-
8. 10. 2023 | Politika
Tanja Fajon / »Solidarnost z Izraelom je neomajna«
Solidarnost z Izraelom je neomajna, je ob napadu, ki ga je na to državo izvedlo skrajno palestinsko gibanje Hamas, poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, se ima Izrael "pravico braniti v skladu z mednarodnim pravom". Dodala je, da si EU s partnerji prizadeva za zaustavitev sovražnosti in pogajanja.
-
9. 10. 2023 | Svet
»Prištini ne moremo izročiti nikogar, ker Kosova ne priznavamo kot države«
Beograd Prištini ne namerava izročiti Milana Radoičića, ki je prevzel odgovornost za organizacijo nedavnega napada na severu Kosova, je za britansko mrežo Sky News dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Obenem je znova zanikal vpletenost Beograda v napad in tudi zadnja namigovanja Prištine, da je bil vanj vpleten njegov sin Danilo Vučić.
-
8. 10. 2023 | Svet
Biden / »Ni opravičila za terorizem«
Ameriški predsednik Joe Biden je po terorističnih napadih Hamasa "odredil dodatno podporo Izraelu", je danes sporočila Bela hiša, ki je v posebnem sporočilu o telefonskem pogovoru med voditeljema ZDA in Izraela pojasnila, da gre za vojaško pomoč. Sporočilo Bele hiše dodaja, da uradniki Bele hiše ostajajo v stiku z izraelskimi kolegi.
-
9. 10. 2023 | Svet
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2023 je prejela ameriška ekonomistka in profesorica na Harvardu Claudia Goldin "za napredek pri razumevanju uspešnosti žensk na trgu dela", je danes v Stockholmu sporočila Kraljeva švedska akademija znanosti.
-
9. 10. 2023 | Svet
Iran / »Odločno podpiramo Palestino, vendar nismo vpleteni v napad«
Misija Irana pri Združenih narodih je v nedeljo sporočila, da Iran ni neposredno vpleten v napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael. "Odločno podpiramo Palestino, vendar nismo vpleteni v palestinski odziv, saj je izključno v rokah Palestine," so po poročanju tiskovne agencije Reuters zapisali v izjavi za javnost.
-
8. 10. 2023 | Družba
»RTV Slovenija je kot lesena koliba, ki se seseda sama vase«
"RTV Slovenija je kot lesena koliba, sestavljena iz strohnelih šib, ki se seseda sama vase, medtem ko naokoli divjajo podnebne spremembe. Nikogar ni, ki bi te strohnele šibe zamenjal z drugo kritino ali zabetoniral temelje, da se vsa stvar ne bi nagibala sem ter tja. Ta baraka se ni v stanju spopadati s spremembami okoli sebe, njeni prebivalci pa se ukvarjajo sami s seboj."
-
8. 10. 2023 | Kultura
»Slovenci imamo izkrivljen pogled na zgodovino«
"Spraševala sva se, 'zakaj Slovence tako fascinira to ukvarjanje z zgodovino'. Slovenci imamo, tako kot do neke mere vsak narod, izkrivljen pogled na zgodovino. Zgodovino pač pišejo zmagovalci. Zdi se, da gremo Slovenci pri tem še dlje – zgodovino piše zmagovalec, pa še nekdo drug in tretji, dokler ni to samo še zmes nedorečenosti in nejasnosti. S tem se nihče noče spopasti, ker so te teme koristne za ustvarjanje konflikta, ki ves čas tli v ozadju. To je kot klet, v kateri imaš ves čas pripravljeno orodje, ki ti bo morda prišlo prav. Polpretekla zgodovina pri nas je politično orodje, ki nas obremenjuje skoraj na dnevni bazi. Jasno, da bodo nastajali filmi, ki to reflektirajo."
-
9. 10. 2023 | Svet
Bo povpraševanje po nafti naslednji dve desetletji res naraščalo?
Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) kljub prizadevanjem za omejitev podnebnih sprememb pričakuje, da bo povpraševanje po nafti naslednji dve desetletji naraščalo. Opec napoveduje, da bo povpraševanje po surovi nafti do leta 2045 doseglo 116 milijonov 159-litrskih sodov na dan, kar je 16,5 odstotka več kot leta 2022.
-
9. 10. 2023 | Kultura
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je na ogled razstava o Maxu Oppenheimerju, ki je na začetku 20. stoletja veljal za znano osebnost umetniških krogov na Dunaju, v Berlinu in Zürichu. Njegovi psihološko ekspresivni portreti Sigmunda Freuda, Arnolda Schönberga in Thomasa Manna pričajo o položaju, ki ga je imel znotraj tedanje kulturniške elite.
