Krivec za cenzuro Tednika

Pred tednom je varuhinja pravic gledalcev na RTV Slovenija izdala mesečno poročilo o odzivih občinstva za junij, ko je v javnem servisu potekala stavka. Vodstvo jo je hotelo na vsak način preprečiti, ko pa mu ni uspelo, je oklestilo informativne oddaje, katerih poudarek bi bil na problematiki RTV. Dnevnik in Odmevi so bili dolgi le pet minut, Tednik pa je bil odpovedan. V novem poročilu odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik za odpoved Tednika krivi Jeleno Aščić, voditeljico in urednico oddaje, ta pa h komentarju in predstavitvi svojega pogleda na dogajanje ni bila niti povabljena.

Boj za cerkvene milijone

Nadškofija Ljubljana je po denacionalizaciji daleč najbogatejša upravna enota katoliške cerkve v Sloveniji. Premoženje »obrača« ob pomoči krovne skupine podjetij Metropolitana, iz nje je v zadnjih desetih letih v obliki dividend pridobila dobrih deset milijonov evrov. O teh prilivih iz premoženja, ki jih imajo druge škofije skupaj bistveno manj kot ljubljanska, cerkev molči in skuša v javnosti ohranjati vtis, da živi zgolj »od darov dobrotnikov in drobtinic države«. A zdaj so se pojavile napetosti znotraj cerkve: finančna »dolce vita« ljubljanske nadškofije vse bolj moti revnejše škofije.

Načrtujete (še kakšnega) otroka?

»Spraševati o načrtovanju družine na razgovoru za službo je diskriminacija,« opozarja zagovornik načela enakosti v zadnji odločbi, s katero je potrdil kršitev prepovedi diskriminacije. Nanaša se na postopek izbire ravnatelja (nerazkrite) srednje šole iz junija 2020, ki ga je zagovorniku prepustil inšpektorat za šolstvo.

Brezplačna kosila za vse otroke

Inštitut 8. marec je v državni zbor vložil predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želi vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Ta bi namreč po besedah predstavnikov inštituta morala soditi k brezplačni osnovni šoli. Kampanjo, ki so jo označili za najlepšo na svetu, so malce zafrkljivo poimenovali Za otroke gre (to geslo namreč radi uporabljajo zagovorniki tradicionalne družine), septembra pa bodo po ulicah mest in po vaseh začeli zbirati podpise. Da bo predlog zakona v parlamentu obravnavan, morajo zbrati vsaj 5000 overjenih podpisov ljudi.

Kazen za voditelja in urednico

Še pred nekaj meseci nam je vladala politika, ki je prezirala medije in novinarstvo. Jasno je bilo, zakaj. Ni ji bilo všeč, kako so mediji poročali o njej, pa četudi bi moralo biti vsakemu politiku do tega, da so mediji profesionalni in avtonomni. Nadzor nad oblastjo lahko to naredi le boljšo.

Kakšnega ustavnega sodnika ali sodnico potrebujemo?

Na zadnji dan tega leta bo s položaja ustavnega sodnika odstopil akademik dr. Marijan Pavčnik, kar pomeni, da bo moral predsednik republike Borut Pahor v sodelovanju z državnim zborom zanj najti zamenjavo, in to čeprav tudi njemu najkasneje konec novembra poteče predsedniški mandat. Če predčasno položaja ne bo zapustila tudi katera druga sodnica ali sodnik, bo šlo za edino zamenjavo v zdajšnji sestavi ustavnega sodišča v prihodnjih treh letih.

Kako čistijo na ministrstvu za notranje zadeve?

Konec maja je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve nastopila tudi tedaj še kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar. »Za povrnitev nujno potrebnega zaupanja in kredibilnosti tako ministrstva za notranje zadeve in policije bom kot morebitna ministrica za notranje zadeve z ekipo najprej poskrbela za samorefleksijo o delu v zadnjih dveh letih, čeprav se ne obremenjujem s preteklostjo, pa vendar je pomembno, da jo nekako analiziramo, ocenimo, da lahko vrednotimo sedanjost in načrtujemo prihodnost,« je napovedala.

Zakaj je narobe, če se oblast pri pripravi zakonodaje posvetuje z javnostjo?

Ko se je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sestala z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač in napovedala skupne dejavnosti – predvsem na področju preprečevanja diskriminacije in vzpostavljanja enakosti spolov v družbi –, je na desnem političnem polu završalo. Razburjenje je bilo pričakovano, Inštitut 8. marec je ne nazadnje pripravil zakon o odpravi škodljivih posledic Janševe vlade.

