Konec verske svobode?

Kar nekako stran od oči javnosti je v parlamentu potekalo sprejemanje novele zakona o verski svobodi. Poslanci so jo obravnavali po skrajšanem postopku, sprejeta je bila v sredo popoldne. Kljub tematiki, ki naj bi »razdvajala« družbo, večjih protestov opozicije ni bilo, proti spremembam se je jasno opredelila Nova Slovenija, stranka SDS pa se je, zanimivo, držala ob strani.

Kako do denarja iz podjetniških skladov?

Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

Strupene slive in breskve

Že sredi avgusta je Slovenska tiskovna agencija povzela poročanje srbskih medijev, da se izvoženo sadje zaradi uporabe od leta 2020 v EU prepovedanega pesticida klorpirifosa vrača v Srbijo. »Iz Slovenije so zato v Srbijo na začetku meseca že vrnili breskve, prav tako so to sadje pred dnevi vrnili iz Hrvaške,« je agencija 19. avgusta povzela pisanje časnika Danas.

Parada sovraštva

Junijska parada ponosa v Ljubljani se bo zapisala v zgodovino – kot tista, na kateri je slavnostni nagovor prvič imela predsednica države, a tudi kot tista, ki jo je spremljalo nemalo nasilnih izgredov, morebiti celo največ od leta 2001, ko je potekala prvič. Brez neljubih incidentov pa ni minila niti parada v Mariboru, že tretja po vrsti, ki je v štajerski prestolnici potekala prejšnji konec tedna.

Vlado Miheljak

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Na Vzhodu nič novega

Leta 1929, torej istega leta, ko je Erich Maria Remarque izdal protivojni roman Na Zahodu nič novega (Im Westen nichts Neues), v katerem skozi perspektivo emocionalizirane osebne pripovedi razgrne nekakšno estetiko vojne groze, je Carl August Gottlob Otto izdal knjigo s pomenljivim naslovom Na Vzhodu nič novega (Im Osten nichts Neues; Das Buch d. Krieges, wie er war), ki prav tako iz osebne perspektive pripovedovalca razgrne vojne grozote na podlagi »statistike in faktografije«. Kakorkoli, prvo svetovno vojno smo do nedavna z njeno značilno taktiko in »estetiko« dojemali kot presežni spomin na grozote nekega časa. Sedaj, več kot sto let po koncu te svetovne mesarije, se na vzhodu Ukrajine ponavljata zgolj tehnično nadgrajeni estetika in taktika pozicijskega bojevanja po načelu za tri porušene vasi naprej, za tri nazaj. A ker je nikogaršnje ozemlje med eno in drugo skupino nesrečnikov gosto posejano z minskimi polji, kakršnih si med prvo svetovno vojno še zamisliti niso mogli, so bili doslej pobiti desettisoči na obeh straneh. In ta vojna traja in traja.

Ena sanjska služba več

Evropski poslanci so prejšnji teden potrdili predlog nove sestave evropskega parlamenta, po katerem bo v prihodnjem mandatu v njem sedelo dodatnih 15 poslancev. Skupno število sedežev v parlamentu se bo tako povečalo s 705 na 720. Dodatni sedeži so se (na podlagi demografskih sprememb v Evropski uniji od zadnjih volitev) razdelili med 12 držav članic, pri čemer je enega od teh sedežev dobila tudi Slovenija.

Jugoslavija, čigava dežela?

Roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića je od leta 2012 doživel popotovanje, o kakršnem mnogi lahko samo sanjajo. Vojnović je zanj prejel nagrado kresnik, italijansko nagrado latisana per il nord est in poljsko nagrado angelus. Knjiga je doživela dve različni odrski uprizoritvi. Presunljiva zgodba Vladana Borojevića, osrednjega lika, ki išče očeta, vojnega zločinca, za katerega je mislil, da je umrl, bi lahko doživela tudi uprizoritev na filmskem platnu. A se to, vsaj za zdaj, ne bo zgodilo.

Skrivnostna najdba

Sredi poletja so se začele arheološke raziskave v okviru prenove osrednjega dramskega gledališča pri nas, SNG Drame Ljubljana. Arheološka izkopavanja ob Igriški ulici pred Malo Dramo, ki jim bodo sledila še izkopavanja ob Erjavčevi in Slovenski cesti, so že obrodila sadove. V sporočilu za javnost jih je predstavila vodja raziskave Maja Lavrič. Na globini 0,70 metra so naleteli na zidove stanovanjskega objekta, t. i. insule XVIII, ter cesto dekuman J. Ostaline, ki jih raziskujejo, sodijo v 3. in 4. stoletje n. št., arhitekturne prvine pa kažejo na ostanke centralnega ogrevanja. Na tem delu so v cestnih sedimentih odkrili tudi drobne osebne predmete prebivalcev Emone, med njimi dobro ohranjen bronasti novec Marka Avrelija, bronasti prstan ter fibulo oziroma zaponko za spenjanje oblačila.

