemer je sicer od vsega začetka obstajal resen dvom. In vlada, ki je imenovanje opravila?
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani
Trnovski župnik Tone Kompare, ki je letos poleti imel zlato mašo, obhajal je torej 50 let opravljanja duhovniškega poklica, to ljubljansko župnijo vodi že več kot 20 let. Širši javnosti je znan tudi po tem, da je leta 2011 na predvečer odprtja novozgrajenega mostu Hradeckega v stari Ljubljani tega – torej javni objekt in v nasprotju z uradnim stališčem občine – na skrivaj blagoslovil. Ženskam, ki so se odločile za splav, pa je nekaj kasneje sporočil, da se s tem »njihove maternice spreminjajo v grobnice«.
