V napadu s tovornjakom v Nici najmanj 84 mrtvih

V napadu s tovornjakom, ki je v četrtek zvečer med praznovanjem državnega praznika v Nici zapeljal v množico ljudi, je po zadnjih podatkih francoskih oblasti umrlo najmanj 84 ljudi. Voznik 19-tonskega tovornjaka je skozi množico, zbrano na Promenade des Anglais, divjal dva kilometra, preden so ga ubili policisti. 

REJVikend

Pregled elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Hojsa vrgli iz NSi

Predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleša Hojsa so izključili iz stranke NSi. Kot je povedal za STA, ga odločitev ni presenetila in se nanjo ne namerava pritožiti, svoji nekdanji stranki pa očita, da je vedno bolj "polna sama sebe". Hojs je nazadnje "paktiral" s predsednikom SDS Janezom Janšo, s katerim sta bila na prireditvi Za mojo Slovenijo tudi edina govornika, preostali del stranke NSi je namreč proslavo na Trgu republike bojkotiral.

Fakultetam je vseeno, kdo študira

Do 26. julija bodo vsem maturantom, ki so pred dnevi izvedeli za rezultate spomladanskega roka splošne in poklicne mature, znane omejitve vpisa na fakultetah. Že leta nekateri gimnazijci v postopku za vpis na želeno fakulteto izpadejo na račun vrstnikov, ki so opravljali poklicno maturo s petim predmetom ali celo brez petega predmeta.

Rodetova potuha domobranstvu

V Alternativni akademiji obsojajo govor kardinala Franca Rodeta med nedeljsko mašo v Šentjoštu nad Horjulom. Za popolnoma nezaslišane ocenjujejo izjave, da so bili resnični narodni izdajalci komunisti, medtem ko je domobranska stran zgolj izvajala kontrarevolucijo. "Kardinalova perverzna potuha domobranstvu je vredna polne obsodbe," so med drugim poudarili. 

Ali resnica v času družabnih medijev sploh še kaj velja?

V ponedeljek zjutraj septembra lani je bila v Veliki Britaniji objavljena izprijena novica. Tabloid Daily Mail je objavil, da je predsednik vlade David Cameron izvedel »vulgaren akt z glavo mrtvega prašiča«. Zgodba je bila del nove biografije o Cameronu in je hitro povzročila vsesplošno navdušenje. Bila je ogabna in velika priložnost za osramotitev elitističnega predsednika vlade. Mnogi so verjeli, da je mogoče, da je nekdanji član zloglasnega kluba Bullingdon opisano dejanje res naredil.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 14. do 17. julija.

Težko je biti Slovenec, a lahko nas je sram

Preljubi Slovenci! Če vam je po mesecu dni nadležno pompoznega praznovanja dneva državnosti že zmanjkalo zamisli, s čim se še peteliniti, je tu veličasten dosežek, ki ste ga morda spregledali, a ga kaže omeniti: v 25 letih neodvisnosti smo postali analfabeti. Tako je pokazala raziskava »spretnosti« odraslih, ki je potekala znotraj držav OECD in med katero smo se pri preverjanju pismenosti, znanja računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih uvrstili pod povprečje; drugače povedano, na testu je pogrnil vsak četrti.

Britanci imajo po dolgem času spet premierko

Potem ko je David Cameron po šestih letih odstopil s položaja britanskega premierja, je kraljica Elizabeta II. na zasebnem sprejemu v Buckinghamski palači novo vodjo konservativcev in dosedanjo notranjo ministrico Thereso May uradno pozvala k oblikovanju nove vlade. 59-letna Mayjeva je s tem postala druga premierka v zgodovini države. A prej kot z nekdanjo britansko predsednico vlade "Železno lady" Margaret Thatcher, jo primerjajo z nemško kanclerko Angelo Merkel. Cameron za Thereso May pravi, da je odlična pogajalka, kar bo ključno za prihajajoče pogovore z Evropsko unijo (EU). 

