-
23. 2. 2018 | Družba
Radio Mladina: Jure Trampuš o poražencih in zmagovalcih druge svetovne vojne
Pogovor je nastal na podlagi intervjuja z zgodovinarko dr. Nevenko Troha, ki si ga lahko preberete na tej povezavi >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/403459089&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Se še spomnite Francka Duponta? Francoza? Ne? Leta 2013 je vodil »delovno skupino« za Slovenijo pri evropski komisiji. Natančneje delovno skupino »finančna kriza«, oddelek »D5 državna pomoč III«, ki je bil del pododdelka D, podrejenega namestnikom generalnega direktorja, ki so podrejeni generalnemu direktorju za konkurenčnost, ta pa je podrejen komisarjem, odgovornim predsedniku evropske komisije. Z drugimi besedami, prihodnost Slovenije je bila leta 2013 odvisna od uradnika Duponta, ta pa je nekega popoldneva vehementno, z enim samim elektronskim sporočilom zavrnil utemeljitve slovenskega ministrstva za finance, ki se je pred tem trudilo s tujimi najetimi odvetniškimi pisarnami in pravnimi mnenji ovreči njegov sklep o tem, kako mora Slovenija sanirati bančni sistem.
-
Janeza rodijo 17. maja 1950 v Celju. Oče Viktor je računovodja v zagorskem rudniku, mati Silva pa je doma. Živijo v Kisovcu. Ko Janez dopolni šest let in nekaj mesecev, mu starši dovolijo, da si gre ogledat šolo. Vendar hoče tja tudi drugi in tretji dan. Po tednu dni ilegalnega šolanja mu dovolijo, da se uradno vpiše. Pozneje obiskuje trboveljsko gimnazijo.
-
Ko človek vstopi v prostore enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v prvem nadstropju ljubljanske porodnišnice, dobi mehke noge. Varovanci enote, v kateri skrbijo za skoraj vse najzahtevnejše primere prezgodaj rojenih otrok v Sloveniji, tehtajo tudi manj kot pol kilograma. Najlažji otrok do zdaj, ki je preživel, je ob rojstvu tehtal zgolj 340 gramov. Z »varne« razdalje bi jih bilo v zavetju inkubatorjev skoraj težko razločiti, če ne bi k njim vodili vse cevke in kabli z množice aparatur, ki jim pomagajo preživeti in se razvijati zunaj maternice. S temi napravami osebje skrbno spremlja dihanje in delovanje srca, krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom in možganske funkcije. Otročički pogosto potrebujejo podporo pri dihanju in hranjenju.
-
Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka
Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti.
-
23. 2. 2018 | Kultura
V K4 bo nastopil razvpiti nemški digger, eklektik in DJ avtoriteta Binh, ki je izdelal prepoznaven zvok, ki se preliva med house, electro in techno raritetami. Večer bo zaokrožil član prvega acid boy banda in DJ veteran Electronic Badminton King. Z avdio-vizualnim DJ setom se bo v okviru dogodkov Refresh, ki jih v klubu Channel Zero organizira ekipa Tigerbalm, predstavil londonski DJ, producent in vizualni ustvarjalec Leo Thomson aka Mungo. Eden ključnih akterjev Radar Radia, ki v zadnjih letih spreminja podobo britanske klubske scene, je dejaven predvsem kot grafični oblikovalec in DJ. V Rogu pa bo gostoval Blazej Malinowski, poljski DJ in producent, ki deluje v Berlinu.
-
22. 2. 2018 | Družba
Državljani, poldržavljani in nedržavljani v Evropi
Potem ko ji je na parlamentarnih volitvah septembra lani uspelo priti v parlament, ima nemška skrajna desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AFD) po zadnjih anketah prvič večjo podporo od tradicionalno levosredinske socialdemokratske stranke (SPD). Ti rezultati kažejo, da AFD postaja druga najmočnejša stranka v Nemčiji za desnosredinskimi krščanskimi demokrati Angele Merkel. Zakaj se v Evropi vse bolj krepijo skrajne desničarske stranke, v New Republic piše Max Holleran.
