-
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Še nedavno je bil Janez Janša velik kritik Rusije in njenega predsednika Vladimirja Putina. V času zaostrovanja odnosov med Ukrajino in Rusijo je Janša po Ljubljani hodil s sliko Julije Timošenko, simbola prozahodne in protiruske ukrajinske politike. Janša je bil tudi zelo kritičen do tesnih slovensko-ruskih odnosov. Zaradi »paktiranja« z Moskvo, je dejal leta 2015, naj bi Slovenija zapravila Trst, del Koroške in na koncu še dostop do odprtega morja – celo zapleti v zvezi z arbitražo naj bi bili posledica slovenskega iskanja zavezništev z Moskvo. Še bolj zavzet pa je bil vodja parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič iz SDS, ki je pred približno letom in pol po zaprti seji odbora trdil, da je »rusofilna« Slovenija postala tarča ruskega hibridnega vojskovanja in da slovenski obrambno-varnostni sistem od Rusije »zaznava tveganja za grožnje nacionalni varnosti«.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Ekonomija
Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Donald Trump se vedno strinja s sabo. Zato si tudi vedno zaploska. Vedno si laska. Vedno si kar sam poje hvalnice. In vedno si kar sam podeli priznanje, celo Nobelovo nagrado za mir. Zdi se, da tvita sebi. S sabo se strinja tudi tedaj, ko se s sabo ne strinja. Trump – za nekatere Hitler, za druge Napoleon, za tretje Henrik VIII. – je človek, ki v paradoksu ne vidi paradoksa.
-
18. 5. 2018 | Politika
V izjemnem predvolilnem oglasu za stranko SDS so ustvarjalci uporabili doslej še neopažene sodobne prijeme: mladi govorijo v svojem jeziku, neobremenjenem s preteklostjo. Wunderbar!
-
18. 5. 2018 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Channel Zeru bodo sezono Bojler sklenili z gostovanjem Jossy Mitsu, ene najbolj vročih DJ-k londonskega klubskega podzemlja ta hip, v K4 pa bo nastopil legendarni turški DJ Onur Özer, ki na svojih nastopih prepleta novo in staro, electro in techno, acid in house. V Gala halo prihaja nizozemski drum'n'bass DJ in producent Fre4knc, ki se je kot DJ uveljavil na dogodkih kot so Noisia Invites, Outlook Festival, Blackout Night(s), v Cvetličarno pa britanski duo Space DJz in švedski DJ Hertz.
-
17. 5. 2018 | Politika
Poiščite razlike ...
-
17. 5. 2018 | Politika
Tudi politikom je lahko v gospodarstvu mehko postlano
Nekdanji nemški zunanji in gospodarski minister ter podkancler Sigmar Gabriel je bil imenovan za direktorja v družbi Siemens Alstom. Gabriel obljublja, da bo dosledno spoštoval nov zakon, po katerem se nekdanji člani vlade ne smejo zaposliti v zasebnih podjetjih vsaj eno leto po koncu mandata.
-
17. 5. 2018 | Politika
To je naslovnica jutrišnje Mladine
Več si lahko preberete jutri v novi številki Mladine >> #Mladina20
-
17. 5. 2018 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Tokrat priporočamo retrospektivno razstavo oblikovalke Ljubice Čehovin-Sune, ki bo na ogled v Galeriji Kresija in Plečnikovi hiši, premiero Verdijeve opere Macbeth v režiji Jerneja Lorencija, 23. mednarodni festival Jazz Cerkno, na katerem se bo zvrstilo deset koncertov domačih in tujih zasedb, gledališko-glasbeno parodijo Improvizija, premiero muzikala Titanik, ki je nastal po knjižni predlogi Petra Stona ter na glasbo in libreto priznanega skladatelja Mauryja Yestona ter razstavo grafik Marca Chagalla.
-
16. 5. 2018 | Svet
Lahko politični sistem res ogrozi le huda gospodarska kriza?
