Kockasta jabolka

Pred dvema desetletjema so na Japonskem vzgojili kvadratne lubenice, ki so zrasle v posebnih steklenih kalupih, in jih prodajali za drag denar. Danes lahko podobne steznike tako za lubenice kot za kockasta jabolka, hruške, limone, pomaranče in podobno sadje nabavi vsak, saj so na spletu naprodaj kompleti petih kalupov iz prosojne plastike, ki prihajajo iz Kitajske, kjer jih izdeluje podjetje z zgovornim imenom Fruit mold, torej kalup za sadje. Na rastoče sadeže jih je treba nadeti, ko so še majhni, nato pa jih, ko dosežejo končno velikost, sneti. Ponujajo tudi kalupe, s pomočjo katerih lahko hruške vzgojite v obliki Bude ali spečega dojenčka, in takšne za kumare, ki bodo narezane na koščke oblikovane kot zvezde ali srca. Še bolj kot kockasto ali kako drugače oblikovano sadje so verjetno impresivne buče v obliki človeške lobanje ali glave Frankensteinove pošasti, saj obstajajo tudi kalupi zanje. Z bučami in jabolki se boste lahko igrali šele naslednje leto, če imate rastlinjak, pa se lahko v njem nemudoma lotite vzgoje paradižnikov s kalupi, ki rastoče sadeže vzgojijo v obliki srca. Valentinovo bo zdaj zdaj.

Grega Repovž

24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Uvodnik / Ideološki spopad

Posebnost slovenske politike niso novi obrazi in nove politične stranke. Novi obrazi so v politiki stalnica v marsikateri državi, le slabi politični novinarji in analitiki iz njih delajo nekakšno lokalno posebnost. Novi obrazi in nove politične stranke nastajajo povsod, to je del demokracije, enkrat bolj intenzivno, drugič spet manj. Če bi že iskali posebnost v tem smislu, to pač niso »novi obrazi«, ampak »stari obrazi« oziroma politiki, ki so več desetletij na vrhu političnih strank ali držav. Tega je v resnici v demokracijah malo oziroma gre za redek pojav. V zahodni Evropi tako ne boste našli niti enega politika, ki bi bil na položaju predsednika stranke, vlade ali države že dve desetletji ali celo več.

Luka Mesec / »Vlada kakršnekoli druge barve bi šla v teh razmerah v ukinjanje socialnih pravic. Mi tega nismo naredili.«

Nahrbtnik, s katerim je Levica vstopila v koalicijo Roberta Goloba, je bil težak: številni so ji očitali skrajna politična stališča in zato nezmožnost sodelovanja z drugimi strankami. Zdelo se je, da je najboljši dokaz za to tudi razpad vlade Marjana Šarca, toda v sedanji koaliciji je Levica postala dejavnik stabilnosti, Luka Mesec pa eden najbolj umirjenih članov vlade, ki se ne zapleta v dnevnopolitične spore, predvsem pa ne solira. Z Mescem smo se pogovarjali v tednu, ko je začasno nadomeščal predsednika vlade Roberta Goloba – bil je torej vršilec dolžnosti predsednika vlade.

Kamen je zlato

Država je lani od okrog 120 podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z izkopom ter seveda s prodajo mineralnih surovin – gre zlasti za različne vrste kamnin in peska, ki se uporabljajo v gradbeništvu – pobrala le 4,1 milijona evrov koncesnin. Gre za izjemno nizek znesek. Država je na primer lani iz državnega proračuna zgolj za nadomestne dele za vozila, ki jih uporabljajo javni uslužbenci, plačala 9,4 milijona evrov. Kako nizek je znesek koncesnin, nam še bolj nazorno pokažejo visoki dobički, ki jih koncesionarji kujejo z izkopanimi surovinami, ki so sicer omejen in neobnovljiv naravni vir. A apetiti koncesionarjev, med katerimi jih je več v tuji lasti, naj bi bili še večji: doseči želijo trajno spremembo zakona o rudarstvu, ki bi pri odločanju o izkoriščanju mineralnih surovin ošibila občine in pristojnosti v večji meri prenesla na državo. Taka ureditev je zdaj začasno že uvedena kot del načrta popoplavne obnove.

