Peter Petrovčič
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Prihodnji mesec bo leto dni od uveljavitve zakona, ki je izbrisanim omogočil vlaganje odškodninskih zahtevkov, kar je pred leti zapovedalo evropsko sodišče za človekove pravice. So se uresničili strahovi poslanca SDS Branka Grimsa, da bo država izbrisanim izplačala milijardo evrov odškodnin? So se uresničile napovedi tedanjega notranjega ministra Gregorja Viranta, da bo država za odškodnine porabila okoli 120 milijonov evrov?
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Družba
Brezpilotno letalo, uporabljeno za provokacijo ob proslavljanju obletnice konca druge svetovne vojne v Ljubljani, je strmoglavilo le nekaj minut po vzletu. Pri tem pa je bil, pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi, lažje poškodovan eden izmed varnostnikov na prireditvi.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Politika
Najslabši generalni državni tožilec?
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je začel postopek za razrešitev generalnega državnega tožilca. To se je sicer zgodilo šele drugič sploh in hkrati že drugič sedanjemu generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju. Bo prvi razrešeni šef tožilstva? Po vsem, kar so počeli njegovi predhodniki in vendarle mandate končali po redni poti?
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
Prejšnji teden je predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič predstavil poročilo o delu sodišča za lansko leto. Rešili so sicer 15 odstotkov manj zadev kot leto prej, vendar zaradi večje zahtevnosti zadev, pravi predsednik ustavnega sodišča, ki je še opozoril, da so izčrpali »vse človeške, organizacijske in tehnične zmožnosti in da je edina rešitev v spremembi ustave, ki bi sodišču omogočila, da samo izbira, katere vloge bo obravnavalo«. To naj bi odpravilo zid, na katerega naletijo vlagatelji ustavnih pritožb? Bodo potem ustavni sodniki ugodili kaj več kot dobrima dvema odstotkoma vlagateljev?
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Politika
Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer sta ravnala koruptivno, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Za Zalarja to ne bo imelo neposrednih posledic, ker funkcionarskega položaja ne zaseda več, od Fišerja pa SDS (že dalj časa) zahteva odstop.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Politika
Okrožna državna tožilka dr. Katarina Bergant je nedavno uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo »Kazenskopravni vidiki delovanja preiskovalnih novinarjev«. Ne glede na to, da je zaposlena na tožilstvu, ki v zadnjem času preganja več novinarjev, meni, da je s kazenskim pregonom teh treba ravnati zelo premišljeno, saj je svoboda izražanja bistvena za obstoj svobodne družbe.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Politika
»O zločinih komunizma se do začetka 90 let v Sloveniji ni pisalo in govorilo. Pisanje in govorjenje o tem je bilo zločin,« pravi dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. A očitno se je zmotila, saj je dr. Spomenka Hribar o tem pisala in govorila že sredi osemdesetih let, za njo pa v Sloveniji še veliko drugih; že prej se je o pobojih pisalo v tujini.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Družba
Ustavno sodišče je konec lanskega leta prepovedalo uporabo uklonilnega zapora, s katerim je država dolga leta izvajala pritisk na storilce prekrškov, naj plačajo kazen. To pa še ne pomeni, da je uklonilni zapor, ki je bil v desetih leti izrečen več kot deset tisoč neplačnikom, preteklost.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Po uvedbi novega (še tretjega) praznika v spomin na osamosvojitev, ki je bil nedavno potrjen v državnem zboru, bodo zavedni poslanci ob vsakem začetku redne plenarne seje odslej morda vzneseno stali v klopeh ob izvajanju slovenske himne. Vlada Janeza Janše še kar vztraja pri ideološkem pretiravanju z domoljubjem … Pardon, vlada Mira Cerarja seveda.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Preiskava pri predsedniku vlade
Poslanec ZaAB Jani Möderndorfer je po odmevni policijski akciji v državnem zboru in vladi protestiral, da gre za kršitev zakonodaje, da sme policija v državni zbor le pod določenimi pogoji, ki v primeru preiskave poslanke in predsednice ZaAB Alenke Bratušek niso bili izpolnjeni. Pa se to ni zgodilo prvič, tudi njegovi stranki ne. Je pa v primerjavi s prejšnjimi policijskimi akcijami v državnem zboru tokrat nekoliko težje najti razloge za vstop oboroženih policistov v prostore najvišjih predstavnikov oblasti. Ne zdi se logično, da bi koalicija zlorabila represivni državni aparat za destabilizacijo vlade. Še precej bolj kot policijska preiskava v opozicijskih poslanskih klopeh zbuja začudenje preiskava pri predsedniku vlade.
-
19. 3. 2015 | Politika
Konec nesmiselnega pregona novinarjev?