-
8. 10. 2023 | Družba
-
9. 10. 2023 | Politika
»Zadnjih 20 let je vse zgrajeno okrog avta«
-
7. 10. 2023 | Družba
FOTOGALERIJA / Shoda za in proti pravici do splava
Danes sta na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala kar dva shoda. Prvi je bil pohod za življenje, katerega glavni cilj je prepoved splava, drugi pa je bil protishod, ki pravico do splava podpira. Na pohodu za življenje so bili govori o ljubezni do življenja, primerjanje splava z rasističnimi umori, pa tudi otroci, oblečeni v domobranske uniforme.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Uvodnik
Z vso resnostjo naj zapišemo naslednje: najnasilnejše organizacije v sodobni Evropi in Združenih državah Amerike so tiste, ki napadajo pravico žensk do splava. Gršega nasilja in večjih nasilnežev od teh ljudi preprosto ni. Njihovo nasilje je namreč psihološko in fizično, stojijo pred bolnišnicami in se vtikajo v življenja žensk, ki se odločijo za splav, dejansko se jim postavljajo na pot, hodijo po mestih in kažejo plastične zarodke, ženske pa etiketirajo z izrazi morilke, ubijalke in podobno.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Polona Fijavž / »Smo v službi javnosti in ne politike«
Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa prvega programa TV Slovenija, je nepričakovano odstopila 19. septembra. Odstopila je, potem ko je uprava RTV Slovenija v. d. direktorja televizije Andraža Pöschla pozvala, naj urednici naroči pripravo podrobnega poročila o dogajanju v času njenega mandata. Uprava je sledila pozivu sveta delavcev in aktiva novinarjev, ki sta (že večkrat) poudarila, da je stanje v uredništvu informativnega programa nevzdržno. Namesto da bi se Jadranka Rebernik vključila v razpravo, je zapustila položaj, vršilka dolžnosti pa je postala dolgoletna novinarka zunanjepolitičnega uredništva Polona Fijavž, ki se je ravno vrnila z dopisniškega mesta v Berlinu. Kakšni so njeni načrti? Kako razume novinarstvo? In zakaj je njen prihod na ta položaj povzročil tolikšen politični vihar?
-
6. 10. 2023 | Politika
Odstopila ministrica Sanja Ajanović Hovnik
Sanja Ajanović Hovnik je odstopila z mesta ministrice za ministrice za javno upravo. Odstopno izjavo naj napisala že v četrtek zvečer, po pogovoru s premierjem Robertom Golobom pa je nato danes tudi dejansko odstopila. Dejala je, da ne želi, da ministrstvo ali vlada nosita breme razčiščevanja, povezanega z opravljanjem njene funkcije, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Nevladne organizacije, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z zaščito manjšin in pravicami državljanov, so bile v času vlade Janeza Janše ves čas na udaru. Začelo se je s frontalnim napadom na okoljevarstvene organizacije, ki so opozarjale na moč energetskih lobijev na področju izkoriščanja voda in spoštovanja okoljskih standardov – okoljski minister Andrej Vizjak je z zakonsko spremembo poskušal izničiti njihovo moč. A nadaljevanje je bilo še hujše: minister za kulturo Vasko Simoniti je organizacijam s področja kulture in človekovih pravic odvzel financiranje, nasilno jih je poskušal izseliti iz najemniških prostorov, premier Janez Janša pa ni izpustil priložnosti, da ne bi grobo obračunal s predstavniki civilne družbe. Najpogosteje je bila napadena Nika Kovač, ki vodi Inštitut 8. marec, ta je izpeljal več državljanskih kampanj, tudi referendum proti Vizjakovemu zakonu o vodah. Nevladne in kulturne organizacije so bile vsak dan pod izjemnim pritiskom avtoritarne vlade.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Edini kriterij sta denar in zaslužkarstvo«
»Izobraževanje in poučevanje sta se iz osnovne dejavnosti univerze že pred časom začela spreminjati v nujno zlo. Primat so jim odvzeli kohezijska politika, infrastrukturni projekti, raziskovalni zajtrki, štetje projektnega denarja in raziskovalnih točk, bohotenje uradniškega aparata in administrativnih postopkov. Pedagoški proces pa je ... nekaj za zraven.« Gre za »frontalno in administrativno uvajanje vsebin in rešitev v študijske programe, ki naj bi šele postale predmet raziskovanja, zato da univerza upraviči pridobljena sredstva«. Za »nekritično poseganje v programe ob šelestenju projektnega denarja«. Kaj je botrovalo tem trdim besedam, ki sta jih o dogajanju v slovenskem visokem šolstvu že marca v Večeru objavila dr. Marija Javornik in dr. Simon Zupan, oba ugledna in spoštovana profesorja na mariborski Filozofski fakulteti? Šli smo po sledi njune kritike.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Kultura | TV
TV komentar / Otroci, pustite šolo, prvi milijon vas čaka za vogalom!
