• Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Politika

    »Gibanje Svoboda mora biti levo progresivna stranka«

    "Volivci, ki so podprli Gibanje Svoboda, imajo zelo jasne vrednostne ideje o tem, kaj naj bi ta stranka predstavljala. Najverjetneje je to predvsem bolj progresivna politika, hkrati pa izraža tudi zelo jasno spoštovanje nekaterih demokratičnih svoboščin, ki jih je desna sredina postavila v ozadje. Volivci pričakujejo levo liberalno stranko, predvsem v kulturnem smislu in ne toliko ekonomskem. Od Goloba se v gospodarstvu pričakuje tudi preprečevanje kronizma. Skratka, jasno je, da mora biti Gibanje Svoboda levo progresivna stranka. Pri tem pa vidim izzive za tisti del, ki ga je uspelo pridobiti Stranki Alenke Bratušek, še posebej pa Listi Marjana Šarca."

  • Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Družba

    »Lahko da je že prepozno«

    "Lahko da je že prepozno. Vlak rušenja nacionalke je ostal brez tirov. Prosto pada v prepad. Zakaj? Preprosto zato, ker ta tip, ta generalni direktor, nima treh čistih o televiziji. Tip nima dveh čistih o medijskem prostoru. Tipu se niti približno ne sanja, kaj je to javna televizija. In tak tip ti gre uničit institucijo. Kot kakšen buldožer korak za korakom. Ta tip gre ukinjat oddaje. Ta tip gre nastavljat nesposobneže na odgovorna mesta. Ta tip gre v projekt alternativnega informativnega programa z neko Panoramo, ki je na ravni sedemdesetih. Na ravni totalnega amaterizma in vaškega primitivizma ter bulvarskega beleženja stvarnosti. In ta tip gre na koncu ukinjat dopisništva nacionalke v Moskvi, Rimu, Berlinu in Bruslju."

  • STA

    20. 6. 2022  |  Politika

    Prvi levičarski predsednik v zgodovini Kolumbije

    V Kolumbiji je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev slavil levičar Gustavo Petro, ki je osvojil 50,4 odstotka glasov pred protikandidatom Rodolfom Hernandezom, ki ga je podprlo 47,3 odstotka volivcev. Petro, nekdanji župan Bogote, je obljubil "resnične spremembe" in "vlado upanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    20. 6. 2022  |  Kultura

    »V Nemčiji je priznanje Izraela osnova in predpogoj za razpravo«

    Letošnja documenta 15 se je v nemškem Kasslu začela z razpravo o umetniški svobodi in antisemitizmu. Documento, ki poleg beneškega bienala vsakih pet let prinaša najpomembnejšo predstavitev sodobne umetnosti, je odprl nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

  • STA

    20. 6. 2022  |  Svet

    Japonska glede pravic LGBT+ nazaj v preteklost

    Okrožno sodišče v Osaki na zahodu Japonske je danes razsodilo, da je nepriznavanje istospolnih porok v tej državi v skladu z ustavo. To predstavlja preobrat in razočaranje za aktiviste, potem ko je bila lani izrečena prelomna sodba v smeri priznavanja pravice do sklepanja zakonskih zvez istospolnih parov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    20. 6. 2022  |  Svet

    Večina Američanov za kazenski pregon Donalda Trumpa

    Po treh javnih zaslišanjih odbora za preiskavo napada na kongres 6. januarja lani večina Američanov meni, da bi morali bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa kazensko preganjati zaradi spodbujanja upora proti državi, so pokazali rezultati ankete televizije ABC. Za kazenski pregon se je izreklo 60 odstotkov vprašanih.

  • STA

    20. 6. 2022  |  Kultura

    Johnny Depp bo 15. julija izdal glasbeni album

    Hollywoodski igralec Johnny Depp in angleški roker Jeff Beck bosta skupni album izdala 15. julija. Album s 13 skladbami z naslovom 18 je v veliki meri sestavljen iz priredb pesmi izvajalcev, kot so Beach Boys, Marvin Gay in Velvet Underground. Na albumu bosta tudi dve pesmi, ki ju je napisal 59-letni Depp.