Mnogi Nemci se ne spomnijo radi na propad Weimarske republike v začetku 30. let prejšnjega stoletja in vzpon nacizma. Ti dogodki bi morali biti zgodovinsko opozorilo tudi v drugih državah, kjer je demokracija vse bolj pod pritiskom in se vse bolj krepi avtoritarizem, na strani Project Syndicate opozarja profesor Harold James. Gospodarski šoki, kot so inflacijska spirala, depresije in bančne krize, so povsod in vedno izziv za vlade. Zaradi gospodarske negotovosti in stisk so ljudje prepričani, da mora biti vsaka druga vlada boljša od obstoječe. To ni očiten nauk le iz časov Weimarske republike, takšni so tudi zaključki številnih raziskav o gospodarski logiki demokracije.
-
16. 5. 2018 | Kultura
Zvezda in Odeon v novi preobleki
V razstavnem prostoru Ravnikar Gallery Space v Ljubljani bodo danes, 16. maja ob 19.00 odprli prodajno razstavo Rona Preinfalka z naslovom Ljubezenska zgodba, za katero je likovno preoblikoval ročno izvezene gobeline slovenske umetnice Petre Varl, na katerih bivata prebivalca mesta, junaka Zvezda in Odeon. Lika je Varlova prvič predstavila skupaj z Majo Gspan leta 1995 na mestnem koledarju v parku Zvezda (projekt Ljubljančani v okviru Urbanarie), kjer sta prilagajala svoje razpoloženje letnemu času in mesecu dogajanja. ter posegla v življenje samega mesta in se dotaknila gledalcev, naključnih mimoidočih.
-
16. 5. 2018 | Kultura
Na različnih prizoriščih v Novem mestu bo med 21. in 26. majem potekal 4. festival klasične in sodobne glasbe Sem glasba, sem mesto (SGSM), ki bo tudi letos ponudil pester glasbeni program - od klasičnih zvokov minulih stoletij - do sodobnih stvaritev. Posebnost festivala je mednarodno pevsko tekmovanje za mlade pevce in pevke do 32 let, ki bo tokrat doživelo drugo ponovitev.
-
15. 5. 2018 | Politika
Več v aktualni Mladini in vaši najljubši satirični rubriki Mladinamit >>
-
15. 5. 2018 | Kultura
Pirandello je roman napisal na prelomu 19. v 20. stoletje in opisal kruto usodo mlade ženske, ki sta jo njena družina in bližnja okolica obsodili prešuštva in jo izključili iz svoje sredine. Predelave romana v gledališko predstavo so se lotile študentke, članice gledališke skupine Oddelka za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani skupaj s svojo mentorico Silvio Viviani, italijansko igralko, ki je lanskega septembra skupaj z njimi ustanovila to gledališko skupino. Skupino so poimenovale Maschere nude / Gole maske, kot je tudi Pirandello poimenoval zbirko svojih dram. Pet študentk italijanščine - Lea Anclin, Lucija Bičič, Nataša Cvijanović, Nika Mrak in Nuša Sobočan, kupaj s pianistko Pio Skušek in Silvio Viviani, režiserko in dramaturginjo, je pripravilo presunljivo predstavo v italijanskem jeziku. Videli smo jo na odru Mini teatra v Ljubljani na praznični dan 9.maja 2018, in ne bomo je tako kmalu pozabili.
-
15. 5. 2018 | Kultura
Kuhanje kave kot časovna enota
Udeleženci Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti na Zavodu SCCA-Ljubljana bodo svoje dvoletno izobraževanje zaključili z razstavo Nekaj minut kasneje, ki jo bodo odprli 15. maja ob 20.00 v ljubljanski Galeriji Škuc. Skupina šestih kuratorjev (Urška Aplinc, Maja Burja, Anja Guid, Ajda Ana Kocutar, Iza Pevec, Adrijan Praznik) se je pod mentorskim vodstvom kuratorke Alenke Gregorič in umetnika Mirana Moharja pri snovanju eksperimentalne razstave odločila, da se osredotoči na eno samo umetniško delo Voranca Kumarja, ga razstavi večkrat in tako izpostavi njegove različne vidike.
