• Opravičilo

    Velecenjena madam veleposlanica republike Madžarske, prejmite moje iskreno in globoko opravičilo za nesramno in popolnoma neresnično upodobitev vašega predsednika gospoda Orbana na naslovnici Mladine, ki je pri vas upravičeno povzročila zgražanje in žalost.

  • Uredništvo

    5. 4. 2019  |  Politika

    Hungary's attempt to control Slovenian media

    For the past two years journalists of Mladina (which is one of the most influential political magazines in the country) were following Hungarian interference with Slovenian domestic politics and elections. We have written articles on how businessmen related to the Hungarian Prime Minister Viktor Orbán were buying up alt-right media outlets in Slovenia which were partly owned by the Slovenian far-right party SDS, led by politician Janez Janša. On the 22th of March we ran a story about the attempt to expell Orban's party Fidesz from the EPP (European People's Party), which was prevented mainly by the Slovenian members of the EPP. The story was accompanied by the coverpage illustration of Viktor Orbán.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Ogrožena suverenost Slovenije

    Ko je v ponedeljek, 25. marca, na uredništvo Mladine prispelo protestno pismo madžarske veleposlanice v Ljubljani Edit Szilágyiné Bátorfi, ki je Mladini očitala, da je naslovnica z upodobljenim madžarskim premierom »prestopila vse meje, je nezaslišana in obenem obžalovanja vredna«, smo bili na uredništvu malce presenečeni. »Protestiram proti načinu, na katerega ste upodobili predsednika Vlade Madžarske. Nezaslišano in nesprejemljivo je, da predsednika vlade države, ki je zaveznica Slovenije v EU in v Natu, enačite s pripadniki mračnih sil preteklosti!« Presenetil nas je namreč jezik, ki je spominjal na neki drug čas ter tako nazorno razkrival naravo madžarskih oblasti in tudi veleposlanice same. Pismo je bilo še en kamenček v mozaiku, ki tako jasno kaže, s kakšno politiko imamo opravka v sosednji državi in kaj se je zgodilo v državi Evropske unije, ki naj bi bila nekakšna zveza demokratičnosti. In pismo je bilo še en dokaz, kakšna sramota je, da Evropska ljudska stranka ni zbrala moči, da bi izključila Fidezs Victorja Orbána iz svojih vrst – o čemer je govorila naslovna tema, ki je razburila madžarsko politiko.

  • Uredništvo

    5. 4. 2019  |  Politika

    Društvo novinarjev: Madžarska vlada je v zadnjem desetletju kršila vsa načela medijske svobode

    V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) se pridružujejo uredništvu Mladine v ugotovitvah, da je diplomatska nota madžarske ambasade, v kateri se je ta opredelila do naslovnice Mladine 22. marca 2019 in od slovenskega zunanjega ministrstva celo pričakovala posege v uredniško avtonomijo medija, dokaz resnosti razmer v tako imenovani demokratični Evropi. "Da madžarsko veleposlaništvo označi naslovnico tednika Mladina za “politično neodgovorno” in pozove slovensko zunanje ministrstvo, naj “pomaga pri preprečevanju podobnih incidentov”, je ne le popolnoma nesprejemljiv, temveč skrajno nezaslišan izraz predstave o popolnem oblastnem nadzoru, discipliniranju in obvladovanju medijev," so pri DNS zapisali v sporočilu za javnost. 

  • Borut Mekina

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Madžarska je od slovenskega zunanjega ministrstva zahtevala pomoč pri sankcioniranju Mladine

    Včasih so Mladinine naslovne strani dober lakmusov papir. Tudi pred tremi desetletji se je vse začelo zaradi neke na videz nedolžne satirične naslovnice o gradnji vile Branka Mamule, ki je bil takratni obrambni minister Jugoslavije in ki so mu jo morali v Opatiji graditi vojaki na služenju vojaškega roka med svojim šolanjem. Tedanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) je bilo kritike dovolj: začela je stopnjevati pritisk na Slovenijo, od tukajšnjih politikov je začela zahtevati ukrepe, pojavile so se zahteve, naj lokalna politika kaznuje tednik, spravi pod nadzor preveč samosvoje avtorje, sankcionira glavne akterje in utiša časopis. Kaj je sledilo – proces JBTZ, vznik mirovniškega gibanja, gibanja za zaščito človekovih pravic in osamosvojitev Slovenije –, nam je vsem dobro znano.

