Svetlana Makarovič / »Izrael s premierom Netanjahujem na vrhu skozi moje oči simbolizira svastiko«

"V tem času, žal, Izrael s premierom Netanjahujem na vrhu skozi moje oči simbolizira svastiko, Palestina pa zame simbolizira rdečo zvezdo. Kaj si mislim o vojni, sem že povedala v svoji poeziji Horror mundi, to je poezija o grozi sveta, o umorih, o mučenju in krivici, tudi o zlu, ki ga prek vojn povzroča človek. Bojim se, da je vojna skrita v vseh nas, v vsakem človeku, vendar pa je ta boj med dobrim in zlom vedno stvar posameznika, stvar tega, kako se odloči. Skrajni čas je, da Slovenija neha lesti v rit vsem večjim in močnejšim, da se postavi po robu kapitalu, ki zastruplja ljudi, in da se končno zavzame za šibkejše. In to so danes Palestinci."

Jernej Lorenci / »Kako je mogoče, da v 21. stoletju še zmeraj podlegamo delitvi na črno in belo?«

"Kako je mogoče še zmeraj razumeti vojno kot naravno stanje stvari? Kako, da ne investiramo vseh svojih sil in znanja v ozaveščanje, da vojna preprosto in enostavno – NE?! Zakaj si dovoljujemo pripeljati se do točke, ko pravimo, da so eni (Rusi, Izraelci, Američani) glasniki zla, drugi (Ukrajinci, Palestinci) pa glasniki dobrega? Kako je mogoče, da v 21. stoletju še zmeraj – in vse bolj – podlegamo banalni in destruktivni delitvi na črno in belo? Kako je mogoče, da smo v postkovidnem obdobju kar naenkrat začeli ustvarjati cel kup novih front in delitev? Da smo spoznanje in izkušnjo (covid-19) o človeški ranljivosti (ranljivosti človeštva) pretvorili v obsedeno iskanje razlik in ne enakosti? In te razlike še zmeraj iščemo in se jih oklepamo in jih poglabljamo z obsedenostjo in neznansko krvoločnostjo? Zakaj svoje ranjenosti in negotovosti ne pretvarjamo v povezovanje? Zakaj se v procesu globalizacije raje oklepamo na silo ustvarjenih razlik (nacionalizem, lokalizem, 'Jaz, Jaz, Jaz!!!') in ne tistega, kar nas druži: odprtih ran in živega strahu? In velikanske, prav iz rane in strahu (negotovosti) izvirajoče jeze? Krvi željnega besa?

Tomislav Jovanović - Tokac / »Evropa ne more več samo mižati in iskati političnih izgovorov za genocid«

"Dogajanje, ki ga spremljamo zadnjih nekaj več kot sto dni v Gazi, ni nič drugega kot groza za človeštvo. Žrtev je iz dneva v dan več, in dlje ko mislimo to zgolj nemo spremljati, manjši bomo kot ljudje. V resnici je na tnalu naša človečnost. Slavoj Žižek je v Frankfurtu povedal točno to, česar si nihče ni upal povedati, niti ni hotel slišati, zdaj pa je prišel čas, ko bomo morali to jasno in glasno povedati tudi drugi. Evropska in mednarodna skupnost preprosto ne more več samo mižati in iskati političnih izgovorov za to, kar se dogaja – za etnično čiščenje, za genocid."

Žiga Divjak / »Podpiranje izraelske politike je nesprejemljivo«

"Za grozljive zločine v Gazi ni opravičila. Podpiranje izraelske politike, ki temelji na rasističnih predpostavkah, politike, ki brezsramno krši mednarodno pravo, ne upošteva temeljnih človekovih pravic in aktivno izvaja genocid, je nesprejemljivo. Molk pa je v tem primeru tiha podpora. Če molčimo, sodelujemo v popolnem razvrednotenju človeškega življenja, sodelujemo pri normalizaciji brutalnega nasilja in sodelujemo v snovanju distopičnega sveta, v katerem je tistim, ki imajo moč, dokončno dovoljeno vse. Kakšno prihodnost si lahko obetamo, če takih grozot jasno, odločno in nedvoumno ne obsodimo? Nasilja se preprosto ne bi smeli navaditi."