-
14. 5. 2018 | Politika
Razkol na inšpektoratu za delo
Osrednjo državno institucijo, ki bi morala nadzirati spoštovanje zakonsko zagotovljenih delavskih pravic, pretresa konflikt med vodstvom in delom zaposlenih. Napetosti so prejšnji teden dosegle nov vrh z odločitvijo glavne inšpektorice Nataše Trček o vročitvi opomina pred odpovedjo delovnega razmerja sindikalistu Boštjanu Račiču. Ta že nekaj let velja za njenega najbolj glasnega kritika.
-
25. 4. 2018 | Politika
Posebna predvolilna edicija Mladine
Izšla je posebna izdaja Mladina Alternative: Volitve 2018. Pred prihajajočimi volitvami v državni zbor je razmišljajo kar 19 odličnih piscev: kritičarka in antropologinja Svetlana Slapšak, ekonomist Jože Mencinger, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, filozof Samo Tomšič, pisateljica in pesnica Katja Perat, sociolog Rudi Rizman, antropologinja Irena Šumi, zgodovinar Božo Repe, pravnik in publicist Dino Bauk, zdravnik Marko Pokorn, gledališka režiserka Ivana Djilas, ekonomist Tej Gonza in glasbenik ter kolumnist N'toko. Naslovnico je zakrivil nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič.
-
14. 5. 2018 | Družba
Verodostojnosti si mediji ne morejo kupiti
Boj za vpliv na javno mnenje je v času svetovnega spleta postal manj pregleden. Do iznajdbe spleta so imeli mediji na tem področju nesporno v rokah skoraj vse niti. Zdaj prihajajo na trg novi ponudniki, med njimi so tudi tisti, ki menijo, da so jih klasični mediji slabo obravnavali. Nove tehnologije jim omogočajo, da lahko sami hitro in učinkovito pa tudi z relativno nizkimi stroški širijo svoje sporočila, v Neue Zürcher Zeitung piše Rainer Stadler.
-
14. 5. 2018 | Kultura
Politična kariera kontroverznega ameriškega predsednika
Na rednem sporedu kinematografov bo od 17. maja dalje na ogled drama LBJ v režiji Roba Reinerja, v kateri spremljamo kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona ter njegove izjemne pogajalske spretnosti kot tudi osebne negotovosti. Po režiserjevih besedah je bil LBJ poleg Roosevelta verjetno najuspešnejši domači zakonodajni predsednik vseh časov; če ne bi bilo zadeve z Vietnamom, bi se v zgodovino zagotovo vpisal kot eden največjih ameriških predsednikov sploh. Film osvetljuje njegovo politično kariero v zgodnjih šestdesetih ter njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah.
-
14. 5. 2018 | Družba
Nevarnosti nove tehnologije znotraj kapitalizma
Četrta industrijska revolucija je pred vrati, zato bo jutri v Kiparni (Zvezdarska 2, Ljubljana) na to temo potekala okrogla miza. Na slednji bodo sodelujoči skušali odgovoriti na vprašanja, kot so, kakšne so nevarnosti nove tehnologije znotraj kapitalizma in kje so alternative. Z gosti se bodo pogovarjali o potencialu socialne države, o univerzalnemu temeljnemu dohodku, o socializmu ter popolnoma avtomatiziranem luksurioznem komunizmu in o možnosti demokratizacije gospodarstva.
-
14. 5. 2018 | Kultura
Gostovanje Pedagoške fakultete na Kitajskem
Med 18. in 30. majem se bo v Galeriji "1895 Nantong Cultural and Creative Industry Park" (razstavni prostor št. 1) z dvema razstavama predstavila Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Na prvi razstavi bodo na ogled dela študentk in študentov Oddelka za likovno pedagogiko, na drugi pa se bo predstavil redni prof. Črtomir Frelih.