-
22. 2. 2018 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo 3-D spektakel nemških inovatorjev in pionirjev elektronske glasbe Kraftwerk, koncert udarnega švedskega tria Fire!, premiero kabareta za pet igralcev, pijanca in občinstvo Realisti v režiji Tijane Zinajić, razstavo makedonskega kiparja Žarka Bašeskega, ki bo predstavil svoje zadnje delo z naslovom Asphyxia / Zadušitev (2017), koncert britanskega izvajalca Ghostpoeta.
-
21. 2. 2018 | Politika
Finski proizvajalec orožja Patria je vpleten v novo afero. Policija v Kampali, prestolnici Ugande, preiskuje smrt finskega poslovneža, katerega truplo so našli v hotelu, poroča javna televizija Yle. Poslovnež je kot neodvisni svetovalec ugandski vojski predstavljal obrambno tehnologijo podjetja Patria. Dva člana poslovodstva sta po poročanju Helsinki Timesa zaradi umora odstopila.
-
21. 2. 2018 | Družba
Pot, ki je vodila v dekriminalizacijo homoseksualnosti v Jugoslaviji
Jutri, 22. februarja, ob 18. uri bo imel v Galeriji ŠKUC dr. Franko Dota predavanje z naslovom Glasovi seksualne modernosti: zgodovina nedokončane dekriminalizacije homoseksualnosti v Jugoslaviji (1918-1977). V socialistični Jugoslaviji je bila homoseksualnost vse do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja videna kot "buržoazna sprevrženost" in plod "nenasitnega kapitalizma", sprejemljiva le za "dekadentne intelektualce", meščanski razred, duhovščino in brezdelneže, ki naj bi "kvarili zdravo delavsko mladino". To se je odražalo tudi v nekaterih sodnih procesih proti homoseksualcem, v kazenskem zakoniku je namreč pisalo, da sta za "protinaravno nečistovanje med osebami moškega spola" odrejeni dve leti zaporne kazni.
-
21. 2. 2018 | Kultura
Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja
Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano.
-
21. 2. 2018 | Kultura
Človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe
V okviru mednarodnega programa Uvoz-Izvoz Zavoda En-Knap bo v Španskih borcih 27. februarja ob 20.00 na ogled plesna predstava Roberta Castella z naslovom "In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), ki se giblje na presečišču plesa, gledališča in filma. Raziskuje popotovanje skozi svetlobo in temo in z ganljivo dinamiko preučuje človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe.
-
20. 2. 2018 | Družba
Klara Zetkin, nemška feministka in socialistka, je leta 1923 poročala komunistični internacionali o nastanku političnega gibanja, ki se imenuje fašizem. V njegovih začetkih ga mnogi liberalci, socialisti in komunisti niso jemali resno, zanje je bil vladavina drhali, terorja in uličnega nasilja. Klara Zetkin ni bila med njimi, saj je razumela njegovo zlobnost, mamljivost in nevarnost. Svarila je, da dalj časa, kot nihče ne bo ukrepal proti stagnaciji in razkrajanju nedelujoče demokracije, bolj privlačen bo postajal fašizem.
-
20. 2. 2018 | Kultura
V organizaciji MoTA - Muzeja tranzitornih umetnosti bo v Mestnem muzeju Ljubljana 21. in 22. februarja potekal mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov, ki se bo ukvarjal z vprašanjem javnega prostora Vzhodne in Srednje Evrope ter deloma ZDA in Bližnjega Vzhoda. Ker smo danes priča netransparenti obravnavi prostora ter hitrim in radikalnim posegom v zasnove mest, to od nas zahteva, da premislimo tudi specifiko arhitekturne dediščine oziroma kulturne dediščine nasploh.