Kaznovani TikTok

Irska komisija za varstvo podatkov (DPC), ki nadzoruje delovanje TikToka v Evropski uniji, je kitajskemu družbenemu omrežju nedavno naložila 345 milijonov evrov globe zaradi kršenja pravil o ravnanju s podatki mladoletnih uporabnikov. Komisija je odkrila, da je platforma zagrešila več kršitev pravil splošne uredbe Evropske unije o varstvu podatkov (GDPR). Med drugim je preiskava ugotovila, da so bile objavljene vsebine uporabnikov, starih od 13 do 17 let, po privzetih nastavitvah samodejno dostopne javnosti oziroma vsem uporabnikom TikToka – torej si je njihove vsebine lahko ogledal in jih komentiral kdorkoli. Pri TikToku so se odzvali, da so potrebne ukrepe uvedli in nepravilnosti odpravili že pred začetkom preiskave, ki je potekala od julija do decembra 2020, in se z razsodbo ne strinjajo.

Janko Lorenci

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Janša, oblak in Golob

Na slovenski desnici, kot da vse brbota, migeta in se spreminja, a scela je vse na svojem mestu. Se pravi, Janez Janša ostaja suveren vladar scene, čeprav skuša kaka miš plesati po svoje.

dr. Bogomir Kovač

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Razumeti

Začetek septembra 2023 je po poletnem političnem zatišju spet postregel z novimi predlogi reševanja zdravstva. O celoviti zdravstveni reformi po dobrem letu dni nihče ne govori več. Ob popolni politični centralizaciji vodenja zdravstvenih politik smo brez ministra že tretji mesec – in to pove vse. Ministrstvo za zdravje je ponudilo smernice zdravstvene politike za prihodnji dve leti, civilna iniciativa Glas ljudstva pa zakon o nujnih ukrepih za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Vmes nastaja v okviru različnih interesnih in strokovnih skupin vrsta novih predlogov, v papirni kakofoniji rešitev pa se razmere v slovenskem zdravstvu poslabšujejo. Zdi se, da predlogi bolj ali manj zadevajo premikanje stolov na slovenskem zdravstvenem Titaniku. Želeni cilji so težko uresničljivi, ponujajo omejene ukrepe namesto sistemskih rešitev. O organizaciji in vodenju, ekonomskih in menedžerskih pristopih v zdravstvu govore malo. Bistvenih reči očitno še vedno nočemo razumeti. In zato smo tam, kjer smo.

Heni Erceg

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Za vse je kriv Mile

Mlad Anglež in neki Američan sta morala v Splitu plačati globo tisoč evrov, izrekli pa so jima tudi prepoved vstopa na Hrvaško in v države Evropske unije za leto dni, ker sta: poškodovala kip Grgurja Ninskega v mestu, potem je Anglež pri belem dnevu slekel hlače in opravil veliko potrebo sredi Peristila, simbola Dioklecijanove palače, potem sta se v črni noči skupaj pijana in zadrogirana vzpenjala na balkon baročne palače v mestnem središču in vznemirjala tamkajšnje stanovalce, potem sta se gola sprehajala po rivi in nazadnje sta žalila organe reda.

Dežela, ki jo je strah rojevanja

Spodnješlezijsko mesto Milicz pooseblja Poljsko, kakršno vladajoča stranka rada slika svojim zvestim volivcem. Cerkev sredi kraja kraljuje nad vsemi hišami, čas teče mirno in lagodno, tako da je praznik krapov eden najpomembnejših dogodkov v mestu.

»Stavba z minimalno možnostjo poplav«

Po avgustovskih poplavah so se v oglasih na platformah, kjer je mogoče preveriti ponudbo nepremičnin, največja pri nas je nepremičnine.net, začeli pojavljati pripisi o poplavni (ne)varnosti nepremičnin. »V resnici je ta pripis predlagala stranka – prodajalec – in seveda sem se strinjal. Po zakonu o nepremičninskem posredovanju smo dolžni ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to pomeni, da imamo kot posredniki dolžnost opozarjati na zadeve, ki so bistvene pri nepremičnini, na pozitivne in negativne,« pravi David Majcen iz nepremičninske družbe RE/ MAX Ljubljana.

