• Uredništvo

    11. 6. 2024  |  Družba

    »Projekt združene in svobodne Evrope je postmodernistični koncept«

    V članku z naslovom Maščevanje neznanih junakov, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, hrvaški pisatelj, dramaturg in pesnik Dino Pešut piše o tem, da evropske meje postajajo trdne in konkretne, nabite z drugimi cilji. 

  • Uredništvo

    10. 6. 2024  |  Politika

    Robert Golob / »Vsi naši cilji so bili izpolnjeni«

    "Nič ni šlo narobe, vsi naši cilji so bili izpolnjeni: imeli smo visoko volilno udeležbo, dobili smo štirikrat za na referendumih, v Svobodi smo imeli sicer malček smole pri mandatih za evropske poslance. Po svoje pa je tako morda še bolje, saj zdaj nimamo izgovorov, da ne bi naprej delali še bolj trdo."

  • STA

    11. 6. 2024  |  Svet

    Apple predstavil nove funkcije umetne inteligence

    Ameriški tehnološki velikan Apple je v ponedeljek predstavil nabor novih funkcij umetne inteligence za svoje naprave Apple Intelligence in partnerstvo s podjetjem OpenAI. S tem želi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dohiteti svoje tekmece, ki ga prehitevajo na področju uvajanja umetne inteligence.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Družba

    Najnovejši operacijski sistem za iPhone na voljo tudi v slovenščini

    Uporabniški vmesnik operacijskega sistema za pametne telefone ameriškega proizvajalca Apple iPhone iOS 18 bo na voljo tudi v slovenščini. Operacijski sistem iOS bo na podprtih napravah širši javnosti na voljo jeseni.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Kultura

    Filmski teden Evrope / Sodobni evropski filmi pod zvezdami

    Filmski teden Evrope, ki se začenja danes, bo tudi letos ponudil sodobne evropske filme pod zvezdami. V več slovenskih mestih bodo na brezplačnih projekcijah vse do septembra vrteli filme, ki so prejeli podporo podprograma Ustvarjalna Evropa Media za spodbujanje evropske filmske in avdiovizualne industrije.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Golob / »Tega filma, da se bom jaz umaknil, Janša ne bo videl«

    Predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je zadovoljen z rezultatom na evropskih volitvah. Kot kažejo delni in neuradni izidi, je stranka dobila dva evroposlanca, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Slednji se bo moral mandatu ministra za obrambo odpovedati, resor pa bi lahko prevzel nekdo iz obstoječe ekipe na ministrstvu.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / Kdo gre v Evropski parlament?

    Največ glasov na nedeljskih evropskih volitvah v Sloveniji je prejela SDS, ki je s 30,82 odstotki osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,11 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,47), SD (7,71) in NSi (7,69), kažejo neuradni izidi Državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah.

  • Grims gre v Bruselj

    Je vladajoči trojček doživel poraz na evropskih volitvah? Premier Robert Golob želi več kot jasno blažiti vtis neuspeha, ki je sicer očiten: zgolj dva mandata, pa še to primarno iz vrst prejšnje LMŠ in ne »čiste« kvote Svobode, najbrž ne predstavlja nobenega triumfa v primerjavi s štirimi bruseljskimi stolčki iz stranke SDS. Če se v SD tolažijo, da jim je le uspelo z Matjažem Nemcem, pri čemer so polovico noči ob preštevanju glasov trepetali, ali bo premagal Petra Gregorčiča iz vrst SLS, v Levici pa se kislo nasmihajo ob razlagi, da so glede na državnozborske volitve dosegli dobre odstotke, a so v resnici ostali praznih rok, potem je vtis klavrnosti popoln. Da neuspeh zanikajo, je čisto druga vrsta težave.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / V več državah se je okrepila skrajna desnica

    Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Po večini preštetih glasov / 4 mandate SDS, 2 Gibanju Svoboda in po enega Vesni, NSi ter SD

    Delni neuradni izidi današnjih evropskih volitev po večini preštetih glasovnic kažejo, da je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Gibanje Svoboda dva mandata, po enega pa Vesna, NSi in SD.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    »Skrajno desne stranke niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale ankete«

    Po evropskih volitvah, na katerih so desnosredinska EPP, socialisti in liberalci ohranili večino, na ravni EU ni pričakovati večjih sprememb, je za STA ocenil analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth. To, da skrajno desnim strankam ni uspel takšen vzpon, kot so napovedovale ankete, pa je med drugim posledica višje udeležbe.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Najmlajša slovenska evroposlanka / Kdo je Zala Tomašič?

    Članica podmladka SDS Zala Tomašič je nov obraz v politiki. V Evropski parlament je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena z zadnjega mesta na listi, z 28 leti pa je postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije. V Evropskem parlamentu se bo borila, da bodo vrednote vsakdana "Bog, družina in domovina", napoveduje.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Največ preferenčnih glasov prejeli Romana Tomc (SDS) in Irena Joveva (Svoboda)

    Največ preferenčnih glasov na nedeljskih evropskih volitvah je dobila Romana Tomc (SDS), in sicer 73.019. Na drugem mestu je Irena Joveva (Svoboda), ki ji je preferenčni glas namenilo 70.169 volivk in volivcev. Tretje največje število preferenčnih glasov, in sicer 51.665, pa je dobil Vladimir Prebilič (Vesna), kažejo delni neuradni podatki DVK.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Kako vladati Evropi v teh težkih časih?

    Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala z levosredinskimi socialisti (S&D) in liberalci (Renew), je povedala vodilna kandidatka EPP za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Te tri stranke so sicer glede na delne izide ohranile večino v Evropskem parlamentu.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Stranka Vesna / »Prinesli smo svežino v slovenski politični prostor«

    Stranki Vesna se glede na delne in neuradne izide evropskih volitev večine preštetih glasovnic obeta en mandat v prihodnji sestavi evropskega parlamenta, kar je po besedah nosilca liste Vladimirja Prebiliča fantastičen dosežek. Ljudje pogrešajo povezovanje, prepiranja so se naveličali, je ocenil.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Rekordna volilna udeležba na evropskih volitvah

    Nedeljskih evropskih volitev v Sloveniji se je glede na zadnje neuradne izide udeležilo 41,18 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ na vseh dosedanjih volitvah v Evropski parlament. Doslej namreč volilna udeležba še nikoli ni presegla 30 odstotkov.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Irena Joveva že drugič v Evropski parlament

    Nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament, pred petimi leti sicer kot nosilka Liste Marjana Šarca (LMŠ). Nekdanja novinarka si je kot evroposlanka prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. V tokratni volilni kampanji je izpostavljala tudi boj proti sovražnemu govoru.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Nič od tega Violete Tomić tudi na parlamentarne volitve

    V stranki Nič od tega so na evropskih volitvah po besedah nosilke liste Violete Tomić kljub malo finančnih sredstev dosegli dober rezultat in si okrepili prepoznavnost. Tomić je v prvi izjavi za javnost zatrdila, da v stranki ne bodo odnehali, in napovedala sodelovanje na parlamentarnih volitvah.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Delni rezultati / EPP, socialisti in liberalci naj bi obdržali večino v Evropskem parlamentu

    Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na najnovejše delne izide tudi v novem parlamentu obdržale večino. Skupaj naj bi imele 403 sedeže, od tega EPP 184, S&D 139, Renew pa 80.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Svet

    Ursula von der Leyen / »Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka«

    Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po prvih objavljenih projekcijah potrdila zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah. Ob tem je obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Svet

    V Evropski parlament tudi zapornik in pripornica

    Na evropskih volitvah sta bila glede na delne izide izvoljena tudi predstavnika, ki sta trenutno v priporu oziroma zaporu. V Grčiji so izvolili nosilca liste konservativne stranke Nova demokracija (ND) Fredija Belerija, ki zaporno kazen prestaja v Albaniji, in v Italiji članico Zveze zelenih in levice Ilario Salis, ki je v priporu na Madžarskem.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    En poslanski mandat za SD / »Oddahnili smo si, trpeli, pretrpeli«

    Predsednik stranke SD Matjaž Han je v odzivu za medije po delnih rezultatih na evropskih volitvah dejal, da so v stranki SD z enim poslanskim mandatom "lahko vendarle zadovoljni". Medtem pa je rezultat koalicije označil za poraz. Nosilec kandidatne liste SD Matjaž Nemec je ocenil, da je izkupiček stranke na volitvah relativno dober.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / Najnižji volilni prag doslej

    Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Svet

    Prva projekcija / Na evropskih volitvah zmagala EPP s 181 poslanci, sledijo socialisti s 135 in liberalci z 82

    Na evropskih volitvah je glede na prvo projekcijo slavila desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki naj bi imela po novem 181 evropskih poslancev, sledijo socialisti (S&D) s 135 in liberalci (Renew) z 82. Za prvimi tremi skupinami naj bi se zvrstili skrajno desni politični skupini ECR in ID z 71 in 62 evropskimi poslanci.

  • Tomaž Lavrič

    10. 6. 2024  |  Politika

    Priznanje Noriškega kraljestva

  • Tomaž Lavrič

    10. 6. 2024  |  Politika

    »Ali imamo v Sloveniji čudežno deklico ali čudežnega dečka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo?«

  • STA

    10. 6. 2024  |  Družba

    Umrl pionir LGBT+ gibanja v Sloveniji

    V 73. letu je umrl psiholog, humanist, publicist, prevajalec in LGBT+ aktivist Bogdan Lešnik, ki je bil pred upokojitvijo med letoma 2007 in 2011 dekan Fakultete za socialno delo. Bil je znan po ostrih analizah družbe in politike, zdravem cinizmu ter predanosti različnim projektom, so ob vesti o smrti zapisali na omenjeni fakulteti.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Udeležba na referendumih podobna kot pred dvema letoma

    Posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in legalizaciji konoplje za medicinske namene ter za osebno rabo se je po preštetih skoraj vseh glasovnicah udeležilo nekaj več kot 41,1 odstotka volivcev, z minimalnimi razlikami med referendumi. Udeležba je bila podobna kot na zadnjih treh referendumih pred tem, ki so bili leta 2022.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Golob / »Velika zmaga je volilna udeležba«

    Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je vesel, da bo volilna udeležba na tokratnih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament očitno daleč najvišja doslej. Velika zmaga današnjega dne je volilna udeležba, je dejal ob prihodu v volilni štab stranke. Pričakuje tudi, da bo Slovenija danes Evropi pokazala levosredinski obraz.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Referendumi / Podpora vsem štirim referendumskim vprašanjem

    Za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je na posvetovalnem referendumu izreklo 54,85 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Referenduma se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 39,03 odstotka volivcev.