Most med naravno in umetno inteligenco

Pred mesecem dni je Elon Musk v omrežju X sporočil, da je njegovo podjetje Neuralink, ki razvija tako imenovane nevronske vmesnike, digitalne mostove med človeškimi možgani in računalnikom, tovrstno napravo prvič uspešno vsadilo v možgane ohromelega pacienta. Poskus je, kot je značilno za Muska, zavit v gost oblak skrivnosti, saj je vest o kvaziprelomnem dosežku sporočil v redkobesednem tvitu, kakršnekoli podrobnosti o posegu, pacientu ali rezultatih poskusa pa je zadržal zase. Pred nekaj dnevi je (ponovno v omrežju X) sporočil, da testni pacient z mislimi uspešno upravlja računalniško miško oziroma kazalec miške telepatsko premika po zaslonu.

Poleg naravovarstvenikov jim zdaj vse glasneje nasprotujejo še kmetje

»Nismo proti poplavni varnosti. Hočemo pa realne rešitve, da smo vključeni v odločitve, kaj se bo gradilo na kmetijski zemlji,« pravi Rok Sedminek, kmet iz Savinjske doline.

Bolj lažno od lažnih novic

Že od vzpona prvih prepričljivih sistemov generativne umetne inteligence trepetamo pred prihodnostjo, v kateri bo ta zabrisala meje med resničnostjo in domišljijo in nas popeljala na novo raven v razvoju lažnih novic in politične propagande. Zametki te prihodnosti so že tukaj.

Nemčija ljubi zeleno

Nemški parlament, Bundestag, je 23. februarja potrdil zakon, ki legalizira posest in rabo konoplje v rekreativne namene. Polnoletni Nemci bodo konopljo v manjših količinah lahko gojili doma ali pa jo kupili v nepridobitnih klubih, ki bodo v javni lasti.

Ni enostavno, to življenje!

Nacisti so med II. svetovno vojno šoštanjski družini Pirečnik vzeli otroka, enoletnega Ivana, poslali so ga v Nemčijo, kjer ga je prevzel, posvojil in ponemčil neki bavarski par. Ivanovega očeta so v celjskem Starem piskru ustrelili kot talca, mater Pavlo so poslali v Auschwitz, a ga je preživela. Po vojni je sina iskala in iskala, toda ko je na začetku petdesetih let končno odkrila, kje živi, ji ga niso hoteli vrniti. Tudi nemško sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.

dr. Bogomir Kovač

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Ekonomija

Komentar / Žensko vprašanje

Vsakoletni mednarodni praznik žena je vedno zmes profanosti vsakdanjega življenja in večnih prevratniških idej političnega feminizma. Na eni strani stojijo oguljene fraze, čestitke in enkratno moško potrošniško zavzetje cvetličarn in čokoladnic. Na drugi se zlasti med ženskami krepi nelagodje, ker feministični boj po dobrem stoletju še vedno ni odpravil družbenih razlik med spoloma. Očitno je feminizem še vedno razpet med starim reprodukcijskim eksistencializmom in esencializmom odprave številnih diskriminacijskih praks. Večja politična participacija žensk še vedno ne pomeni ustrezne ekonomske vključenosti, enakopravnost ne prinaša večje enakosti. Troje najbolj izpostavljenih primerov, pravica do splava, enakopravnost zaposlovanja in primerljivost plač, ostaja odprta agenda 21. stoletja celo v EU, nekakšnem Olimpu ženske afirmacije. Še več, prav tu konservativna politična agenda vse bolj preveva tudi generacijo Z in jo v identitetnem antagonizmu spolov vrača v stare okvire moškega paternalizma. Feministični politični aktivizem ostaja očitno vpet v vedno nove družbene antagonizme. Emancipacijska moč ženskega vprašanja na oltarju zgodovine zato ni samoumevna, navkljub tradicionalnemu dnevu žrtvovanju za 8. marec.

Janko Lorenci

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kolumna

Komentar / Nevarno

Emmanuel Macron je nedavno dvignil vihar, ko je rekel, da bi Nato utegnil poslati svoje čete v Ukrajino. Tam so sicer inkognito že zdaj zahodni vojaški svetovalci. A odkrit prihod Natovih vojakov bi drastično zaostril konflikt in grozila bi celo jedrska vojna. Ni čudno, da so Amerika, Nemčija, Anglija, Poljska, Slovenija … nemudoma zanikale možnost, da bi na bojišča poslale svoje čete.