TV komentar / Predsednica malo zapoje

Voditelj Aleksandar Stanković je tudi slovenski javnosti znan predvsem po svoji pogovorni oddaji Nedeljom u 2 na prvem programu hrvaške javne televizije. Že pet let se v času poletnih počitnic, ko oddaje ni na sporedu, odpravlja na motoristična popotovanja, potem malo kramlja o krajih, ki jih prevozi, povsod pa se sreča tudi s posamezniki po svojem izboru. Letos poleti se je namenil po Sloveniji in Italiji. Stanković je tak sproščen samozavestnež, ki mu uspeva dajati vtis resnega družbenega komentatorja, čeprav se, resnici na ljubo, nikoli res ne opredeli do žgočih političnih vprašanj v rodni Hrvaški. A vrnimo se k njegovi poletni shemi: svoja motoristična potovanja objavi v oddaji Veter v laseh, kar je seveda samozavestna šala na račun njegove pleše. Zadeva je narejena simpatično.

Kdo vleče niti pri koncesijah

Eden ključnih ljudi na ministrstvu za naravne vire, ki je od aprila letos pristojno za rudarstvo (prej ministrstvo za infrastrukturo), je po naših informacijah Marko Maver. Maver je bil v Šarčevi vladi (2018-2020) državni sekretar okoljskega ministra Simona Zajca, ki je na ministrskem mestu marca 2019 nasledil Jureta Lebna. Leben je namreč odstopil zaradi afere z maketo za 2. tir Koper-Divača, ki je bila naročena na nenavaden način, poleg tega pa neverjetno draga. Maver sicer velja za enega najtesnejših političnih spremljevalcev Lebna v stranki Zelena dejanja, iz katere je januarja 2022 nastala Golobova stranka Gibanje Svoboda. Maver je bil recimo eden od štirih, ki so maja 2021 stali za Lebnom na predstavitveni novinarski konferenci stranke Zelena dejanja, ki da bo, kot je takrat napovedal Leben, iskala »ravnovesja med kakovostnim razvojem in ohranjanjem okolja«. Pod Golobovo vlado je bil Maver sprva zaposlen v kabinetu ministra za naravne vire Uroša Brežana in vezan na njegov mandat. Julija letos, torej nekaj mesecev pred odslovitvijo ministra Brežana, je Maver »vezanost« na ministra prekinil in iz kabinetne zaposlitve prešel v delovno razmerja na direktoratu za naravo.

Konec Evrope

Izraelska nacionalka – alias Kan – je v nedeljo na X, eks Twitter, naložila Pesem o prijateljstvu 2023, ki jo poje otroški zborček. Ta entuziastično sporoča, da izraelska letala sejejo uničenje in da izraelska vojska vdira v Gazo, kjer bo uničila ljudi, ki nosijo svastike: »V enem letu tam ne bo več ničesar, varno se bomo vrnili domov, v enem letu bomo vse uničili in se vrnili na naša polja.«

Življenjepis Boruta Pahorja / Od pekla do raja

Pisanje spominov je poseben literarni žanr. Še bolj poseben pa je, če se tega posla lotijo politiki, ljudje, ki želijo na takšen način postaviti piko ali pa zgraditi mavzolej. O svoji politični karieri so tako pisali (ali pa se z zapisanim vsaj strinjali) Margaret Thatcher, Barack in Michelle Obama, Winston Churchill, Nelson Mandela, Malcolm X, Joschka Fisher – seznam je skorajda neskončen, sega vse do Julija Cezarja, ki je napisal Komentarje galskih vojn, v katerih je kot v pripovedi opisal rimsko osvajanje Galije in to storil, logično, precej pristransko.

Za živali gre

Prejšnji petek je veterinarska inšpekcija, veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, s kmetije Možgan blizu Krškega odvzela 24 živali, točneje čredo goveda. Ukrep je zbudil številna vprašanja in razburil kmečke organizacije ter politične stranke, ki računajo na glasove njihovih članov. A celotna razprava se ni niti dotaknila pravih vprašanj, pravic živali in spoštovanja teh pravic.

Vlado Miheljak

24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Dva leva

Komentar / Podobe nestrpnosti

Nestrpnost ima nešteto podob. Vsaka je zavržna in vsaka je grozljiva. Nihče, nobena dežela, noben narod, nobena socialna skupnost, ni odporen proti nestrpnosti. In ob vzniku še tako grozljivih podob se vedno pojavljajo moralistična vprašanja, kako je to mogoče. No, vprašanje bi morda bilo treba obrniti, v smislu: ali obstajajo kakšni dobri ali vsaj zadostni razlogi, da se to ne bi dogajalo. Poglejmo dve nedavni razvpiti podobi.