  • Uredništvo

    20. 6. 2022  |  Kultura

    Plakatiranje prepovedano!

    V Galeriji Nove univerze v Ljubljani bodo danes ob 19. uri odprli razstavo plakatov Novega kolektivizma z naslovom Plakatiranje prepovedano! Kulturni plakati umetniškega kolektiva Novi kolektivizem so nastali ob različnih priložnostih v obdobju od sredine osemdesetih do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja.

  • Tomaž Lavrič

    20. 6. 2022  |  Politika

    Oh, kako mi je že sedaj težko

  • Tomaž Lavrič

    20. 6. 2022  |  Politika

    Gibanje svobodnega listja

  • Urad za demografijo širi veselje do življenja

    12. aprila letos je začel delovati Urad Vlade RS za demografijo, ustanovljen oktobra 2021, vodi ga mag. Danilo Lončarič. Njegovo poslanstvo, definirano v sladkobnem retoričnem stilu kot spodbujanje, koordiniranje in usmerjanje aktivnosti »demografskega preporoda Slovenije«, ne skriva svoje ambicioznosti, pa tudi ne prepoznavnega ustroja promocije krščanskih vrednot. V kratkem nam obljubljajo 50 svežih ukrepov za dvig rodnosti.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojna, naslednja faza

    Vojna v Ukrajini se, tako se nakazuje, že bliža svojemu koncu. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegova vojska namreč zgolj še »ravnata« mejo, povezujeta zadnje točke okupiranega območja. In ko bo območje sklenjeno, bo za Rusijo vojna končana. Seveda to ne pomeni, da ne bodo še nekaj časa potekali boji med rusko in ukrajinsko armado, to lahko traja tudi leta – ne nazadnje so spopadi na delu zdaj dokončno okupiranega območja trajali že več kot sedem let, pa se nam v Evropi ni zdelo, da smo sredi vojne.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »Policija je s svojim delovanjem namesto skupnosti služila politiki. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

    Mag. Tatjana Bobnar je prišla na ministrski položaj neposredno iz kazenske kolonije v Tacnu, kamor je prejšnja oblast preselila moteč policijski kader, njo kot razrešeno direktorico policije. Je ministrica za notranje zadeve, ki obljublja policijo v službi ljudi in ne politike, na spoštovanju človekovih pravic utemeljeno obmejno in azilno politiko ter sprejemanje odločitev v dialogu z nevladnimi organizacijami. Pravzaprav je ministrica, ki obljublja več, kot bi si od članice vlade, ki pokriva resor notranjih zadev, drznili pričakovati celo zmerni optimisti. A naša sogovornica odločno pravi, da ne bo ostalo zgolj pri lepih in všečnih besedah – čas bo pokazal, da je mislila resno.

  • Stanka Prodnik

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

    Ko Joc Pečečnik pove resnico o svojem podjetju, Uroš Slak pa sploh ne dojame

    Že na začetku tokratne oddaje Ena na ena na POP TV je gost podjetnik Joc Pečečnik nakazal, da bo – razbremenjen lastništva podjetja Interblock in s tem tudi prodajanja izjemnosti svoje zgodbe – začel govoriti odkrito. Da ne bo več pretiraval, se napihoval – ampak da bo povedal vse. In tudi je. Govoril je o tem, da ima dovolj življenja s hipotekami, da vse življenje tako živi, še več, da je bil do trenutka prodaje podjetja tako zadolžen, da je tudi zadnjo noč težko spal. Voditelj Uroš Slak seveda ni poslušal niti razumel, ko je Pečečnik govoril o tem, da ne gre za to, za koliko je prodal podjetje, ampak za to, da se je s tem razbremenil predvsem 200 milijonov evrov, s katerimi je bilo obremenjeno podjetje in prek osebnih jamstev tudi on sam. Ja, Pečečnik svojega podjetja ni prodal zato, ker bi želel unovčiti tega svojega otroka. Kot je povedal, se je Interblock v hudih težavah znašel po koroni, saj je (verjetno zaradi uzanc, ki v pogodbah določajo višjo silo) ostal brez najemnin za svoje igralne aparate, ko igralnice niso delale. Dve leti so v Interblocku težko dihali, ni dvoma, da je bilo zanje grozno; kot je razkril Pečečnik, pa so na koncu ostali z 200 milijoni evrov dolga, zaradi česar so dejansko morali podjetje prodati.

  • Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Politika

    Kaj so volitve v resnici pomenile?

    "Utopitev dveh strank, Šarčeve LMŠ in SAB Alenke Bratušek, v Golobovem Gibanju Svoboda v demokratični kulturi Slovenije vzbuja nelagodje. Volilni glasovi zanje bodo uporabljeni dvakrat stran od namena. Zato se skoraj dva meseca po volitvah postavljajo vprašanja, kaj so volitve v resnici pomenile, kaj se dogaja na slovenskem političnem in družbenem prizorišču – tudi to, v imenu česa je vladajoča Golobova stranka lahko zmagala in koliko je njena legitimnost odvisna od predvolilnih zavez."

  • Uredništvo

    19. 6. 2022  |  Družba

    »Ženska nima težav, če je robot«

    "Mizoginija je vseprisotna. Ko so ženske skrite in niso na položajih, mizoginija ni tako očitna, zdaj ko so, je eskalirala. Vse te ženske čaka težja pot, tako kot jih je že doslej. Da ima ženska kolikor toliko miru in lahko normalno dela, mora biti odločna, a premišljena in ne preveč emocionalna. Ženska nima težav, če je robot."

  • Generalni direktor RTVS grozi stavkajočim

    Napovedana stavka novinarjev RTV Slovenija za 20. junij, ti stavkajo že dober mesec, je poskrbela za burno reakcijo vodstva RTV Slovenija v obliki zastraševanja. Pod obvestilo in navodilo stavkajočim podpisani generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki se ob vseh apelih po odstopu še vedno čvrsto oklepa stolčka, je zagrozil, da RTV Slovenija zaposlenih sicer ne sme in tudi ne bo ovirala pri stavki, »vendar to ne pomeni, da lahko v času stavke motijo zaposlene, ki opravljajo svoje delo«. Ob takem navodilu, s katerim igra na karto razkola med njimi, tudi grozi: »V kolikor bo do takšnih primerov prišlo, so vodje dolžne o tem nemudoma obvestiti pravno pisarno RTV Slovenija.«

  • Vasja Jager

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Družba

    Kdo je odgovoren za visoke cene?

    To je vse pogostejši prizor: ob blagajnah v supermarketu stojijo zmedene nakupovalke in nakupovalci, ki napeto strmijo v ravnokar plačane račune in poskušajo razumeti, zakaj neki je znesek na njih lahko tako visok. Se je prodajalka nemara kje zmotila? A ko se prebijejo skozi celoten seznam nakupljenega blaga, morajo vendarle ugotoviti, da vse drži in da so cene pač takšne. Bistveno višje kot še pred nekaj meseci in celo tedni. Hrana je iz dneva v dan dražja in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače.

  • »Otroci niso okej!«

    V gospodarsko razvitem zahodnem svetu se kljub relativni gmotni preskrbljenosti, celo preobilju, povečuje število otrok in mladih, ki trpijo in izražajo psihosocialne stiske (oz. težave z duševnim zdravjem), tistih, ki na tem področju iščejo ali, bolje rečeno, poskušajo iskati pomoč.