Marko Mandić / »Kako ta morija še kar traja in traja in se ne zaustavi?«

"Nikakor ne morem razumeti, kako ta morija še kar traja in traja in se ne zaustavi. Med pripravo performansa Pot v svobodo za razstavo Huiqin Wang, Ideološka sestavljanka, sem prebiral neko majhno rdečo knjižico. V njej so bili zbrani govori Josipa Broza - Tita, ki je leta 1979 na konferenci v Havani poudaril, da je palestinsko vprašanje bistvo bližnjevzhodne krize. In da če nam ga ne bo uspelo urediti, nikoli ne bomo dosegli trajnega miru ne na tem območju ne drugod. Še prej, na prvi konferenci neuvrščenih leta 1961 v Beogradu, so razpravljali o tem, da bi bilo treba doseči popolno razorožitev, da je to temeljna, neizogibna naloga, če si želimo miru. To je bilo pred več kot 60 leti. A oboroževalna tekma, ki je bila takrat v razmahu, se v resnici ni nikoli končala. In morda še danes deluje utopično, da se kdaj bo. A verjamem, da znamo narediti ta korak, da znamo prestrukturirati vrednotni sistem v naših glavah. K temu pa bi morali prisiliti tudi odločevalce."

Katarina Stegnar / »Genocid je beseda, ki se je bomo morali naučiti na novo izgovarjati«

"Dovolj je avtocenzure, dovolj racionaliziranja, dovolj iskanja opravičil in razlogov, dovolj kalkuliranja, dovolj zgodovinskega revizionizma ... Dovolj je! Načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin ima od štiridesetih let prejšnjega stoletja definicijo, od leta 1948 tudi mesto v mednarodnem kazenskem zakoniku. Genocid je beseda, ki se je bomo morali naučiti na novo izgovarjati – ne da bi nam pri tem grlo stiskal prijem močnejšega ali izrekanje preprečila misel na kakršenkoli privilegij –, in je prva beseda, ki bi morala, ko je izrečena, tudi nemudoma preprečiti njegovo nadaljevanje."

Vinko Möderndorfer / »Za milijone mrtvih so morda najbolj odgovorni tisti, ki gledajo stran«

"Nobenega dvoma ni, da vse vojne v vseh časih vedno zakuhajo politiki. Kralji, carji, generali, predsedniki, izvoljeni v tako imenovanih demokracijah, ali avtokrati, ki se prikomolčijo na oblast s prevarami demokracije … In tudi s trenutnimi vojnami je tako. Iz zgodovine, ki nas nikoli nič ne nauči, se lahko spomnimo, kako bedno se je evropska politika odzvala na špansko državljansko vojno in s tem dala polet drugi svetovni vojni, spomnimo se, kako so evropske države tik pred drugo svetovno vojno zapirale meje pred judovskimi begunci, spomnimo se tihega političnega sodelovanja velikih držav s samodržci v dvajsetem stoletju. Podpora vojni ali diplomatsko prikimavanje in tudi molčanje se vedno končajo s še večjo vojno. Na koncu so za milijone mrtvih in razseljenih odgovorni vsi. Morda celo najbolj tisti, ki tiho prikimavajo in gledajo stran."

Nina Rajić Kranjac / »V Gazi smo priča vojnemu zločinu Izraela, priča smo načrtnemu pokolu«

"V trenutku, ko so civilisti napadeni s kopenske, morske in zračne smeri, ko jim je onemogočen dovoz humanitarne pomoči, ko nimajo več dostopa do čiste vode, ko je uničeno vse njihovo imetje in so prisiljeni živeti na tretjini svojega ozemlja v nekakšnih zasilnih taboriščih ali prenatrpanih zapuščenih objektih, ko umirajo od lakote in bolezni, ki se širijo v teh življenjskih razmerah, ko število smrtnih žrtev v 100-dnevnem izkazovanju 'samoobrambe' doseže število 24.000 ... Takrat ne gre več za izbiranje strani. Ne gre za reševanje nerešljivega konflikta, ki traja desetletja in o njem vemo premalo. Takrat je neokusno tehtati in preračunavati, od katere strani bomo v prihodnje imeli 'več koristi', s katero bomo sklepali 'dobičkonosnejše investicije', kaj nas bo, če se izrečemo proti agresorju, 'doletelo', kakšne bodo posledično sankcije in ali bi morebiti v prihodnosti tega agresorja gospodarsko ali politično vseeno bolj potrebovali. V Gazi smo priča vojnemu zločinu Izraela, priča smo načrtnemu pokolu, in tega bi morali kot mednarodna skupnost ostreje obsoditi."