-
13. 5. 2018 | Politika
Vili Kovačič na referendumu ponovno poražen
Večina volivcev, ki so na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,48 odstotka, proti pa 45,52 odstotka volivcev. Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh, od torka do četrtka, udeležilo 12.633 volivcev oziroma 0,74 odstotka vseh upravičencev.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Uvodnik
»Nekatere primerjave so morda grobe in na prvi pogled bo tudi ta taka,« je pred nabito polno dvorano konference Re:publica na robu berlinske občine Kreuzberg dejala Danah Boyd, gostujoča profesorica na New York University, sicer pa raziskovalka v podjetju Microsoft Research. »Ko namreč danes opazujemo, kaj se dogaja na internetu, se je treba spomniti na knjigo Hannah Arendt Banalnost zla. In se vprašati – mar se danes tehnološka podjetja in različne platforme, socialna omrežja ne vedejo podobno, kot se je vedel Adolf Eichmann? Mar ne gre za primerljivo odgovornost, kot je bila odgovornost tega nacističnega zločinca, seveda na drugi ravni? Če sledimo Hannah Arendt: mar se danes lastniki in razvijalci platform od Facebooka naprej ne vedejo podobno, ko jih soočimo z njihovo odgovornostjo za sovražni govor, za razrast nedopustnega, laži, manipulacij? Česa pa ne vedo?«
-
11. 5. 2018 | Politika
Radio Mladina: Jure Trampuš o tem, zakaj izbrati Levico na prihajajočih volitvah
Pogovor je nastal na podlagi članka Zakaj pa ne Levica?, ki si ga lahko preberete v novi Mladini >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/442042812&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Stranka Levica, ki se je pred štirimi leti ponašala s pridevnikom združena, je bila na volitvah leta 2014 veliko presenečenje. Koalicija civilnih gibanj in strank, zraslih iz časa vstaj in uličnega političnega aktivizma na eni ter teoretičnega premišljevanja o prihodnosti socializma na drugi strani, se je z dobrimi 52.000 glasovi prebila v parlament. Zbrala je le 60 glasov manj kot nekoč velika SD. Kar je bilo po svoje pričakovano, socialni demokrati niso več tisto, kar so bili, njihova politika je skrenila stran od socialne države in zagovarjanja pravic delavstva. Vse to je bilo pred štirimi leti, v času, ko je tretjina volivcev polagala upe v etično prenovo družbe in neizkušenega pravnika Mira Cerarja.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Marjan Šarec, predsednik svoje liste
Politiki, ki jih ne poznamo, imajo v Sloveniji prednost. Ni dvoma, da Marjanu Šarcu z njegovo listo zato na prihajajočih volitvah dobro kaže. Je pač politična neznanka, ki je za zdaj še brez nacionalnih grehov. Šarcu v prid gre veliko zaupanje, ki si ga je pridobil v domačem kraju, kjer je leta 2010 presenetljivo zmagal kot politični novinec v županski tekmi. O njegovi prihodnji vlogi v državni politiki morda pričajo izvedeni projekti v Kamniku, kljub temu pa Šarec ostaja kandidat, na katerega mnogi stavijo in z njim tvegajo. Zdi se, da se tega zaveda tudi sam.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Televizijo in spletni portal Nova24 je leta 2015 ustanovilo 70 funkcionarjev, članov in simpatizerjev stranke SDS. Nova24 ni klasični medij, ampak propagandno glasilo stranke SDS, ki z nepodpisanimi članki in komentarji, ki jih pišejo uslužbenci stranke, igra pomembno vlogo v sedanji predvolilni kampanji. Nova24 je na papirju sicer samostojno podjetje, zaradi česar SDS izdatkov za njeno razširjanje manipulativnih novic ni treba prijaviti računskemu sodišču, a SDS vlaga v propagando neprimerno več kot druge stranke. Samo lani so v Nova24, ki drugače ne bi mogla preživeti, svetovalci madžarskega premiera Viktorja Orbána vložili 800 tisoč evrov. In čeprav ta medij ne dosega niti osnovnih standardov obveščanja, ga po novem finančno podpirajo tudi nekatere javne ustanove in državna podjetja.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Da volilne komisije političnim strankam zavrnejo kandidatno listo, ni nič nenavadnega. Ne tako redko se dogaja novim strankam in strankam, ki se s politiko ne ukvarjajo iz dneva v dan, pač pa le od časa do časa na volitvah.
Iskanje brez piškotkov ni možno