Vlado Miheljak

26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Dva leva

Novinarke niso lokomotive

Ravno šest mesecev je, odkar se je začela krvava morija v Ukrajini. Dolgo. Predolgo. Nedvomno pa se bo končala. Slej ali prej. Še vsaka se je. To je samo vprašanje volje in cene. Končala se bo, ko bodo vse tri strani za. Ta čas se še nihče, razen ubogih par, ki bežijo s culami iz podrtih domovanj, ne želi niti dogovarjati, kaj šele dogovoriti. Putin živi za vojno, Zelenski živi od vojne, zahodni demokratični svet pa od kar najbolj prolongiranega konflikta, ki domnevno na dolgi rok slabi in izčrpava nasprotno stran v obujeni hladni vojni. Sami vojaški spopadi so se že zdavnaj umaknili z medijskih naslovnic in prvih strani z udarnimi novicami. Vračamo se v neko normalnost, katere sestavni del je morija v Ukrajini. In to pomeni, da vojna resnično lahko traja v nedogled. Vse dokler ne bo zmanjkalo Ukrajincev, ki jih Zahod žrtvuje v vojni svetov …

Primer Moderna galerija

Potem ko je ministrstvo za kulturo prevzela Asta Vrečko, si je kulturni sektor, nad katerim se je njen predhodnik Vasko Simoniti dve leti izživljal, oddahnil. To ni pretiravanje – po arogantnem ministru, ki je akterje v svojem sektorju preziral, ki je vsako kritiko kaznoval, najraje z umikom javnega sofinanciranja, in ki se je pri sprejemanju strokovnih odločitev ničkolikokrat postavil nad stroko, je ekipa nove ministrice z napovedjo, da bo kulturnemu sektorju naklonjena in da se zaveda, da mora ministrstvo delovati predvsem kot njegov podporni servis, hitro pridobila simpatije kulturniške srenje. Še toliko bolj po tem, ko ji je v kratkem času uspelo v katero od najbolj žgočih tematik tudi poseči – nazadnje sta se s predsednikom vlade javno zavezala, da se bo prepotrebna obnova ljubljanske Drame, ki jo je Simoniti onemogočil, nadaljevala. Pa vendar pri nekaterih najbolj problematičnih ostalinah Simonitijevega mandata nova ministrska ekipa ne ukrepa, čeprav bi morala, in to takoj. Najočitnejši je primer Moderne galerije.

Zakaj ima Ameriška gospodarska zbornica svoj panel?

V ponedeljek in torek, 29. in 30. avgusta, bo na Bledu potekala uveljavljena mednarodna konferenca Strateški forum Bled (BSF), ki se predstavlja kot projekt vlade Republike Slovenije, ki ga skupaj pripravljata ministrstvo za zunanje zadeve in državni Center za evropsko prihodnost.

Polarizirajoči prstani moči

V začetku septembra bo naše televizijske zaslone začela krasiti najdražja nadaljevanka vseh časov, serija Gospodar prstanov: Prstani moči, ustvarjena po motivih kultnih literarnih uspešnic J. R. R. Tolkiena. To je projekt, na katerega Amazonov studio stavi vse: to naj bi bil paradni konj Amazonove pretočne platforme Prime, s katerim namerava mega korporacija Jeffa Bezosa prevzeti taktirko v pretočnih vojnah in v dobičkonosnem svetu fantazijske fikcije konkurirati HBO-jevi franšizi Igra prestolov, ki te dni predstavlja prvi spin-off rekordno gledane serije, imenovan Zmajeva hiša. Kljub vrtoglavemu vložku v produkcijo je promocija te megalomanske serije izrazito razburkana pot: serija Prstani moči je občinstvo začela razdvajati že dolgo pred predvajanjem prvega dela, z vsakim napovednikom, ki ga Amazon naloži na splet, pa razburi tudi vse več zvestih fenov Tolkienovega Srednjega sveta. Mnogo spletnih godrnjačev se pritožuje, ker je Amazon v zasedbo vključil temnopolte like, kar naj ne bi bilo v skladu z izvornim gradivom, to pa odpira zanimivo vprašanje prevlade bele rase v fantazijski fikciji.

Janko Lorenci

26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kolumna

Dan potem

Največjo nuklearko v Evropi ali Rusi ali Ukrajinci obstreljujejo z raketami in postaja strateški zastavek v vojni. Obstreljevanje govori o norosti vojskujočih se strani in neverjetni lahkotnosti, s katero svet sprejema to samomorilsko dogajanje, ki se lahko katastrofalno konča tudi zanj.