Slovenija ima res izjemno dolgo zgodovino nasedanja piramidnim igram. Koliko ljudi je konec osemdesetih verjelo, da jim bo preprodaja čistil prinesla hišo! In koliko jih je verjelo, da bodo s Catch the cash prej ali slej postali milijonarji. Spet naslednji paket Slovencev je verjel, da bo delovala piramidna igra nakupov italijanskih fiatov pri Sandiju Grubeliću! Preživeli smo borzno vročico, pidovske barone, bitcoin in rudarjenje z njim, pa naložbe v zagonska podjetja …
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
»Plin uporabljajte, plon, še enkrat, plin!« »Razganjat množico, takoj še naprej razganjat množico!« »Dej, nej mečejo plinska sredstva!« »Razženite z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev!« »Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. To, kar ostane, bomo vse odpelal, ni popisovanja.« Takšni so bili ukazi, izrečeni prek policijskih radijskih zvez, v času množičnejših protivladnih protestov poleti in jeseni 2021. To so bili časi, ko je policija na enem samem javnem shodu pred točno dvema letoma med protestnike izstrelila 300 plinskih nabojev, odvrgla 117 plinskih ročnih bomb in izstrelila celo 17 gumijastih nabojev.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Gibanja, ki v imenu nerojenih nasprotujejo pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so vedno močnejša. V ZDA, v EU, v Sloveniji. Ponekod so uspešna, na primer na Poljskem, ker imajo danes v času čislane demokracije ženske manj pravic, kot so jih imele v desetletjih rdeče represije. Regresija točno določenih svoboščin skriva željo po nadvladi moškega nad žensko, v skrajnem primeru jo država želi spremeniti v stroj za rojevanje otrok.
-
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Ne slabo, »finančno stanje je katastrofalno«. Tako je razmere na RTV Slovenija že julija, ob imenovanju na položaj predsednika uprave javnega zavoda, v intervjuju za Mladino opisoval Zvezdan Martič.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Kdo je nova ministrica za zdravje? / Ne prihaja s figo v žepu
V skrajnem roku dveh mesecev si je po odstopu ministra za zdravje predsednik vlade izbral novo zdravstveno ministrico. To bo postala sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel (1971).
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Verske skupnosti proti vladni koaliciji, ker jim je zmanjšala finančno pomoč
Ko je parlament spremenil zakon o verski svobodi, ko je verskim uslužbencem zmanjšal financiranje v obliki pomoči za socialne prispevke, so verske skupnosti planile v zrak. Logično, država jim je vzela del denarja, ki jim ga je namenila prejšnja vlada. Različne verske skupnosti so potem v skupni, ekumenski izjavi poudarile, »da nikakor ne gre za denar, državno pomoč ali subvencije«, pač pa jih je bolj zmotila zakonska sprememba, s katero so jim odvzeli status »splošne koristne organizacije«. Verske skupnosti v izjavi še opozarjajo, da je v zakonu nekaj nedoslednosti, predvsem glede vprašanja financiranja verskih delavcev, ki niso državljani Slovenije, in da bi se lahko vse te stvari rešile bolje, »če bi bilo več dialoga in iskanja skupnih rešitev«.
-
7. 10. 2023 | Družba
»RTV Slovenija ni postala organ za agitacijo in propagando Gibanja Svoboda«
"Politično vesolje ni sestavljeno iz opozicije in vladajočih. V tem vesolju je še javnost. Novinarstvo ni servis vladajočih ali opozicije. RTV Slovenija ni postala organ za agitacijo in propagando Gibanja Svoboda. Novinarstvo se naslavlja na javnost, na to neoprijemljivo kategorijo, ki je vulgarna pamet, ker javnost pač ni nekaj vidnega, ne more doumeti. In če je to jedro problema, je tudi ključ za razumevanje razlik."