  • STA

    18. 6. 2022  |  Svet

    Ukrajina proti odločitvi, da ne bo gostila prihodnje Evrovizije

    Ukrajina je obsodila odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da ji iz varnostnih razlogov zaradi ruskega napada na državo prihodnje leto odvzame pravico do priprave tekmovanja za pesem Evrovizije. Ukrajinski minister za kulturo Oleksandr Tkačenko je napovedal, da bodo zahtevali spremembo te odločitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Družba

    Kako je potekalo predavanje guruja politične desnice v Ljubljani

    Odkar je klinični psiholog, sicer guru politične desnice Jordan Peterson »prvič nastopil za železno zaveso«, kot je tedaj opisal svoj obisk v Sloveniji, so minila že štiri leta. V tem času se je zgodilo marsikaj. Petersona je knjiga 12 pravil za življenje: protistrup za kaos izstrelila med svetovne zvezde, k čemur so pripomogli tudi njegovi provokativni nastopi, posebej odmeven pa je bil tudi njegov duel s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom v Torontu – v katerem je po mnenju mnogih doživel trd poraz. Sledil je začasen umik od oči javnosti, dokler ni leta 2020 odjeknila novica, da je zaradi zasvojenosti s skupino psihoaktivnih snovi benzodiazepinov pristal v devetdnevni komi. Namesto popolnega reda, ki ga je tako goreče prodajal svojim sledilcem, je v njegovem življenju zavladal kaos. Sledila je vrsta zdravljenj, med drugim tudi v Srbiji, zaradi katerih se je Peterson lani lahko naposled spet vrnil v soj žarometov. Pustil je službo na Univerzi v Torontu, domnevno zato, ker je ugotovil, da lahko v drugih medijih nagovarja večje množice ljudi, in se po svetu odpravil s svojo novo knjigo Onkraj reda: še 12 pravil za življenje. To je prišel to nedeljo predstavit tudi v Ljubljano.

  • Je kdo rekel elektrika?

    V uvodniku Grege Repovža v številki 23 z naslovom »Je kdo rekel elektrika?« je kar nekaj netočnosti oziroma dokaj nekorektnih trditev. Verjamem, da ne zlonamernih. Ne drži, da so proizvajalci podražili elektriko. Pravzaprav je niso dvignili niti za cent. Nasprotno! Višje cene na trgu so tiste, ki so Dravskim elektrarnam Maribor na primer povzročile kar nekaj milijonov več stroškov, saj mi kot proizvajalec elektrike koncesijo in vodne prispevke plačujemo na končno prodajno ceno električne energije. Da plačujemo kot proizvajalec »davek« na ceno, ki jo doseže tisti, ki pri nas proizvedeno elektriko trži, je seveda svojevrsten unikum in poslovni nesmisel. Vendar je to že druga zgodba. Višje cene so izključno posledica tržnih špekulacij. Če kje trg ni opravil svojega poslanstva, potem je to zagotovo trg z električno energijo. Zaradi subvencij, negativnih cen, trgovanja s CO2 kuponi, borznih mahinacij, čudnih politik, fizikalnih zakonitosti EE-sistema …, je ta trg namreč povsem izmaličen. Ker je treba v vsakem trenutku proizvesti natančno toliko energije, kot se je potroši, proizvodnja in prenos elektrike pa sta podrejena trgu in ne optimizaciji, nastajajo enormne izgube – v proizvodnji in tudi pri prenosu. Tako da nikakor ni primerno kazati s prstom na proizvajalce, kar se podražitev tiče, saj smo zadnji v tem »prehranjevalnem cirkusu«.

  • Borut Mekina

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    Madžarska depeša o Mladini

    Poleti 2020 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve svojim veleposlaništvom v EU naložilo, naj preverijo, ali je država gostiteljica v zadnjih letih organizirala strokovne obiske, tečaje usposabljanja ali študijske poti za madžarske novinarje, in če jih je, »kateri madžarski predstavniki medijev so se jih udeležili ter katere časopise in organizacije v državi gostiteljici so obiskali«. Navodilo so poslali, kot so za madžarske medije pojasnili na njihovem zunanjem ministrstvu, ker naj bi nekatere organizacije, ki jih financira fundacija Georgea Sorosa, na primer Transparency International, ta usposabljanja financirale, kar na Madžarskem razumejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve.