Heni Erceg

26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Hrvaška

Neka fotografija

István Bibó je že pred davnimi leti opisoval bedo državic Vzhodne Evrope, vendar ga ni nihče poslušal. Danes so vse te državice le majhne lise na zemljevidu, močne zgolj v nacionalizmu, zato je dobra prav vsaka priložnost, kakšna vojna pa se zdi kot glavni dobitek, kadar si te malčice zaželijo pritegniti več pozornosti. Zdaj recimo državica Estonija resno obračunava z Rusijo, tako da iz svojih mest odstranjuje vsa spominska znamenja v čast Rdeči armadi, kot da je ta pred 80 leti napadla Ukrajino in ni osvobajala Evrope izpod nacizma. Spomenike milijonom padlih rdečearmejcev v Vzhodni Evropi neizprosno odstranjujejo, v Estoniji pa je bil »kaznovan« tudi pisec Maksim Gorki, češ da je bil Stalinov ljubljenec. Eh, Stalinov … Estonci so v protivojnem zanosu celo Nemčiji priporočili, naj stori isto in se loti brisanja antifašističnega spomina, vendar so iz Berlina odgovorili, da jih je v tistih davnih časih prav ta vojska rešila nacizma.

dr. Bogomir Kovač

26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Pozitivno presenečenje

Turizem vedno zbuja pozornost ekonomistov in vznemirja družbene napovedovalce prihodnosti. Globalna pandemijska kriza je zadnji dve leti najbolj prizadela prav turistično dejavnost. Toda njeno toliko želeno in pričakovano oživljanje v letu 2022 so grobo presekale dramatične podnebne razmere in novi politično-ekonomski krizni prelomi. Letos so turistični načrtovalci in deležniki vseh vrst vsaj v Evropi lahko videli, kaj jim prinašajo izjemni vremenski pojavi in vratolomni politiki. Vodilne turistične destinacije so podnebno najobčutljivejše in poslovno sila ranljive. Spreminja se paradigma dosedanje globalne turistične industrije, turistična ponudba in potrošnja se bosta v naslednjih letih radikalno spremenili. Leto 2022 je glede tega preroško. Prilagajanje na globalnem turističnem trgu postaja tekma preživetja. In Slovenija je tu zaradi svoje lege in majhnosti pozitivno presenečenje.

Primer Dušan Smodej

V Mladini že od leta 2011 v kulturnem snopiču izhaja rubrika Portret. Namenjena je različnim slovenskim ustvarjalcem, predvsem umetnikom. Med portretiranci prevladujejo mladi ljudje, ki šele začenjajo svojo pot. To je tudi eden od njenih glavnih namenov – predstaviti mlade avtorje. Nekateri so pravkar izdali prvi glasbeni album, drugi prvi kratki film, nekdo je naredil izjemno zbirko drobnih ilustracij, spet nekdo serijo grafik, tu je plesalka, ki je odšla v tujino, mlada režiserka ali pa reperka. Uredništvo poskuša najti te talente, predstaviti svojemu bralstvu te ljudi, njihovo delo in sicer kratko življenjsko pot. A skoraj vsem portretirancem je nekaj skupno, čeprav tega ne izrečejo, novinarji pa tega tudi ne napišejo: težko se prebijajo s svojim delom.

Roman Uranjek

Dvajsetega avgusta 2022 so se pod enim od umetniških del, ki jih je na profilu na Facebooku vestno objavljal izjemni akademski slikar Roman Uranjek, začeli pojavljati izrazi sožalja in po Ljubljani so zabrneli telefoni in vsa druga komunikacijska sredstva, brez katerih si danes ne znamo več predstavljati življenja. Kmalu je bila vest potrjena. Romana Uranjeka, soustanovitelja in člana mednarodno najbolj uveljavljenega slovenskega umetniškega kolektiva, ni več.

S trebuhom za kruhom

Digitalizacija in z njo razmah družbenih omrežij sta povzročila, da se nam načini komunikacije, ki so bili za, denimo, naše starše in stare starše povsem vsakdanji in sprejemljivi, naenkrat zdijo nepredstavljivi. Za pisanje pisem si je bilo treba vzeti čas in najti prostor, da te ni nihče zmotil, včasih je to trajalo več dni. Potem so k naslovniku, če je bil ta na drugem koncu sveta, potovala nekaj tednov, mesecev, vmes so se lahko izgubila in nemogoče je bilo vedeti, kaj se je z dopisovalcem ali dopisovalko, posebej, če je šlo za ljubljeno osebo, zgodilo. Ima drugega? Je umrla?