-
20. 2. 2018 | Kultura
Na šesto Pesem ledu in ognja boste morali počakati do prihodnjega leta
Kljub upanju milijonov bralcev, da bo novi del sage knjig Pesem ledu in ognja prišel na knjižne police še letos, je avtor George R.R. Martin na svojem blogu Not a blog pojasnil, da si bo za novo knjigo, naslovljeno Vetrovi zime vzel več časa in naj je ne pričakujemo pred prihodnjim letom. Pred tem bo izdal še eno knjigo, in sicer prvi del romana Ogenj in kri, ki bo opisoval zgodovino hiše družine Targaryen, ene od vodilnih likov, ki nastopajo v njegovih omenjenih romanih.
-
19. 2. 2018 | Družba
Pet razlogov, zakaj so v demokraciji bogati lahko vse bolj bogati, revni pa vse bolj revni
V teoriji naj bi v demokraciji večina vplivala oziroma odločala o distribuciji prihodka. V praksi to ni res in ekonomisti so v zadnjih desetletjih navedli vrsto razlag, zakaj ji ni uspelo ustaviti povečevanja neenakosti. Francoski ekonomist Thomas Piketty razlaga, zakaj tradicionalne leve stranke ne predstavljajo več delavskega in nižjega srednjega razreda.
-
19. 2. 2018 | Kultura
Kritika moralnega razkroja družbe
V Kinodvoru si lahko od 22. februarja dalje ogledate film Brez ljubezni, s katerim večkrat nagrajeni ruski cineast Andrej Zvjagincev skozi metaforo propadlega zakona v svet pošilja kritičen pogled na Rusijo, ki pozablja na svoje lastne otroke. Svojo nepopustljivo kritiko razčlovečenja in moralnega razkroja ruske družbe tokrat alegorično prenese v polje intimnih vezi in družinske drame. Film je lani prejel nagrado žirije v Cannesu ter nominaciji za zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.
-
19. 2. 2018 | Družba
Poslovil se je igralec Nazif Mujić
Nazif Mujić, bosanski Rom, ki je osvojil prestižno nagrado srebrnega medveda na Berlinalu, je v nedeljo umrl v romskem naselju Svatovac, ker naj bi zadnje mesece imel težave z zdravjem. Bil je v zelo slabem finančnem stanju, med drugim je prodal prej omenjeno nagrado, da bi lahko preživljal svojo družino. Takrat je pojasnil, da mu je bilo izredno težko prodati takšno cenjeno nagrado, a njegovi otroci skoraj tri dni niso jedli in preprosto ni imel izbire. Ko se je vrnil s festivala, so ga v rodni Bosni in Hercegovini dočakali kot junaka.
-
19. 2. 2018 | Kultura
Film Trije plakati pred mestom prejel pet baft
Na nedeljski podelitvi filmskih nagrad je zgodba o maščevanju, britansko-irskega avtorja Martina McDonagha osvojila pet nagrad Britanske akademije za film in televizijo (Bafta), med drugimi tudi nagrado za najboljši film Trije plakati pred mestom. Njihova glavna konkurenca, Oblika vode Guillerma del Tora, si je prisvojila tri nagrade in sicer za najboljšega režiserja, scenografijo in izvirno glasbo.
-
19. 2. 2018 | Družba
Sistematična mizoginija tudi v Sloveniji
Danes ob 11.uri v bo v Pritličju tiskovna konferenca Inštituta 8. marec, na kateri bodo lansirali kampanjo #JAZTUDI, ki so jo zasnovali s prof. dr. Darjo Zaviršek, antropologinjo dr. Ireno Šumi in dr. Renato Šribar. S projektom želijo popisati, kasneje pa tudi analizirati in kontekstualizirati, zgodbe spolnega nadlegovanja v Sloveniji. Osredotočili so se na razredno dimenzijo nadlegovanja, pokazati pa želijo da gre za del širšega problema družbene razslojenosti.
-
16. 2. 2018 | Družba
Lex Magna naj bi bil izjema, enkraten primer, s katerim je vladajoča politika zasebni interes multinacionalke Magna Steyr razglasila za javni interes. Toda to, kar naj bi bilo izjema, je z zakonom o spodbujanju investicij postalo pravilo. Po novem bo lahko država prisilno razlastitev oziroma odkup zemljišča po ceni, nižji od tržne, izpeljala vsakič, ko bo na mizo dobila dovolj mamljivo ponudbo zasebnega vlagatelja. Pogoj je, da bo šlo za strateško naložbo, to je, da bo vredna vsaj 40 milijonov evrov, da bo prinesla vsaj 400 novih delovnih mest in da bo investitor v Sloveniji vztrajal vsaj deset let. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bo mogoče v imenu javne koristi poseči v zasebno lastnino.