Janša trdi, da je nedolžen, a izloča obremenilne dokaze

Sojenje Janezu Janši in domnevnim sostorilcem v zadevi Trenta se vleče. Čeprav Janša zatrjuje, da je nedolžen in da gre za politični konstrukt, skuša njegova obramba izločiti zanj obremenilne dokaze. V medijih smo prebrali, da je obramba res dosegla omembe vredno zmago z izločitvijo pomembnih, morda celo ključnih dokazov. Pa to drži? Za katere dokaze sploh gre?

Neroden ali nevaren?

»Na čelu urada za narodnosti potrebujemo nekoga, ki te Rome pozna, in jaz jih poznam v dušo, meni se povsem razkrijejo, vse mi povejo, tudi za lumparije, in občutek imam, da me imajo večinoma radi,« pravi vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, ki si želi to funkcijo prevzeti tudi za stalno. Toda ali je res pravi človek, ki bo končno začel vključevati naraščajočo romsko skupnost v družbo in si prizadevati za boljše sobivanje večinskega prebivalstva in te narodne manjšine? Ker država ta vprašanja že desetletja zanemarja, je trenutno morda ena izmed pomembnejših vladnih odločitev na tem področju imenovanje direktorja ali direktorice urada za narodnosti.

Največja slovenska podjetja zaradi nizkih obresti v domovini denar deponirajo na Hrvaškem

Banka Slovenije je ta teden objavila, da je slovenski bančni sistem po letošnjih prvih devetih mesecih imel skoraj 714 milijonov evrov čistega dobička. To je rekord v 30-letni zgodovini države, s takim dobičkom so banke in hranilnice v devetmesečju poslovale prvič po letu 1994. V istem času lani so imele »le« 367 milijonov evrov čistega dobička, torej pol manj, v vsem lanskem letu pa 502 milijona evrov.

Študenti ljubljanske Filozofske fakultete so protestno brali palestinsko poezijo 

»Ko si pripravljaš zajtrk, misli na druge – / ne pozabi nahraniti golobov. / Ko vodiš svoje vojne, misli na druge – / ne pozabi na tiste, ki si želijo miru. / Ko plačuješ račun za vodo, misli na druge – / tiste, ki jih napajajo oblaki. / Ko se vračaš domov, v svoj dom, misli na druge – / ne pozabi na ljudi v šotorih. / Ko greš spat in šteješ zvezde, misli na druge – / nekateri nimajo kje spati. / Ko se osvobajaš v metaforah, misli na druge – / tiste, ki so izgubili pravico do besede. / Ko misliš na oddaljene druge, pomisli nase – / reci: ko bi le bil sveča v temi.«

Bomo v ustavo zapisali, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo?

Združenju Povezani smo, ki je v preteklosti na primer trdilo, da raba pesticidov v kmetijstvu povzroča »feminizacijo moških, ki je pripeljala do prototipa maminega sinčka in hkrati nevarnega narcisoidnega psihopata,« je uspelo nemogoče: zbralo je 56.267 podpisov, kar je več kot dovolj (potrebovalo bi jih le 30 tisoč) za začetek postopka spremembe ustave. Vanjo bi namreč podpisniki želeli zapisati, da je gotovina na območju Slovenije – zakonito plačilno sredstvo.

Politične komentatorje je treba predstaviti celostno, takšne, kot so

Med komentatorji aktualnega političnega dogajanja se v zadnjem času pogosto pojavlja dr. Dejan Verčič. V časopisni hiši Delo so ga nedavno gostili v podkastu Moč politike in ga predstavili kot »profesorja na Fakulteti za družbene vede (FDV) in komunikatorja«, »zanimivega sogovornika« in »svetovalca številnim politikom«.

Iz kolapsa v kolaps

Prestolnica zadnje čase doživlja en prometni kolaps za drugim. Križišča se napolnijo, promet pa tako rekoč obstane na mrtvi točki. Razlogov je več. K manjši gneči, predvsem pa k boljši pretočnosti križišč lahko prispevajo tudi vozniki sami. Kljub temu pa gnečo izvorno povzroča prometna politika, ki se je v preteklosti osredotočala na avtomobile, zdaj pa se iz tega težko izvleče. Katere so torej potrebne sistemske rešitve za ljubljansko prometno problematiko in kaj lahko naredijo vozniki, da se prilagodijo razmeram, ki se bodo nekaj časa verjetno še poslabševale?