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente

    Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki.

  • Jure Trampuš

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    Internacionala sovraštva

    V sredo zjutraj je Martin Sellner, vodja avstrijskih identitarcev, svojim 31 tisoč sledilcem sporočil, da v Sloveniji živi časten človek. Mislil je na Janeza Janšo. »Hvala, gospod Janša! Časten človek. Hvala,« je zapisal in dodal članek avstrijskega časnika Die Presse, ki poroča, kako vodja opozicije v Sloveniji podpira gibanje Generacija identitete.

  • Podnebna tožba zoper Slovenijo

    Bi državljani čisto okolje zase, za zanamce in za planet lahko iztožili pred sodišči, če drugače ne gre? Pravice do pitne vode, čistega zraka in nasploh čistega okolja pač spadajo med temeljne človekove pravice. Ni razloga, da temeljnih pravic v njih ne bi prepoznalo tudi sodišče.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Dva leva

    Ellenségek

    »Iván Héjjas je bil proklamiran antisemit. Po prvi svetovni vojni je ustanovil prostovoljno milico in leta 1919/20 ukazal samovoljno streljanje judovskih in domnevnih komunističnih civilistov. Leta 1947 je bil zaradi mučenja in umora 73 oseb v odsotnosti obsojen na smrt. Znani častnik medvojne Madžarske je umrl leta 1950 v Francovi Španiji. Toda Héjjas je že leta eden največjih idolov madžarskih desničarskih skrajnežev, ki zahtevajo njegovo pravno rehabilitacijo. Doslej neuspešno, ker razveljavitvi procesa nasprotujejo dobro dokumentirani hudi zločini. Je pa Héjjas zdaj doživel simbolno rehabilitacijo iz vrst vladajoče stranke Fidesz Viktorja Orbána. Sándor Lezsák, podpredsednik madžarskega parlamenta in eden najvidnejših gorečnežev v Orbánovi stranki, se je na nedavni predstavitvi knjige o vodji takratne milice poklonil Héjjasu kot junaku in borcu za svobodo. Lezsák je tam izrekel, kasneje pa napisal na svoji Facebook strani: ’To je dan rehabilitacije Ivána Héjjasa.’ ... Orbán sam pa je Horthyja (vodjo madžarskega medvojnega fašističnega, antisemitskega režima, op. a.) junija 2017 razglasil za ‘izjemnega državnika’.«
    — Der Spiegel, 11. 10. 2018 »Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani izraža spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in ima čast obvestiti spoštovano Ministrstvo, da je Veleposlaništvo prepričano, da naslovnica tednika Mladine z dne 22. marca 2019 krši načela svobode tiska in svobode izražanja.

  • Vasja Jager

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Politika

    V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

    Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič.

  • Članice Nata največja grožnja Sloveniji

    Praznovanje sedemdesetletnice obstoja Nata in petnajste obletnice vstopa Slovenije vanj spominja bolj na sedmino kot na bleščavo predstavo. Nato je aprila 2019 preživeta in prežvečena zgodba, ena najuspešnejših vojaških alians se lomi zaradi notranjih nasprotij. Politično ga pod Trumpovo taktirko rušijo ZDA, Evropa mora zanj plačati višjo ceno. Mir je staro političnoekonomsko blago, mimikrija permanentnih vojn pa je večja kot kadarkoli. Slovenija je na križišču teh strateških razpotij povsem zmedena. Vključitev v Nato je varljiv politični uspeh, toda Slovenska vojska (SV) je danes v večjih težavah kot kdaj prej. Nato je razgradil njen nacionalni sistem. Zunanje grožnje so za Slovenijo sorazmerne z igro velikih sil, pod okrilje katerih silimo, na mejah nam še najbolj grozijo članice Nata. Zato bolj ko govorimo o grožnjah varnosti, bolj nas ogroža sama varnost.