Intelektualna širina in svetovljanstvo

S 1. januarjem se je izteklo leto, uradno posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju. A ko govorimo o njem, ne govorimo le o njegovi arhitekturi in urbanizmu, ampak predvsem o modernizmu in njegovi vlogi v družbi, kajti Ravnikar pooseblja prav to. Modernizem je prelomil s predhodnimi arhitekturnimi praksami in načini načrtovanja, spremenil je razmišljanje o arhitekturi in njenem namenu ter se osredotočil predvsem na njeno funkcionalnost. V svojem bistvu ni slog, ampak družbeno gibanje, ki je že v prvi tretjini 20. stoletja vzpostavilo novo paradigmo, pa tudi nov arhitekturni izraz. Tako so arhitekti modernisti z Atensko listino, ki jo je nekoliko po svoje zapisal in leta 1943 objavil Le Corbusier, svetu predstavili nova načela v urbanizmu in arhitekturi. Iskali so nove koncepte socialnih stanovanj, preizkušali stanovanjske tipologije in iskali optimalne stanovanjske tlorise, uvajali industrializirano gradnjo, rabo prefabriciranih gradbenih elementov, sledili novim tehnološkim možnostim in gradbenim materialom (beton, jeklo, steklo …) ter njihovi brutalni estetiki, zato tovrstno arhitekturo poimenujemo tudi z izrazoma brutalizem in funkcionalizem. Eno izmed znamenitih gesel tega gibanje je »form follows function« (oblika upošteva namen oziroma funkcijo), veljalo pa ni le za arhitekturo, ampak tudi za industrijsko oblikovanje in notranjo opremo.

Dunaj, socialno mesto

Dunaj ima edinstven model socialnih stanovanj, ki je bil zasnovan pred stoletjem in ga seveda ni mogoče preprosto »skopirati«. Polovica prebivalcev avstrijske prestolnice je danes najemnikov z reguliranimi najemninami in za neomejen čas. Najemništvo je destigmatizirano, zagotavlja visoko kakovost bivanja, želje po privatizaciji javnega fonda stanovanj pa desetletja uspešno zatirajo – tudi z izvolitvijo pravih socialdemokratov, kot trdi naš sogovornik Christian Schantl, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje dunajskega stanovanjskega sklada, družbe Wiener Wohnen: od aprila 1945 so bili vsi župani Dunaja člani avstrijske socialdemokratske stranke SPÖ.

Popoplavno betoniranje

Slovenija je lepa in raznolika dežela. Ima veliko naravnih znamenitosti, kulturnih zanimivosti in lepo kulturno krajino, ki učinkuje poetično. Ta je nastala tudi zaradi dolgotrajno spoštovanega prostorskega reda, že v avstro-ogrski državi, po prvi svetovni vojni pa je ta red večidel prevzela v izvajanje novonastala država Jugoslavija. Vse to je bilo pripoznano kot vrednota pri razmisleku, kako urejati prostor, tudi po drugi svetovni vojni, ko se je začelo družbeno upravljanje.

Grajenje mostov

Pred osmimi leti, ko je bila razpisana prva delavnica ustvarjanja z glino pod mentorstvom Hane Karim, se je prijavilo več kot 40 ljudi. »Tolikšno povpraševanje me je precej šokiralo,« pravi ustvarjalka, danes ena najbolj uveljavljenih oblikovalk keramike pri nas. Takrat je bila še brez lastnega ateljeja in zamisel o najemu se ji je zdela precej oddaljena. A je bilo ravno to veliko zanimanje poglavitni razlog, da si je drznila odpreti prvi studio v Ljubljani – preprosto je verjela, da bo povpraševanje le še naraščalo.

Heni Erceg

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Komentar / Na smetišču zgodovine

Članov vladajoče stranke sploh ni vredno omenjati z imeni – razen če je malopridnost res v oči bijoča – saj je to škodljiva truma, ki jo povezujejo izključno korupcija, kriminal in volja do moči. Zato ni pomembno, ali gre za premiera ali katerega od ministrov, vsi po vrsti so »domoljubni« ničeti in vsi že v nizkem startu pred bližajočimi se volitvami. Kampanja že zdaj – z nadležno promocijo lažnih uspehov vlade v zadnjih osmih letih in vseprisotnostjo poblaznelega premiera – spominja na tisto, ki si jo je v devetdesetih letih omislil vodja avtokratskega režima na Hrvaškem, Franjo Tuđman. Ker Srbi niso več moteči, nasprotno, njihovi predstavniki so se udobno in precej brezsramno ugnezdili v vladajoči koaliciji, je med sovražnike Hrvaške mogoče uvrstiti samo še levoliberalno opozicijo in seveda medije.