Vlasta Jalušič / »Slovenija bi morala podpreti tožbo Južne Afrike«

"Zdi se mi, kot da ni več kaj reči. Nič ne more opravičiti nasilja in ubijanja, ki se dogaja v Gazi. A naj si dovolim analogijo, ki bo morda znala ilustrirati stanje, ki ga trenutno spremljamo na Bližnjem vzhodu, in odziv mednarodne skupnosti nanj. To je tako, kot da bi leta 1991 celotna Evropa in globalni Zahod podprla Slobodana Miloševića in Jugoslovansko ljudsko armado, da zbombardirata Slovenijo in njeno prebivalstvo, nato pa ljudi zgneteta v eno od alpskih dolin in jih s poslanim arzenalom orožja raketirata. Tožba Južne Afrike je popolnoma umestna, Slovenija pa bi jo morala – tudi glede na lastno zgodovino – podpreti. Vse ostalo je, žal, to je treba izreči, sodelovanje v zločinu. Ne smemo več dovoljevati, da nas organizirajo v krivdo."

Nika Kovač / »Slovenija ni naredila dovolj«

"Poznam kar nekaj ljudi iz Gaze, spremljala sem, kaj se jim dogaja, v nekem trenutku so se mnogi med njimi nehali javljati, pogovarjala sem se s tistimi, ki jim je iz Gaze uspelo pobegniti ... To, kar gledamo danes, ni nič drugega kot ogromna katastrofa. Odziv nanjo pa je na žalost nekaj simptomatičnega. Nekatere države so bile nasilje v Gazi resda sposobne obsoditi, a še vedno niso pripravljene potegniti jasnih potez, ki bi to katastrofo lahko končale. V trenutkih, ko nedolžni ljudje umirajo, ko se pred nami dogaja teptanje neke skupine ljudi, je treba storiti vse, da se to ustavi. A tega ne naredimo. Ne, tudi Slovenija ni naredila dovolj. Čas je, da od lepih besed o solidarnosti preidemo h konkretnim dejanjem."

Benjamin Krnetić / »Dokler ne bo svobodna Palestina, ne bo svoboden nobeden od nas«

"Nemoč ni zgolj posledica, je strategija TikTok kapitalizma. Klasična neo-lib poteza je individualizacija in spektakelska vrednost države in njenih institucij. Pozivi so iluzije, izjava v časopisu je nož v strelskem obračunu. Moja jeza je nepomembna. Mi smo otroci genocida v Srebrenici, 20.000 izbrisanih v Sloveniji, Natovega bombardiranja Beograda. Vse, kar zmoremo, je novo generacijo naučiti dejstva, da človeško življenje ni nič vredno. Svet, kjer je odgovornost, podobno kot kapital in politična moč, pretočena v roke posameznika, se pravi belega boomerja, je svet small-dick-energy diplomacije, ki jo omogoča moj volilni glas. Je javno-zasebno partnerstvo v disrupciji okolja kot nepremičnine. Je Lidl logika naših gledališč. In zato so mrtve otroške oči v Gazi realiziran potencial vseh nas, ki bomo, ali smo že, zrasli v državo. Zato, dokler ne bo svobodna Palestina, ne bo svoboden nobeden oziroma nobena od nas. Vojaška in tehnološka dejanja države Izrael dojemam kot nameren in sistematičen genocid nad nedolžnim palestinskim ljudstvom."

Spomenka Hribar / »Slovenska politika podpira agresorja, Izrael«

"Slovenska država je nastala na temelju odpora proti okupatorjem, torej narodnoosvobodilnega boja. Volja do življenja po svoji meri, po svoji kulturi je bil uporniški motiv in energija, da smo kot narod zdržali vse nasilje in trpljenje ter dočakali svobodo. In zametek slovenske državnosti. Kar smo doživeli sami kot svojo izvorno pravico do samoobrambe, bi morali dopustiti in priznati tudi drugim. Slovenska politika pa, nasprotno, dejansko podpira agresorja, Izrael. Namesto da bi Palestincem priznala pravico do lastne države in jim na tej poti pomagala, se skriva za pravico do humanitarne pomoči prizadetim. Ki je sicer potrebna – a ne kot nadomestek za temeljno pravico do lastne države. Izraelci pa se medtem skrivajo za holokavstom kot temeljem svoje pravice do domovine, a spregledujejo, da nepopisno trpljenje prednikov nikogar ne pooblašča, da dela podobno ali enako z drugimi. Smrt ne pooblašča nikogar za nič. Mrtvim gre spoštovanje, obžalovanje njihovega trpljenja, živim pa večni poduk: Nikoli več!"