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Sesuvanje Društva slovenskih pisateljev

    Da ima Društvo slovenskih pisateljev precejšnje finančne težave, je neuradno znano že dlje, a očitno se položaj nikomur ni zdel dovolj kritičen, da bi ga reševal. Vendar ga bo zdaj treba, kajti po le malo več kot pol leta opravljanja funkcije je odstopila predsednica društva Aksinja Kermauner, poleg nje pa še štiri strokovne sodelavke, Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, ter članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Strokovne sodelavke razlogov za odstop niso želele dodatno pojasniti, Aksinja Kermauner pa je na izredni seji DSP dejala, da jim društvo ni moglo izplačati zasluženih honorarjev. Neuradno naj bi šlo tudi za mobing, vendar je to podpredsednica DSP Gabriela Babnik ostro zanikala. Kermaunerjeva je bila pri komentiranju razmer v Društvu bolj diplomatska. »Z odnosi je tako: če je veliko denarja, so krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop,« je dejala.

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Poskuša Vatikan utišati ženske glasove?

    Tudi iz tujine prihajajo novice o odstopih – celoten uredniški odbor vatikanskega mesečnika Ženske, cerkev, svet (Donne Chiesa Mondo), ki izhaja kot priloga dnevnika L’Osservatore Romano, je konec marca napovedal, da ne bo več opravljal svojih nalog. Revijo, ustanovljeno leta 2012, so urejale izključno ženske, ki so pod taktirko glavne urednice Lucette Scaraffie pogumno obravnavale teme, povezane s položajem žensk v katoliški cerkvi – februarja je na primer prav Lucetta Scaraffia prva v Vatikanu spregovorila o spolnih zlorabah, ki so jih nad nunami zagrešili duhovniki in škofi, njen članek pa je bil deležen toliko pozornosti, da se je papež Frančišek prvič javno izrekel o tej temi. A zamenjava urednika časopisa L’Osservatore Romano – na začetku leta 2019 je Giovannija Mario Viana nadomestil Andrea Monda – naj bi bila ustvarila manj prijazno ozračje za novinarke.

  • Damjana Kolar

    5. 4. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 prihaja zagrebški house pionir Felver, ki se mu bodo pridružili še Evident in R.Bade b2b Alex Ranerro. V Cvetličarni se bo na dogodku Old Kitchen predstavila kopica domačih techno DJ-ev (Bloody-J, Dojaja, Flis, Gumja, Numarex, Plotz, Psiho, Ulix, Veztax), v Štuku pa bosta na dogodku HushHush med drugim nastopila Reinier Zonneveld in Marko Nastić.

  • IK, STA

    4. 4. 2019  |  Politika

    Avstrijci kritični do Janševe podpore skrajnih identitarnih gibanj

    Avstrijski mediji pišejo, da slovenska stranka SDS za razliko od njene sestrske stranke v Avstriji ÖVP nima strahu pred stiki z gibanjem identitarcev. Kot navajajo, je prvak SDS Janez Janša še v ponedeljek delil njihov tvit (kljub temu, da je šlo za prvoaprilsko šalo, da bo Generacija identitete na evropskih volitvah podprla stranko Levica). Slovenska policija je medtem sporočila, da ne vodi nobenega predkazenskega postopka v povezavi s tem gibanjem. Kot spominja avstrijska tiskovna agencije APA, je predsednik avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in kancler Sebastian Kurz od koalicijskih svobodnjakov (FPÖ) terjal, da prekinejo vsakršne stike z avstrijskim identitarnim gibanjem. Že prejšnji teden so na Dunaju sporočili, da razmišljajo o razpustitvi gibanja. To se je namreč znašlo sredi preiskave zaradi sredstev, ki mu jih je nakazal avstralski desničarski skrajnež, osumljen za poboj 50 ljudi v novozelandskem Christchurchu prejšnji mesec.

  • UR, STA

    4. 4. 2019  |  Svet

    Maduro odvzel imuniteto Guaidoju, ta grozi, da bo silovito odgovoril

    Venezuelska ustavodajna skupščina, ki jo je leta 2017 ustanovil predsednik Nicolas Maduro, je soglasno potrdila odvzem imunitete predsedniku nacionalne skupščine Juanu Guaidoju, ki se je januarja ob podpori ZDA razglasil za začasnega predsednika države. S tem je vrhovnemu sodišču dovolila, da lahko Guaidoja tudi kazensko preganja. 

