Reševanje potapljajoče se ladje

Odločitev ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je omogočila konstituiranje novega sveta zavoda. Ta zdaj poskuša rešiti javni servis – potapljajočo se ladjo, v katero je luknje z neusmiljenim političnim kadrovanjem zvrtala bivša oblast.

»Smrdljivo pravičništvo«

Na zahtevo poslanske skupine Nove Slovenije je komisija državnega zbora za nadzor javnih financ na nujni seji obravnavala izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade umetnici Svetlani Makarovič, za katero se je ministrstvo za kulturo odločilo pred nekaj tedni. Po mnenju NSi obstaja sum, da je ministrstvo za kulturo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki naj ne bi več obstajala.

Svetost življenja ali svetost trpljenja?

Na začetku tedna so avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja državnemu zboru izročili 5513 podpisov volivcev in s tem zakon začenja zakonodajno pot. Med koalicijskimi strankami so podporo predlogu doslej izrekli v Levici, razprava o podpori zakonu v SD in Gibanju Svoboda še poteka. Oporekajo mu v SDS in Novi Sloveniji.

Vlado Miheljak

21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Dva leva

Komentar / Stotnik Smrt

Janez Janša je bil nedavno gost oddaje Bujica zloglasnega Velimirja Bujanca, ki povzdiguje ustaštvo, fašizem, ku klux klan in podobne sprevržene simbole … Tam je dvakrat rekel, da je njegov oče pobegnil iz Hude Jame. Ter da se ima prav tej igri usode zahvaliti, da je danes na svetu. V Sloveniji je doslej sicer razlagal, da je oče pobegnil iz jame pod Macesnovo gorico. Lapsus pač, je kasneje pojasnil.

TV komentar / Slovenija, od kod lepote tvoje?

Pogled od zunaj je vedno dober – ni pa vedno najlažji.

Prihaja epidemija raka med mlajšimi?

V zadnjih 30 letih so po podatkih britanskih in ameriških znanstvenikov porasli primeri raka med milenijsko populacijo. Razlogi za večanje rakavih obolenj naj bi bili močno povezani s sodobnim amerikaniziranim načinom življenja. Povečanje pa naj bi bilo tako izrazito, da so vodilni epidemiologi predlagali, da bi ga morali imenovati epidemija.

Janko Lorenci

21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Kolumna

Komentar / Majhna, a dragocena

Koalicija je nekoliko nemirna zaradi nemira v Levici. Tam je zakuhalo, potem ko je levo krilo, ki Mescu očita, da rine preveč v sredino, dobilo večino v svetu stranke. Kdo jo bo po novem vodil, bo jasno šele jeseni.

Evropski protimigracijski »zidovi«

Ni res, da EU nima izdelanih stališč do migracij in da že dolga leta išče rešitve in se prereka o skupni migracijski politiki. Ta, žal, že obstaja in se je pred dnevi utrdila z dogovorom o omejevanju migracij med Tunizijo in EU, ki naj bi bil zgled za podobne mednarodne oziroma meddržavne dogovore v prihodnje.

N'toko

21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Žive meje

Komentar / Birokracija ljubezni

Prejšnji mesec je zagovornik načela enakosti izdal za marsikoga presenetljivo odločbo. Ugotovil je, da so uslužbenke Upravne enote Ljubljana pri obravnavi zakonskega para ravnale diskriminatorno. Ko sta namreč slovenska državljanka in državljan Maroka na Tobačno prinesla papirje, da bi mož na podlagi družinske vezi dobil dovoljenje za bivanje v Sloveniji, so ju že pri prvem okencu odslovili. Ona, da je starejša, on pa bivši prosilec za azil – zagotovo gre za fiktivno poroko. Niso jima izdali niti potrdila o oddani vlogi in niso opravili nadaljnjih preveritvenih postopkov. In ker mož ni dobil potrdila o oddani vlogi, ga je nekega dne policija želela deportirati, češ da nima potrebnih papirjev … Rešil se je tako, da je zaprosil za azil (in se moral zaradi tega odseliti od žene v azilni dom!). Njuna večletna birokratska kalvarija, ko sta živela v nenehnem strahu, se je končala šele z nedavno zagovornikovo odločbo. Z njo se je, upamo, končala tudi desetletja trajajoča praksa upravnih enot.

dr. Bogomir Kovač

21. 7. 2023  |  Mladina 29  |  Ekonomija

Komentar / Jugoslovanski komunisti so to zmogli

Srečanje članic Nata v litovskem glavnem mestu Vilni julija 2023 ne bo obveljalo kot prelomno. Lansko v Madridu je ponudilo nov strateški koncept zavezništva, letošnje se je zadovoljilo s preučevanjem njegove implementacije. Dokončno ustoličenje Nata kot globalne operativne vojaške sile je očitno rezervirano za washingtonsko srečanje prihodnje leto. Ukrajina je bila v Vilni sicer v političnem ospredju, Nato in G-7 sta z njo zgolj utrdila os enopolarnega sveta pod taktirko ZDA. Toda Washington potrebuje novi Nato na Pacifiku in Arktiki, zato je Biden prihitel v Vilno in Helsinke. Perfidnost Nata je njegova mehka obrambna moč. Dejansko pa je Nato že trideset let del velikih ameriških vojn. Vedno bolj postaja napadalna operativna formacija v obrambi ameriške globalne dominacije. Toda v Ukrajini se je Nato prvič zapletel v vojno z jedrsko velesilo. Zato tod ponuja zgolj orožje in kapital, Ukrajina pa žrtvuje svoje ljudi in ozemlje. V Nato ne more, dokler traja vojna. Miru pa ne sme skleniti, dokler ne zmaga. Past je popolna, krog pa zaprt. In Slovenija je del te zatohle zahodne perverznosti.