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Politika

    »Miroljubnost ni politika za mirne čase«

    "Pacifizem do danes ni dobil priložnosti, ker evropsko zunanjo politiko oblikujejo čustva. Evropa se za politiko oboroževanja Ukrajine ni odločila v vakuumu preudarnega razmisleka o tem, kaj se v resnici dogaja, pač pa v zmesi panike in užaljenosti, ki jo določajo demoni preteklosti. Zgodovinski spomin se je izkazal za nekaj, kar sicer lahko služi, ko opominja, a lahko tudi nagaja, ko izkrivlja sliko realnosti. Evropa se je na rusko invazijo odzvala po instinktivni povezavi aktualnosti z dogodki druge svetovne vojne."

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Politika

    »Kjer koli se pojavi fašizem, gre za življenje in smrt demokracije«

    "Trump je skušal antifašizem deklarirati kot teroristično organizacijo, čeprav ni niti organizacija in nima teroristične ideologije. Sprašujete, kako smo prišli od konca druge svetovne vojne, ko smo slavili antifašizem, govorili 'Nikoli več', do sem? Konec druge svetovne vojne smo praznovali z antifašizmom, tudi s kulturo, filmi, praznovali in občudovali smo tiste, ki so se borili proti antifašizmu. Kako smo prišli od tam do Trumpa? Trump je uporabil taktiko Mussolinija. Če preberete zbrana dela Mussolinija iz zgodnjega obdobja, kot sem jih jaz, boste videli, da se beseda antifašizem ne pojavi, dokler se Mussolini ne odloči liberalcev, ki mu nasprotujejo, označiti za nasilne antifašiste."

  • STA

    18. 6. 2022  |  Svet

    »Naložba v duševno zdravje je naložba za boljše življenje in prihodnost za vse«

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala k globalnemu ukrepanju na področju duševnega zdravja. Od začetka pandemije se namreč število ljudi s tovrstnimi težavami strmo vzpenja. "Naložba v duševno zdravje je naložba za boljše življenje in prihodnost za vse," je v izjavi dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

    Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Kultura

    Poletna muzejska noč letos v kar 62 krajih po Sloveniji

    Skupnost muzejev Slovenije 18. junija organizira že 20. Poletno muzejsko noč, ki jo že nekaj let koordinira Muzej narodne osvoboditve Maribor. Letošnja Poletna muzejska noč se bo odvijala v kar 62 krajih po Sloveniji. Ta največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij bo letos združila programe 80-ih sodelujočih ustanov, vrata pa bo odprlo tudi 84 dislociranih enot in spominskih sob. Akciji se je na novo pridružilo kar 11 ustanov, med njimi so ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi. Med 18. in 24. uro bo mogoče odkrivati, kaj se dogaja v muzejih in galerijah v nočnih urah, raziskovati muzejske zaklade, prisluhniti koncertom ter se udeležiti vodstev, delavnic in predavanj..

  • Damjana Kolar

    18. 6. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Festival migrantskega filma

    Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev trinajstič organizira Festival migrantskega filma. V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev. V Ljubljani bo festival potekal med 20. in 23. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, Ptuju in Žalcu. Festival bodo 20. junija v Kinodvoru odprli s projekcijo dokumentarnega filma Džungla v režiji Cristiana Natolija.

  • STA

    17. 6. 2022  |  Kultura

    Umrla je Marlenka Stupica

    V starosti 94 let je umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica. V skoraj sedmih desetletjih poklicne poti je ilustrirala in opremila več kot sto otroških knjig in za svoje delo prejela številna priznanja tako doma kot v tujini, leta 2013 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.