Peticija Dost je! / Že več kot osem tisoč podpisov

Pri Mladini smo v petek objavili peticijo Dost je!, k se zavzema za trajno končanje izraelskih napadov na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem. Pobuda, ki naslavlja slovensko vlado, se obenem zavzema za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic. Do zdaj smo zbrali že več kot osem tisoč podpisov, število pa se iz dneva v dan povečuje. Svoje ime lahko dodate na spletnem naslovu www.mladina.si/peticije. 

Tanja Fajon / »Edino jamstvo za varnost Izraelcev je palestinska država«

Edino jamstvo za varnost Izraelcev je palestinska država, je zunanja ministrica Tanja Fajon povedala na današnjem zasedanju zunanjih ministrov, na katerem se jim je pridružil tudi vodja izraelske diplomacije Izrael Kac.

Parkirnine / »Zadeve je treba predebatirati in se dogovoriti, ne pa stepsti«

Krajevno skupnost Stara Fužina - Studor je konec minulega leta razburil predlog Občine Bohinj za spremembo odloka o prometnem režimu, po katerem krajevna skupnost ne bi mogla več pobirati parkirnin na svojem območju, temveč bi to enotno izvajala občina. Župan se nadeja, da bodo nesoglasja rešili do konca marca.

Rusija / »Režim v Kijevu še naprej kaže svoj zverinski obraz«

Rusija je danes odgovornost za napad na terminal za zemeljski plin v bližini Sankt Peterburga v nedeljo pripisala Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je očital Kijevu, da napada civilno infrastrukturo in ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Kakšne druge rešitve imajo v mislih? Da vsi Palestinci odidejo, da vse pobijejo?«

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in več zunanjih ministrov držav članic unije se je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju zavzelo za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Borrell je poudaril, da Izrael miru ne more vzpostaviti zgolj z vojaškimi sredstvi.

Protikorupcijska komisija začasno prekinila preiskavo zoper Goloba

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je morala začasno prekiniti postopek preiskave zoper predsednika vlade Roberta Goloba, so sporočili iz komisije. Specializirano državno tožilstvo je namreč po njihovih navedbah ocenilo, da bi razkritje dela dokumentacije iz spisa, za katero je Golob zaprosil, škodovalo interesom predkazenskega postopka.

Če Trump premaga Nikki Haley, bo republikanski predsedniški kandidat morda znan že jutri

Republikanski in demokratski volivci bodo v torek izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah v ameriški zvezni državi New Hampshire. "Pri republikancih se, če bo Donald Trump prepričljivo premagal Nikki Haley, vse skupaj lahko praktično že konča, pri demokratih pa predsednik Joe Biden nima resne konkurence," piše dopisnik Slovenske tiskovne agencije (STA) iz New Yorka Robi Poredoš.

Zdravniki v zaostritev stavke

Po doslej neuspešnih pogajanjih vlade in zdravniškega sindikat Fides se zdravniška stavka nadaljuje tudi ta teden. Odslej bo potekala v zaostreni obliki, kar pa bo odvisno od vsakega posameznega zdravstvenega zavoda. Vlada in Fides naj bi sicer tudi danes sedla za pogajalsko mizo.

Ukrajina sestrelila več ruskih dronov

Rusija je danes napadla Ukrajino z osmimi droni, ki pa so jih ukrajinske sile sestrelile, so sporočili v Kijevu. Poročil o morebitni škodi zaradi ostankov sestreljenih zračnih plovil ni.

Zaznanih največ kitajskih balonov doslej

Tajvan je v nedeljo v zračnem prostoru nad svojim ozemljem zaznal šest kitajskih balonov, kar je največ doslej. Eden je letel neposredno nad otokom, pet pa so jih opazili v bližini severnega obmorskega mesta Keelung, so danes sporočili s tajvanskega obrambnega ministrstva.