Lepi industrijski objekti / Ne želimo več turobnih brezobličnih škatel

Kadar pišemo o industrijski arhitekturi, se po navadi osredotočimo na arhitekturo stavb, ki jih gradimo danes, za današnjo industrijo, po današnjih arhitekturnih načelih. Ali pa pišemo o industrijskih stavbah iz preteklosti ter o domiselnih načinih, kako so jih ohranili, prenovili in namenili povsem drugačnim namenom. Čeprav se zdi slednja tematika zanimivejša, se ji članek posveti le na kratko in predstavi sodobno industrijsko arhitekturo, ki je pogosto po krivem spregledana. Industrija ne spada med prestižne dejavnosti in tudi za industrijsko arhitekturo že od nekdaj velja, da ni pravzaprav nič več kot ovojnica, ki skrije in zaščiti tehnološke procese v notranjosti. S takim odnosom se je prepogosto lotevajo investitorji – bistveno je tisto v notranjosti, to prinaša denar, ovojnica pa je nujno zlo, pomembno je le, da je preprosta in poceni. Žal tudi javnost od industrijskih stavb ne pričakuje nič več kot to, tovarne so pač po definiciji dolgočasne in grde.

Zelena pljuča mesta

Mestni gozd na južnem obrobju Celja, ki obsega gozd na Anskem vrhu, Miklavškem hribu in Starem gradu, je največja urejena javna zelena površina v Celju. Razteza se na 114 hektarih površin, ki so v javni lasti, ter premore 15 kilometrov opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti, pravi Robert Hostnik s celjskega oddelka Zavoda za gozdove Slovenije. Velik javni mestni gozd so vzpostavili tako, da je Mestna občina Celje vse od leta 1997 od manjših zasebnih lastnikov načrtno odkupovala gozdove na zaščitenem območju v bližini mesta ter v njih vzpostavljala rekreativno in izobraževalno infrastrukturo.

Poceni stanovanja – za nekatere

Danska ima dobro razvite kooperativne stanovanjske skupnosti, ki ljudem z nižjimi dohodki omogočajo dostop do nepremičnin in s tem blažijo stanovanjsko krizo. Kljub temu se tudi v tej državi, ki zaradi svoje socialne politike in zadovoljstva prebivalstva velja za enega od evropskih zgledov, stanovanjski sektor spoprijema s pritiski neoliberalnih stanovanjskih politik, nepotizmom in korupcijo.

Datamorgana

Kecia Abbott je hiperproduktivna avtorica gobarskih priročnikov. Piše in izdaja jih kot po tekočem traku – obseg literarnega opusa bi ji lahko zavidali celo nekateri najplodnejši pisatelji. Tudi če spadate v tisti del populacije, ki se z vso strastjo ukvarja z nabiranjem gob, in več polic vaše domače knjižnice krasijo številni gobarski priročniki, morda celo mikološka strokovna literatura, za Abbottovo skoraj gotovo slišite prvič, pa čeprav je v rekordnem času – v pičlih dveh dneh! – izdala kar devet različnih knjig o glivah. Zakaj? Ta oseba sploh ne obstaja. Kecia Abbott je izmišljeni psevdonim oportunističnih prevarantov, ki gobarske priročnike pišejo ob pomoči razvpitega jezikovnega modela ChatGPT, paradnega konja panoge umetne inteligence. To morda niti ne bi bilo tako sporno, če bi bil ChatGPT zanesljiv vir informacij. A ker si pogosto kaj izmisli, laži pa nam prodaja kot dejstva – stroka temu samozavestnemu blebetanju nesmislov (gobarski tematiki prikladno) pravi »haluciniranje« –, so ti priročniki pravzaprav smrtno nevarni.

Intimni vsakdan

Pokončno platno s podobo majhne svetlolase deklice v rožnatem kompletku, ki se sklanja k drobnemu skuštranemu psu, zraven njiju pa mogočno straži še impozanten naguban rjav pes, skoraj tako velik kot deklica sama. Preproga, stoli in drugi predmeti v interjerju, pa tudi sproščenost izrazov in pogledov ljudi, nam dajo vedeti, da smo jih zalotili v domačem okolju, sredi najbolj vsakdanjih opravkov, svojega portretista pa so navajeni.