Ana Roš kot zvezdnica v ameriški kuharski seriji

Televizijski program leta 2016 je videti nekako takole – na eni strani so resničnostni šovi kova Big Brother in šovi talentov v slogu X Factorja, na drugi pa oddaje o velikih, bleščečih domovanjih ter ne nazadnje kuharske oddaje. Sploh slednje so pravi hit, čeprav vse seveda niso kakovostne. Med tiste, ki vendarle izstopajo, lahko poleg kakšne redke domače izjeme uvrstimo kar nekaj oddaj tuje produkcije. Denimo oddaje svetovnega kulinaričnega potepina Anthonyja Bourdaina. Ali pa ameriško dokumentarno serijo Chef’s Table (Chefova miza), ki jo lahko od 27. maja spremljamo na televiziji Netflix in v kateri vsakič predstavijo portret svetovno priznanega chefa. To je že druga sezona, za slovenske gledalce pa je zanimivejša predvsem zato, ker je ena od šestih nastopajočih »naša« Ana Roš iz Hiše Franko. Poleg tega je edina ženska chefinja v tej oddaji.

Minister Mramor odstopil

Premier Miro Cerar je danes na tiskovni konferenci sporočil, da Dušan Mramor odstopa s položaja ministra za finance. Razlogi so osebni. "Po 22 mesecih intenzivnega dela lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je Slovenija naredila ključen napredek," je dodal predsednik vlade in poudaril, da Slovenija napreduje na lestvicah mednarodnih primerjav. Mramorjev položaj bo začasno prevzela Alenka Smerkolj, avgusta pa se pričakuje, da bo na njegovem mestu že sedel novi minister. Mramor pa se, kot je povedal, vrača v profesorske vrste. Na lastno pobudo pa je odstopil tudi državni sekretar Metod Dragonja, Mramor je na tiskovni konferenci poudaril, da strokovnih razlogov za njegov odstop ni.

Podoba ženske, ki uteleša boj temnopoltih Američanov

Minulo nedeljo so v ameriških mestih tisoči temnopoltih Američanov, v glavnem združenih v gibanju Črna življenja so pomembna (Black Lives Matter) protestirali proti nasilju policistov, ki so tokrat v Minnesoti in Louisiani ubili temnopolta Philanda Castila in Altona Sterlinga.

 Brandon Friedman on Twitter

Poceni denar jasno govori, da moramo zdaj vlagati v javno infrastrukturo

V sedanjih razmerah, ko so v ospredju britanska odločitev o izstopu iz EU ali streljanje v Dallasu, se je težko osredotočiti na dogajanje na finančnih trgih. Še zlasti zato, ker pred vrati ni videti krize. Kljub temu se na trgih v zadnjem času dogajajo izjemne zadeve, kar velja zlasti za trg obveznic. Ker je denar še vedno sveta vladar, moramo biti pozorni, kaj nam trgi skušajo povedati, v New York Timesu piše ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman.

Se nevladne organizacije res napajajo pri državi?

Nevladne organizacije se dnevno borijo za obstanek; prepričanje, ki vlada v javnosti, da jih večinoma napaja državni denar, je zmotno. Zadnja raziskava o več kot 25.000 slovenskih nevladnih organizacijah je namreč pokazala, da delež javnih sredstev glede na vse njihove prihodke v zadnjih letih pada. Lani je bil nekaj manj kot 36-odstoten, kar je štiri odstotke manj kot leta 2010.

V Izraelu sprejeli zakon, ki je ''znak brstečega fašizma''

Izraelski parlament je včeraj sprejel zakon, po katerem morajo nevladne organizacije javno objaviti, če dobivajo večino finančnih sredstev iz tujine. Nasprotniki in kritiki opozarjajo, da je zakon uperjen proti aktivističnim skupinam, ki se javno borijo za pravice okupiranih Palestincev. Tako imenovani zakon o transparentnosti, sprejet s 57 glasovi za in 48 proti, je vodja opozicije, Isaac Herzog, označil za ''znak brstečega fašizma v izraelski družbi.''

Fizično gledališče v Križevniški cerkvi

V znamenitem newyorškem gledališču La MaMa je bila 3. decembra 2015 premierno uprizorjena tragedija Piera Paola Pasolinija “Pilad” v izvedbi The Great Jones Repertory Company in režiji Ivice Buljana, ki so jo nekateri ameriški kritiki razglasili za gledališki dogodek sezone. Petnajstega julija ob 20.00 bo na ogled v Križevniški cerkvi v Ljubljani v okviru 64. Ljubljana Festivala.