Prelomni junij 2023

Na obrobju severnoitalijanskega mesta Lodi v Lombardiji, na ulici Strada Vecchia Cremonese, se je 11. julija okoli poldneva med obnovo prometnih oznak zgrudil 44-letni cestni delavec in umrl. Vzrok smrti: srčni infarkt, povezan z vročino, ki je na cesti – delovišču – dosegala okoli 40 stopinj Celzija. Zaradi vročine je treba dela na asfaltu in betonu voditi drugače, vsaj premakniti v nočni čas, je ob tragediji opozorila sekretarka Italijanske konfederacije delavskih sindikatov (CISL) Elena Maga. »Ne bi nam bilo treba čakati, da ljudje umrejo.« Pozivi za spremembe delovnih razmer ob ekstremnih temperaturah sicer prihajajo tudi iz druge smeri, ki kapitalizem nemara bolj skrbi; to je nižja produktivnost. Raziskava Heat-Shield, ki je nastala v okviru raziskovalnega programa EU Horizon 2020, kaže, da se pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija efektivni delovni čas delavcev na prostem v sektorjih, kot so gradbeništvo, turizem, promet in kmetijstvo, zmanjša za 15 odstotkov. Podobno kažejo druge raziskave; produktivnost fizičnih delavcev se zmanjša za štiri odstotke na vsako stopinjo nad 27 stopinj Celzija.

Kdo so Mladi zdravniki?

Žiga Barbarič je mladi zdravnik, je, kot sam pravi, član Zdravniške zbornice Slovenije in ima status pripravnika. Do aprila pa je bil tudi član organizacije Mladi zdravniki Slovenije, a takrat naj bi ga bili iz nje izključili. To je objavil, zapisal je, da so ga iz združenja izključili 10. aprila zaradi »javne kritike nedostojne komunikacije«. V odzivu na njegovo objavo na Twitterju so Mladi zdravniki – presenetljivo – sporočili, da so ga izključili tudi iz političnih razlogov. »Tvoja pot je šla v politične vode (kandidat Svobode na nedavnih volitvah). Glede na vse našteto se nam ni zdelo, da si zaupanja vredna oseba, ki sodi na našo listo s 1800 člani.«

Pokosili bomo in travo bo požgalo

Mestna občina Ljubljana je leta 2019 začela akcijo ozaveščanja o pomenu pozne košnje za čebele »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Na nekaterih javnih mestnih zelenih površinah s poznejšo košnjo opozarjajo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki zagotavlja pašo opraševalcem.

Živeti umetnost

Če pogosto obiskujete koncerte, živite v ljubljanski Šiški ali ste preprosto na tekočem z dogajanjem v prestolnici, ste zagotovo opazili osveženo zunanjo podobo Centra urbane kulture Kino Šiška. Zunanja stena enega naših najpomembnejših kulturnih dogajališč je pred natanko letom dobila novo veliko poslikavo, ki jo zaznamujejo impozantne vijolične, rumene in črne tvorbe. Za nekatere so zgolj estetsko doživetje, za druge iztočnica za potopitev v domišljijske svetove – sprašujejo se, denimo, ali so tvorbe živa bitja, in če so, zakaj se zdi, da živijo v distopičnem svetu.

Janža Dolinšek / Oblikovalka keramike, ki zavrača hiperprodukcijo in spodbuja počasno oblikovanje

Njena očaranost nad glino se je začela z obiskom Magušarjeve hiše v Radovljici, kamor so se v okviru enega izmed predmetov odpravili študentje vizualnih komunikacij na Fakulteti za dizajn. Občutek gline jo je neverjetno pritegnil in lončarski atelje jo je s svojo vsebino in vzdušjem popolnoma navdušil. Tik pred diplomo je nato dobila službo v administraciji gradbenega podjetja, a delo je ni izpopolnjevalo in začela je iskati nove izzive – in tako se je med drugim udeležila delavnice izdelovanja skodelic pri mednarodno uspešni oblikovalki keramike Hani Karim, ki je prav takrat odprla studio v Ljubljani. »Že prej sem spremljala njeno delo in zdela se mi je fantastična, ko sva se spoznali, pa sva se v hipu ujeli,« se spominja Janža Dolinšek (1993). »Čez nekaj dni mi je napisala, ali bi bila njena vajenka. To se mi je zdelo sanjsko.«