  • AS, STA

    4. 4. 2019  |  Politika

    Stranka sovražnega govora bo v soboto izvolila svoje prvo vodstvo

    V soboto bodo člani novoustanovljene desne politične stranke Domovinska liga (DOM) na ustanovnem kongresu izvolili prvo vodstvo. Po neuradnih podatkih se bo za položaj predsednika stranke potegoval ekonomist in nekdanji državni sekretar v kabinetu tedanjega premierja Janeza Janše Bernard Brščič, za položaj podpredsednice pa odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.

  • VM, Monitor

    4. 4. 2019  |  Družba

    Blokada informacij o delodajalcih, ki delavce silijo v nadure

    Spletna stran 996.icu je bila anonimno ustvarjena kot protest proti širše prakticiranim – in nelegalnim – urnikom nadur, ki od delavca zahtevajo, da dela šest dni na teden od devetih zjutraj do devetih zvečer. Na strani se zbirajo nasprotniki napornega delavnika. Ime strani 996.icu je nastalo kot opozorilo, da tak urnik človeka lahko spravi na oddelek za intenzivno nego (ICU). Tak delavnik ni uraden, vendar velika podjetja pritiskajo na svoje delavce, da se »prostovoljno« odločijo za toliko nadur. Tako naj bi izkazovali svojo zvestobo podjetju, v duhu katere se morajo včasih odreči tudi plačanim dopustom.

  • AS, STA

    4. 4. 2019  |  Svet

    Salvini ustanavlja evropsko zavezništvo desničarskih strank

    Italijanski notranji minister Matteo Salvini naj bi v ponedeljek napovedal, da bo za vstop v Evropski parlament svojo stranko Liga povezal v evropsko zavezništvo desničarskih strank, poročajo italijanski mediji. Zborovanje v Milanu naj bi potekalo pod geslom Proti Evropi zdrave pameti, Salvini pa bo na njem hkrati predstavil program stranke na evropskih volitvah in listo Lige, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

  • Damjana Kolar

    4. 4. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo intermedijsko razstavo Hibridizacija živosti II umetnice Maše Jazbec, razstavo Prekleti delež, na kateri se bodo predstavili študentke in študenti katedre za fotografijo ALUO, koncert avstrijske alter pop zvezdnice Soap&Skin, razstavo Boris Lurie in NO!art, festival angažiranih pevskih zborov Z'lo Glasne, koncert legendarne švicarske industrial zasedbe The Young Gods, 10. festival Odprte hiše Slovenije, ki širši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.

  • Uredništvo

    3. 4. 2019  |  Svet

    Mussolinijeva vnukinja ponovno brani fašističnega diktatorja, tokrat je napadla hollywoodskega igralca

    Ilustracija, ki jo je hollywoodski igralec Jim Carrey objavil na Twitterju, je ujela pozoronost evropske poslanke Alessandre Mussolini, skrajne desničarske in vnukinje fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Alessandra Mussolini se je še pred kratkim razburjala zaradi govora slovenskega evroposlanca Igorja Šoltesa. Video njenega protestiranja v Evropskem parlamentu je postal pravi viralni hit in sprožil plaz ogorčenja. 

  • Uredništvo

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kam je po Škisovi tržnici izginilo 70.000 evrov?

    Po poročanju portala Svet24 je Zveza študentskih klubov Slovenije (Škis) skoraj leto dni molčala o tem, da je lani po festivalu Škisova tržnica izginilo približno 70.000 evrov društvenega denarja. Na Škisu so za časnik Delo potrdili, da je denar res izginil, vendar so o tem, koliko denarja je izginilo in kako se je to lahko zgodilo, molčali. Dodali so le, da se bodo na poročanja še danes odzvali, še poroča Delo. 

  • IK, STA

    3. 4. 2019  |  Družba

    Naplavilo kitovko z več kot 20 kilogrami plastike v želodcu

    Pred obalo turističnega otoka Sardinija je naplavilo truplo kitovke, ki je imela v želodcu več kot 20 kilogramov plastike. V želodcu breje kitovke so med drugim našli nakupovalne vrečke, vrvice, plastične krožnike in embalažo pralnega praška, so v ponedeljek sporočili iz okoljske nevladne organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF).