Arbitražno sodišče: Kitajska nima zgodovinske pravice do otokov v Južnokitajskem morju

Kitajska nima pravne osnove, da bi zahtevala "zgodovinske pravice" do otokov v Južnokitajskem morju, je danes, kot poročajo tuje tiskovne agencije, sporočilo Stalno arbitražno sodišče v Haagu. Sodišče je razsojalo v sporu med Filipini in Kitajsko glede razmejitve suverenosti v Južnokitajskem morju.

Evropska komisija potrdila sporazum o izmenjavi podatkov med EU in ZDA

Evropska komisija je danes potrdila sporazum med EU in ZDA o čezatlantski izmenjavi osebnih podatkov "ščit zasebnosti", ki bo nasledil razveljavljeni "varen pristan". Novi dogovor naj bi omejil nadzor nad zasebnimi podatki uporabnikov interneta v EU. Sporazum bo začel veljati nekaj ur zatem, ko bo komisija uradno obvestila države članice EU.

"Obračam se na vas, ki ste tiho oziroma morate biti tiho"

"Obračam se na vas, ki ste tiho oziroma morate biti tiho. Na vas, dragi slovenski avtorji, ki vam je vodstvo Sazasa odvzelo glasovalne pravice. Na vas, ki ste po besedah predsednika Sazasa Matjaža Zupana rekreativci. Govorim torej vam, slovenski ustvarjalci, ki vam ni dovoljeno niti poslušati, kaj se dogaja na skupščinah Sazasa. Na zadnji skupščini sta bila z grožnjo, da bodo ukrepali varnostniki, odstranjena dva avtorja, ki sta želela samo poslušati razpravo," je peticijo, ki jo najdete tu, uvodoma predstavil avtor in glasbenik Matjaž Jelen. Dodal je, da se obrača na vseh 5.900 članov Sazasa, za katere pravi, da jim je bila odvzeta pravica, da odločajo o tem, kam bo nakazan njihov denar oziroma kako se bo delil. Na spletni strani je poudarjeno tudi, da osebni podatki podpisnikov ne bodo prikazani javno. 

Brexit maje italijanske banke

Odhod Velike Britanije iz EU maje tudi italijansko gospodarstvo in predvsem banke. Vrednost delnic v najstarejši banki na svetu, italijanski Banca Monte Dei Paschi Di Siena (BMDPF), je v zadnjih desetih dnevih padla za 45 odstotkov. To je prisililo regulatorje, da začasno prepovedo transakcije. Banka bi do petka morala sporočiti načrt o tem, kako bo zmanjšala slabe kredite do leta 2018 za 40 odstotkov.

Tobačne multinacionalke proti Sloveniji

Štiri največje tobačne multinacionalke, Philip Morris International, British American Tobacco, Imperial Tobacco in Japan Tobacco International, so združile moči proti Sloveniji. Že leto dni usklajeno stopnjujejo pritisk na državne ustanove, predvsem ministrstvo za zdravje, finančno ministrstvo, finančno upravo (FURS) in gospodarsko ministrstvo, pa tudi politične stranke, kot je SMC. Njihovi lobisti iz Ljubljane, Zagreba ali Londona so se v zadnjem letu srečali z več kot 50 funkcionarji in uradniki. Poleg tega so tobačne multinacionalke v Sloveniji naročile celo vrsto raziskav in pravnih mnenj. Njihov cilj je preprečiti strožjo tobačno zakonodajo, ki nastaja v okviru slovenske zdravstvene reforme. Dve ministrstvi, ministrstvo za finance in ministrstvo gospodarstvo, sta očitno pod pritiski že klonili. V uradnih stališčih do predloga zakona, ki smo jih pridobili, ministrstvi ponavljata, kar sta slišali od tobačne industrije.