-
Kako visoka je plača Gorenjevega oznanjevalca slabih novic?
Novi direktor korporativnega komuniciranja v Gorenju Denis Oštir, nekdanji Pristopov PR-ovec, novinar POP TV in urednik spletnega portala 24ur.com, zadnje tedne v imenu Gorenjeve uprave zaposlenim in javnosti pojasnjuje razloge, zaradi katerih so se v podjetju odločili za drastičen ukrep – odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. Domnevno naj bi šlo za »posodobitev«, seveda pa tudi za zmanjšanje delavskih pravic.
-
»Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada.
-
»Glede implementacije arbitraže, kjer se ZDA niso postavile na stran spoštovanja mednarodnega prava, kar seveda bolj koristi Hrvaški, je Hartley ponovil, da ameriško stališče glede arbitražne odločbe ostaja nespremenjeno: ’ZDA so v sporu nevtralne in se ne postavljajo na nobeno stran, spodbujajo pa državi, da poiščeta rešitev spora.’ Brglez pa si želi jasnejše ameriške podpore stališču, da je vladavina prava tista osnova, na kateri se rešujejo spori v mednarodni skupnosti.«
—Iz poročila Uroša Esiha za Večer o srečanju ameriškega veleposlanika Brenta R. Hartleyja s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom
-
16. 2. 2018 | Družba
Radio Mladina: Staš Zgonik o vse krhkejšem duševnem zdravju otrok v Sloveniji
Število samomorov in pogostost samomorilnega vedenja med mladimi v Sloveniji se glede na statistične podatke zmanjšujeta. A otroški psihiatri v zadnjem času nimajo tega občutka. Prej nasprotno. Pogovor je nastal na podlagi članka Nepripravljeni na svet, ki si ga lahko preberete na tej povezavi.
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/399984852&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Na svetu ni nič pomembnejšega od »naših« otrok. Omogočiti jim je treba vse in jih hkrati obvarovati pred vsemi nevarnostmi in težavami. Današnji otroci so v povprečju bolj zdravi, bolje prehranjeni, bolje izobraženi kot otroci iz prejšnjih generacij. Imajo bolj zdrave zobe, celo gibati so se v zadnjem času začeli več. Dolgo se je zdelo, da so tudi mentalno vse stabilnejši. Število samomorov in pogostost samomorilnega vedenja med mladimi v Sloveniji se glede na statistične podatke zmanjšujeta. A otroški psihiatri v zadnjem času nimajo tega občutka. Prej nasprotno.
-
Psihologinja dr. Jean Twenge z Univerze v San Diegu je bila lani zelo zaželena sogovornica ameriških medijev. Njene raziskave kažejo, da se je leta 2012 v vedenju ameriške mladine zgodil pomemben prelom. Število mladih z duševnimi težavami in tistih, pri katerih so opazili znake samomorilnosti, je začelo naraščati, prav tako sta se med mladimi krepila občutek osamljenosti in pomanjkanje spanja. Hitro se je začela zmanjševati pogostost zmenkov in druženja s prijatelji v živo. Leto 2012 je bilo hkrati leto, ko je delež Američanov s pametnim telefonom presegel 50 odstotkov. Dr. Twengejeva trdi, da je mogoče povečano rabo pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav povezati s povečevanjem duševnih težav pri ameriški mladini.
-
Zakaj je stavko treba podpreti
Predsednik vlade Miro Cerar je ta teden ocenil, da so zahteve sindikatov javnega sektorja nerazumne. Sindikati naj bi zaznali, da je v predvolilnem času mogoče postaviti tudi visoke zahteve. Te so, je dejal v parlamentu, nerazumne, bistveno pretirane in naj bi sesule finančni sistem.