  • Darja Kocbek

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kmetijstvo bo treba korenito spremeniti, tudi v Sloveniji

    V EU se je med letoma 1980 in 2015 za 56 odstotkov zmanjšalo število ptic, ki živijo na kmetijskih površinah, kot so škrjanec, jerebica in priba. Tudi število in količina insektov naglo padata. Eden od glavnih razlogov za zmanjševanje biotske raznovrstnosti je intenzivno kmetijstvo. Nemški akademiki so po poročanju die Zeit oktobra lani objavili študijo, v kateri navajajo, da kmetje vzpostavljajo velike površine, ki jih lahko obdelujejo z velikimi stroji. Pridelujejo le nekaj kultur, ki so dobičkonosne, in polja močno gnojijo. Redko kolobarijo. Pogosto že kot preventivo uporabljajo pesticide in insekticide. Med polji ni več žive meje, kupov kamenja in drugih pregrad. Neobdelanih površin tako rekoč ni več.

  • Damjana Kolar

    3. 4. 2019  |  Kultura

    Addamsove po vplivu primerjajo celo s Kennedyji

    Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo 4. aprila premiera muzikala Addamsovi v prevodu Andreja Rozmana Roze in režiji Aleksandra Popovskega. Čudaška in srhljiva, a tudi zabavna družina Addams, se je prvič pojavila v stripu ameriškega risarja Charlesa Addamsa, ki ga je leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Muzikal je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, leta 2017 pa so ga uprizorili tudi na gledališkem festivalu v Edinburgu.

  • IK, STA

    2. 4. 2019  |  Politika

    Bavčar obsojen na dve leti in pol zapora

    Okrožno sodišče v Kopru je nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za zlorabo položaja obsodilo na dve leti in pol zapora. Skupaj s prejšnjo obsodbo mu je izreklo enotno kazen sedmih let in petih mesecev zapora. Nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Miroslava Golubića so obsodili na eno leto in osem mesecev zapora.

  • IK, STA

    2. 4. 2019  |  Družba

    Po nedeljski maši zažgali bogoskrunske predmete, med njimi tudi knjige o Harryju Potterju 

    Blizu ene od cerkva v bližini poljskega Gdanska so po nedeljski sveti maši zažgali predmete, ki so po njihovih besedah bogoskrunski. Med njimi so bile tudi knjige o čarovniku Harryju Potterju. Fotografije sežiga so na družbenih omrežjih sprožile burno razpravo. Tamkajšnji župnik je že teden dni pred tem dogodkom župljane pozval, naj v cerkev prinesejo predmete, povezane z negativno energijo in vraževerjem, je povedal eden od župljanov. "Te daritve, ki so jih ljudje prinesli, so nesli pred cerkev in jih zažgali," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

  • Staš Zgonik

    2. 4. 2019  |  Družba

    Pravočasni razmislek

    Od nedelje smo spet na poletnem času. Glede na najnovejše napovedi iz Bruslja je bil to predzadnji premik ure na poletni čas. Prakso premikanja ure naj bi namreč dokončno ukinili leta 2021. In glede na načrte državnih uradnikov naj bi v Sloveniji ostali na zimskem času. Ne zato, da bi zanalašč kljubovali državljanom, ki so se v anketi Evropske komisije prepričljivo izrekli za stalen poletni čas. In tudi ne zato, da bi ugodili strokovnjakom za spanje, ki so se zavoljo javnega zdravja zavzeli za ohranitev zimskega časa. Pač pa preprosto zato, ker je zimski čas naš standardni čas, ki ustreza našemu geografskemu položaju.

  • Darja Kocbek

    2. 4. 2019  |  Politika

    Prva slovaška predsednica do zmage z uporom proti zlu

    Liberalna odvetnica in borka za človekove pravice Zuzana Čaputova je postala prva predsednica Slovaške. Obenem pa tudi prva ženska, ki ji je uspelo zmagati na predsedniških volitvah v kateri od srednjeevropskih držav. Čaputovi je v sobotnem drugem krogu predsedniških volitev svoj glas namenilo 58,4 odstotka volivcev. S tem je 45-letnica premagala podpredsednika evropske komisije Maroša Šefčoviča, ki je prejel 41,6 odstotka podpore in je svoji nasprotnici že čestital za zmago.