Švedi nočejo več v Nato

Na vrhunskem srečanju zveze NATO v Varšavi so članice želele svetu poslati sporočilo o enotnosti in svoji odločenosti, da se uprejo Rusiji. Ne glede na utemeljena opozorila analitikov po potrebi dialoga z Rusijo, je bil tudi tokratni vrh zveze NATO v Varšavi posvečen predvsem politiki "obkoljevanja" Rusije. Rusijo namreč zaradi dogodkov v Ukrajini baltske države, pa tudi Poljska in Romunija, vidijo kot glavno grožnjo njihovi varnosti. Ob tem pa v istih državah nekritično pozabljajo na veliko vlogo pri razplamtevanju vojne, ki so jo v Ukrajini imeli ameriški ter zahodnoevropski politiki in diplomati. Stalnim trditvam zveze NATO o agresivnosti Rusije se je posmehnila tudi ruska televizija RT, ki je pripravila kratek videozapis z naslovom "Rusija hoče vojno - poglejte, kako blizu našim oporiščem so postavili svojo državo." Iz prispevka je jasno razvidno, da ima zveza NATO veliko več orožja in vojaštva kot Rusija in da so zato obtožbe o nevarnosti, ki jo za članice zveze NATO predstavlja Rusija, očitno neutemeljene.

Morfoze Neže Jurman

V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22 bodo 13. julija ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Morfoze, mlade vizualne umetnice Neže Jurman, ki je letos diplomirala na študiju kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Dvodelno prostorsko instalacijo sestavlja stenska postavitev mavčnih odlitkov otroške igrače in instalacija z najdenimi objekti in animacijo. Umetniško delo je premislek o duševni in fizični preobrazbi posameznika in posameznice, na kar vpliva vrsta notranjih in zunanjih dejavnikov. Kurator razstave: Miha Kelemina

Razkrivamo privatizacijo železnic in luke

Predsednik vlade Miro Cerar je pri odgovorih na poslanska vprašanja v parlamentu pravkar priznal, da namerava vlada drugi tir železniške proge med Koprom in Divačo zgraditi preko »koncesije.«

Slepi za seksizem

Predsednik slovenskega društva PEN Evald Flisar se je znašel v središču medijske pozornosti, a tokrat ne zaradi katerega od svojih romanov, temveč zaradi svojega seksističnega obnašanja. Na spletu se je pojavila celo peticija, ki ga zaradi tega poziva k odstopu. Od Flisarja pa poleg tega pričakujejo tudi javno opravičilo za besede, ki jih je zapisal v korespondenci z mlado kritičarko Anjo Radaljac, ki se je nato odločila, da bo vse skupaj spravila v javnost. Je Flisarjev seksistični odnos, ki ga je možno razbrati iz objavljenih sporočil in ga sam vidi zgolj kot nedolžno šalo, res le vrh ledene gore na slovenski literarni oziroma kulturniški sceni? 

Bo sporni sporazum CETA uveljavljen s trikom?

Kar je kazalo na preobrat, se je izkazalo za trik. Nič ne pomaga, da bodo o ratifikaciji spornega zunanjetrgovinskega sporazuma med EU in Kanado odločali tudi nacionalni parlamenti držav članic, ko pa želi evropska komisija ta sporazum uveljaviti že prej. »Po sprejetju sklepa sveta bo sporazum CETA mogoče začasno uporabljati. V celoti bo začel veljati s pridržkom njegove sklenitve s strani EU, in sicer prek sklepa sveta z odobritvijo evropskega parlamenta, ter s strani vseh držav članic prek ustreznih nacionalnih postopkov ratifikacije,« predlaga evropska komisija.

Desus podpira le še 1,4 odstotka vprašanih, Erjavec izpadel z lestvice priljubljenosti 

Prva poletna anketa časnika Delo kaže na precejšen upad podpore strankam. Na prvem mestu ostaja SDS, druga je SD, tretja po podpori pa NSi. Med politiki je najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor, precej podpore je izgubil premier Miro Cerar, zunanji minister Karl Erjavec pa je z lestvice celo izpadel. Nič bolje pa ne kaže njegovi stranki Desus, ki ima trenutno najnižjo podporo doslej. 

Nogomet

Card

V Ljutomeru bodo zavladali zombiji

V Ljutomeru bo od 12. do 16. julija potekal Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, od leta 2010 član Evropske federacije festivalov fantastičnega filma (EFFFF), ki bo že dvanajstič zapored predstavil nekatere najboljše žanrske filme minulega leta. Poleg festivalskih stalnic, bo letos ponudil tudi nekaj novosti, kot so mala delavnica digitalnih posebnih učinkov in delavnica filmskega bojevanja. Festival bo odprl slovenski film Psi brezčasja v režiji Mateja Nahtigala.