-
7. 10. 2023 | Politika
»Robert Golob lovi še zadnji vlak, da ne bi s politične scene odšel kot popoln poraženec«
"Predsednik vlade Robert Golob z manjšo rekonstrukcijo vlade lovi še zadnji vlak, da ne bi s politične scene odšel kot popoln poraženec. Smelo napovedovane reforme, ki da jih bodo izpeljali, samo na oblast morajo priti, niso prišle še niti na mizo, kaj šele da bi jih začeli uveljavljati. Časa za to, da bi vlada ukrenila kaj res učinkovitega, ni več veliko, po skoraj letu in pol ne more pokazati nič zares otipljivega, pa naj se to še tako trudijo prikazati s političnim marketingom. Zaradi vsega tega ideja o dveh mandatih, o katerih smo spomladi 2022 veliko slišali, danes zveni kot pretiran optimizem brez resnega stika z realnostjo. Če bo šlo tako naprej, bomo že na ta mandat vlade Roberta Goloba lahko gledali zgolj kot na štiriletno javno delo v korist volilnega štaba Janeza Janše."
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Dva leva
Pred več kot petnajstimi leti sem poskušal utemeljiti smisel vztrajanja pri pisanju tedenskih kolumn. Pač, ne pišem jih zaradi neskromnega prepričanja, da razkrivajo nekaj, kar bi sicer ostalo očem slehernika skrito, ampak predvsem zato, da pomagam v spopadu s kronično pozabo, za katero trpijo politiki, ali vsaj nanjo računajo, ko nagovarjajo javnost. Vsekakor vidim velik problem v obsojenosti polja političnega na amnezijo; se pravi, na selektivno izgubo spomina za neko časovno obdobje ali za neke dogodke. »Ko je bolezen enkrat v hiši, ji nihče ne uide,« je s svojo vero v neizogibno usodo rekla Márquezova Indijanka. Zato so vaščani iz zgodbe sredi trga za vsak primer in za dan potem izobesili velik napis: BOG JE! Da se vsaj to ne bi pozabilo. Namreč, v kultnem Márquezovem romanu Sto let samote vas Macondo napade nenavadna kužna bolezen kronične nespečnosti. Samo dejstvo, da prebivalci ne morejo spati, niti ne bi bil tak problem, če ta nespečnost ne bi povzročila degenerativnega procesa pozabe. No, to kronično in akutno pozabo je vaščanom lajšala vedeževalka Pilar Ternera. Pilar je namreč vedeževanje obrnila na glavo in začela ljudem vedeževati za nazaj: prerokovala jim je preteklost. Vaščanom z izpraznjenimi glavami je razlagala oziroma jih spomnila, kdo so dejansko bili, kaj so resnično hoteli, govorili, k čemu so težili, ko še niso bili okuženi s hudo boleznijo. In v podobnih razlogih spopadanja s splošno politično amnezijo vidim smisel pisanja kolumn. Teden za tednom; od dogodka do dogodka. Pa tudi za nazaj, za dogodke, ki so že zdavnaj poniknili ali bili potlačeni. Teme se nenehno vsiljujejo kar same.
-
8. 10. 2023 | Kultura
Saga bratov Lehman in njihovih potomcev skozi vzpone in padce družinskega posla
V Mini teatru bo danes, 8. oktobra ob 19.30 premiera drame Trilogija Lehman avtorja Stefana Massinija, v adaptaciji Bena Powerja, ki jo je režiral Peter Petkovšek. Trilogija Lehman je saga imigrantske rodbine, ki spremlja brate Lehman in njihove potomce skozi vzpone in padce družinskega posla .Predstava je bila leta 2022, v produkciji gledališča National Theatre v režiji Sama Mendesa in v izvedbi Simona Russela Bealea, Adama Godleya in Bena Milesa, nominirana v kar osmih kategorijah nagrad Tony, prejela pa je kar pet nagrad: nagrado za najboljšo predstavo, nagrado za najboljšo režijo, nagrado za najboljšo igro igralca v glavni vlogi, nagrado za najboljše oblikovanje svetlobe ter nagrado za najboljšo scenografijo.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Jože Dežman v Demokraciji Inštitut za novejšo zgodovino obtožuje, da se je odločil opustiti raziskovanje druge svetovne vojne in da namerava zbirko podatkov o smrtnih žrtvah v obdobju povojnih pobojev zapreti za uporabo. Gre pri vsem skupaj res za zločin »zoper znanost in nacijo«, kot namiguje Dežman?
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Strokovno nasprotovanje dodatni skrbi za dobrobit živali
Vse odkar se je spomladi začelo govoriti o noveli zakona o zaščiti živali, novosti spremljajo očitki in kritike stroke. Ker zakon nedvomno prinaša varovanje dobrobiti živali na več področjih, nasprotovanje pričakovano prihaja iz interesnih krogov, odgovornih za ohranjanje stanja precejšnje brezpravnosti živali. Med kritiki povečevanja skrbi za dobrobit živali so v prvi vrsti kmetje in veterinarji. Slednji so zakonu že napovedali ustavno presojo. O čem naj bi torej odločali ustavni sodnice in sodniki?