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je predstavil novelo kazenskega zakonika. Sprememb je malo, a so pomembne in potrebne, pravi minister. Kot je to običajno pri spreminjanju kazenske zakonodaje, gre za širjenje kaznivosti, za povečevanje represije. A se zdi, da gre vsaj za povečevanje represije na pravih mestih. V primeru novinarjev in žvižgačev novela zakonika represijo znižuje.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
Novi začetki denacionalizacije, ki je že končana
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v času Demosove vlade, takoj po osamosvojitvi, novembra 1991. Z njim naj bi upravičencem vrnili premoženje, ki je bilo nacionalizirano po drugi svetovni vojni. Zakon je določil dveletni rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov in obljubil, da bodo odločbe na prvi stopnji izdane najkasneje v letu dni od vložitve zahtevka, postopki pa pravnomočno končani kmalu za tem. Danes, 23 let kasneje, ne le da denacionalizacija ni končana, nekateri postopki se šele začenjajo.
-
Pred dnevi se je na aktualno dogajanje v zadevi Patria (bližajočo se odločitev ustavnega sodišča) odzval vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ki je zastopal državo v zadevi Patria. V izjavi je dejal, da ustava v 14. členu in kazenski zakonik v 131. členu v skladu z načelom enakosti in enakopravnosti pred zakonom prepovedujeta razlikovanje na podlagi družbenega položaja.
-
Zavod Božji otroci je začel akcijo Molitev za življenje pred ljubljansko porodnišnico, ki bo trajala 40 dni in v sklopu katere bodo prostovoljci vsak dan med šesto zjutraj in šesto zvečer pred porodnišnico molili za vse »nerojene otroke«, za ženske, ki so se namenile opraviti splav, za tiste, ki so to že storile, za zdravstvene delavce, zaposlene v ustanovah, ki opravljajo splav. »Preprosto povedano je 40 dni ’za življenje’ povabilo, da bi stopili po poti vere in zaupali bogu, ki ve za načrte, ki jih ima z nami, da bi imeli prihodnost in upanje, da bi se v prošnji za spoštovanje življenja pridružili več kot pol milijona ljudem in bi tako pomagali reševati ogrožena človeška življenja,« pravijo organizatorji.
-
Ustavni sodniki še vedno razpravljajo o usodi obsojenega Janeza Janše in soobsojenih Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. A brez ustavnega sodnika Jana Zobca, enega izmed najodločnejših zagovornikov nedolžnosti Janše. Sam je predlagal izločitev, ustavni sodniki pa so njegovi želji ustregli. Šla naj bi za »zagotavljanje videza nepristranskosti«.
-
Slovenija sledi zgledom iz zahodnih držav tudi v želji po čim učinkovitejšem kazenskem postopku. Čez deset, dvajset let bodo varovalke, procesna jamstva in pravice, ki so jih obdolženci in osumljenci pridobili v stoletjih, tudi v Sloveniji verjetno le še bled spomin na neke romantične čase. Na današnje čase. Zato bi vsaj danes še vedno morale veljati te civilizacijske pridobitve, ki sodobni kazenski postopek ločujejo od inkvizicije. Pa veljajo?
-
Prejšnji teden je Borut Pahor z delegacijo odpotoval na osrednjo spominsko slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, kjer je bilo interniranih 2342 zapornikov iz Slovenije, od katerih se jih je vrnilo le dobrih tisoč. S seboj je vzel predstavnike še živečih internirancev oziroma internirank. V ta namen je celo priskrbel vladno letalo falcon, sam je z osebjem tja letel z redno letalsko linijo.
-
Prejšnji teden prvič po 20 letih nismo dobili prve politično imenovane sodnice. Dobili pa smo prvo politično neimenovano sodnico. Poslanci so soglasno zavrnili imenovanje odvetnice dr. Anite Dolinšek na položaj višje sodnice. V Sloveniji sodnike volijo poslanci in po več kot 20 letih so se tokrat odločili, da kandidatke za sodnico ne bodo potrdili. Prej se je to zgodilo samo enkrat.
-
»Današnji dan je konec nekega začetka, vendar še ni konec poti. Sodba v zadevi Patria je samo ena od tisočih krivičnih sodb, ki so jih v zadnjih desetletjih izrekla slovenska sodišča,« je Janez Janša na dan, ko so ga ustavni sodniki izpustili iz zapora, pred ljubljansko sodno palačo nagovoril privržence. Mogoče je pa res, kar govorita Janša in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je že pred časom pripravil analizo delovanja sodnega sistema v Sloveniji, po njej pa so slovenski sodniki med najbolj grobimi kršilci človekovih pravic.