Oto Luthar / »Slovenska diplomacija svojo morebitno nenačelnost lahko tokrat res drago plača«

"Številni Izraelci se s politiko aktualne vlade niso strinjali in se ne strinjajo tudi sedaj. Razlika je v tem, da so se znašli v novi vojni. Čez noč so iz civilistov postali vojaki. In ker ima vojska v izraelski družbi poseben status, je sedaj prevladala tovariška solidarnost. Predvsem pri nabornikih in s tem pri večini državljanov te države. Ne smemo pozabiti, da je v Izraelu vojska tudi socialna ustanova, tu in tam celo neortodoksna ženitvena posredovalnica. Drugi problem je oglaševanje Hamasovega izživljanja nad civilisti. Piarovska akcija, ki se sedaj širi tudi zunaj Izraela, je doma naredila svoje. A to ne pomeni, da je kritika pozabljena. Ne nazadnje tudi zato, ker se vse več ljudi zaveda, da vojni zločini v Gazi in drugih delih palestinskega ozemlja resno ogrožajo Izrael. Če kdaj, lahko tokrat brez pretiravanja trdimo, da po tej vojni v Izraelu 'nič več ne bo tako, kot je bilo'. Z malo pretiravanja (pa ne dosti) bi podobno lahko trdili za slovensko diplomacijo, ki je zaradi (nestalnega) članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov na resni preizkušnji in ki svojo morebitno nenačelnost lahko tokrat res drago plača. Zato nič, razen jasnega formalnega nastopa proti nasilju nad Palestinci kjerkoli v Izraelu, ne pride v poštev. Izbira med komformnostjo ali načelnostjo tokrat ni izbira. Celo v diplomaciji ne."

Milan Kučan / »Genocid ni enkratno dejanje, je proces«

"Genocid ni enkratno dejanje, je proces. Z dogajanjem v Gazi dobiva brutalno surovo obliko. Meddržavno sodišče v Haagu bi s svojo odločitvijo lahko zadržalo nadaljevanje genocidnih dejanj. Zavedam se občutljivosti položaja Slovenije kot članice Evropske unije in Varnostnega sveta Združenih narodov. In vendar ne vidim zadržkov, da bi se pridružila tožbi Južne Afrike, pa tudi ne, da bi priznala palestinsko državo, čeprav to danes pomeni bolj moralno opredelitev. Slovenija ima v svojih dosedanjih načelnih ravnanjih in izkušnjah dovolj razlogov, da utemelji svoje suvereno odločanje. Težko si predstavljam prihodnost sveta, v katerem dejanja, kakršna spremljamo v Gazi, ne bi bila obsojena in onemogočena."

Gregor Golobič / »Slovenija na potek tega evropskega samoumora ne more resno vplivati«

"Encyclopedia Britannica navaja, da je izraz gaza, s katerim tudi pri nas poimenujemo redko tkano, lahko in zračno bombažno tkanino, povzet po imenu palestinskega mesta Gaza, katerega številne tkalnice so z njo dolgo zalagale Evropo, da so lahko povijali rane milijonov njenih vojakov in vseh drugih. Danes je Gaza ena sama nepovita rana, je odprti kop človeškega mesa in kosti, krvavi potop. Gaza strip ni več band-aid in še manj hansaplast. Angleži sodelujejo pri bombardiranju ljudi v tem traku s svojih oporišč na Cipru in poveljnik nemške Luftwaffe je odletel v Tel Aviv, da donira svojo denacificirano arijsko kri za sinove Izraela, ki v specialni vojaški operaciji 24/7 visoko z neba z ognjem dezinficirajo sledove človeške DNK s svetih tal. Blut vom Boden. Zdaj vemo in vidimo: končni Aufhebung evropske zgodovine je v neposrednem prenosu genocida. Gaza je umorjena, tam se v živo na mrtvo končuje zgodovina Evrope. Ni pa to edina zgodovina. Druge bodo poslej pisali drugi – pravzaprav to že počnejo. Slovenija na potek tega evropskega samoumora v resnici ne more resno vplivati. Lahko ne molči, lahko z ogorčenim dostojanstvom urbi et orbi priklicuje v spomin zavržena načela in pozabljene norme. Resnici na ljubo to v zadnjih mesecih počne bolj častivredno, kot smo upali pričakovati. Morda bomo opomba pod črto neke druge, neprečrtane zgodovine."

Rupar ustanovil stranko »upokojencev«

Člani društva Inštitut 1. oktober in podporniki iniciative Glas upokojencev so danes v Ljubljani ustanovili stranko Glas upokojencev. Kot je dejal pobudnik Pavel Rupar, je cilj stranke "izboljšati življenje upokojencev ter zagotoviti boljše socialne razmere za delavce in mlade". Napovedal je udeležbo na evropskih in državnozborskih volitvah.