Reformirajmo javno naročanje!

Področje javnega naročanja je podvrženo mnogim malverzacijam. Samo zaradi nezadostne zaščite žvižgačev EU pri javnih naročilih vsako leto izgubi med 5 in 9 milijard evrov. Tudi pri nas to področje ni zgledno urejeno, velika črna pika pa je kršenje najosnovnejših delavskih pravic. Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Tokrat priporočamo koncert ob 50. letnici Radia Študent, razstavo Hešteg Grda Račka, šesto predstavitev erotične zbirke Grda račka, ki je tokrat posvečena fotografiji, premiero gledališke predstave Jere Ivanc Pesem o Odiseju (Rapsodiseja za dva po Homerju) v režiji Ivane Djilas, koncert synth pop dvojca Still Corners, premiero koncertnega performansa Leje Jurišić in Milka Lazarja z naslovom De Facto (pojdi s seboj). Več

Zemlja je izgubila svojo odvetnico

Polly Higgins, okoljske aktivistke, ki je pred devetimi leti OZN predlagala, naj »ekocid« vključi med kazniva dejanja za najhujše zločine, za katerega bi odgovorni morali odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), ni več. Prodala je hišo in pustila dobro plačano službo odvetnice ter se povsem posvetila pripravi zakona, na podlagi katerega bi vodilni v podjetjih in ministri v vladah kazensko odgovarjali za škodo, ki jo povzročajo okolju. Na spletni strani svoje organizacije je Polly Higgins zapisala, da je potreben zakon, ki bi spremenil svet. Več

Trump in Orban želita več sodelovati

Ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana povabil, naj prihodnji teden obišče Belo hišo. Kot so sporočili v Washingtonu, bosta voditelja govorila o poglobitvi sodelovanja med državama na številnih področjih. Odnosi med Washingtonom in Budimpešto so se namreč zaradi podobnih ideoloških prepričanj Trumpa in Orbana precej otoplili. Orban je bil v času administracije Baracka Obame pogosto tarča kritik zaradi napadov na svobodo medijev, pravosodje in civilno družbo. Trumpa Orbanov avtokratski način vladanja očitno ne moti.  Več

Pregon novinarjev, ki so objavili prisluhe Tomažu Lovšetu

Na današnjem sojenju nekdanjim novinarjem in odgovorni urednici Dnevnika Primožu Cirmanu, Vesni Vuković in Suzani Rankov ter zastopniku časnika na okrajnem sodišču v Ljubljani obtoženi niso priznali očitanega dejanja zlorabe osebnih podatkov z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen. Več

Reciklirani dresi

Konec maja se bo v Veliki Britaniji pričelo svetovno prvenstvo v kriketu. Kriket je zelo priljubljen v nekdanjih kolonijah britanskega imperija, na tekmovanju pa bo nastopilo 10 ekip, med njimi tudi Šrilanka. Več

Iskanje resnice v postfaktičnem svetu

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 12. maja ob 20.00 premiera koncertnega performansa z naslovom De facto (pojdi s seboj), ki je nastal v sodelovanju med plesalko in koreografinjo Lejo Jurišić ter skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem. Preko svojevrstnega ustvarjalnega dialoga in ekperimentiranja se umetnika podajata k preseganju lastne avtorske pozicije, da bi izpostavila krhkost in nestabilnost bivanja v aktualnem trenutku ter se dotaknila pristnosti človekove eksistence onkraj vsakršne ideologije ali želje. Več

Boštjana M. Zupančiča niso uvrstili med kandidate 

Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Boštjan M. Zupančič, ki v zadnjih letih javnost razburja s svojimi skrajno desnimi stališči in izjavami, na majskih evropskih volitvah ne bo kandidat francoske populistične stranke Republikanske ljudske unije (UPR). To je razvidno z liste, objavljene na spletni strani francoskega notranjega ministrstva. Več

Propad industrije mladim vzel upanje

Po propadu težke industrije v času, ko je bila predsednica vlade Margaret Thatcher, se je v Veliki Britaniji bistveno povečal kriminal, je pokazala prva študija, ki je bila izvedena o tem. Raziskovalci na univerzi Derby so po poročanju Guardiana podatke 16.000 ljudi, ki so bili rojeni v istem tednu leta 1970, primerjali z opomini, ki so jih dobili od policije, in njihovo zaposlitvijo. Več

Kdo bo odpravil uši?

Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja. Več

Šnopec je najboljše orožje 

Zato je treba v roke vzeti orožje, ki bo odvrnilo horde z Jutrovega od roparskih vpadov v katoliško Slovenijo. Nekaj, kar bo kot česen za vampirje. O svinjini je bilo že veliko natolcevanega in v resnici jo je škoda uporabiti za ta namen, bolje jo je zaužiti, pa naj se vegani postavijo na glavo: ni je boljše ptice od prasice. Najstrašnejše orožje, ki se ga Levantinci najbolj bojijo, pa je pravi, domači šnopec. Pet jih pade, ko ga rukne slovenski korenjak. Sadjevec ali tropinovec, vseeno je. Bolj ko peče, bolje teče. Avtohtono orožje za množično uničevanje. Aufbiks!  Več

S kom bo praznoval Radio Študent?

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM bodo 7. maja ob 19.00 odprli razstavo Razpoke ob 50. letnici Radia Študent, na kateri se bodo predstavili sodelavke in sodelavci Radia Študent, ki razvijajo od radijskega medija neodvisno eksperimentalno zvočno-vizualno prakso: Marko Batista in Lina Rica, Nina Dragičević, Tisa Neža Herlec, Urška Preis, Luka Prinčič in Špela Škulj. Razstavo so pripravile Živa Brglez, Tina Dolinšek, Ida Hiršenfelder. Več

Ne pusti dejstvom, da zmotijo dobro zgodbo

Naj spomnimo: v Piranu so lani doživeli eno večjih presenečenj novembrskih lokalnih volitev. Spiritualnega populista Genia Zadkovića vse do preboja v drugi krog nihče ni jemal resno - zmago mu je po njegovo "prinesla FB revolucija". Več

Se doba influencerjev že končuje?

Monetizacija je na družabnem omrežju Instagram v polnem zamahu. Medtem ko so na začetku uporabniki tam objavljali v glavnem fotografije kosil in sončnih vzhodov, je to omrežje zdaj parada strateško izoblikovanih objav o življenju, dosežkov v karieri in javnih zaobljub uporabnikov, da bodo preživeli manj časa na družabnih omrežjih (te zaobljube objavljajo v glavnem ljudje, ki prek teh kanalov služijo denar). Te objave so napisane v skrbno izbranem jeziku sporočil za javnost, na portalu Quartz piše Rosie Spinks. Več

Heroji ali zlikovci našega časa?

V Gani dostavljajo zdravila, na Havajih so odkrili rožo, ki naj bi bila izumrla, v Siriji se nanje zanašajo pri iskanju al-Baghdadija, v kalifornijskem mestu Chula Vista se odzivajo na nujne klice, v Univerzitetnem kliničnem centru Maryland pa so konec aprila prvi uspešno presadili ledvico, ki jo je dostavil dron. Lepo je videti, da se brezpilotna letala uporabljajo za namene, nasprotne tistim, za katere so bila najprej razvita. Več

Materin boj s sinovo zasvojenostjo

Od 9. maja dalje bo v Koloseju na ogled film Ben se vrača v režiji Petra Hedgesa. V  intimni in napeti drami, ki se odvije v 24 urah, spremljamo mamo (Julia Roberts), ki v svojem boju, da bi sina (Lucas Hedges) rešila iz krempljev zasvojenosti, nikoli ne izgubi upanja. Film je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Torontu. Več

Grega Repovž

3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Laž, laž, vse je laž

Že dolgo nismo imeli pred sabo dokumenta, ki bi tako jasno razkrival dejanski način dela evropske komisije, kot je ovadba slovenskih kriminalistov zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca (in soodgovorne). Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo, ovadbo bi bilo treba nemudoma prevesti in poslati vsem medijem in institucijam v Evropi, zlasti pa kriminalistom v Belgijo in Nemčijo. To ni slovenski škandal, zaradi dokumenta bi morale evropske države skupaj izvesti veliko preiskavo delovanja evropske komisije. Pri čemer je Jazbec, prvo ime na ovadbi, dejansko le nevestno opravljal svoje delo – oziroma izpeljal, kar so od njega zahtevali, čeprav je vedel, da za to ni temeljev. Verjetno za to ni dobil niti evra, ampak je tako ravnal, ker je pač prevzeten in častihlepen. Nobene strokovne, kaj šele avtonomne drže ni izkazal, vedel se je podrejeno. Več

Radio Mladina: Ali Tinder prinaša več razočaranj ali več koristi?

O paradoksu spletnih zmenkarij je spregovorila novinarka Lara Paukovič, ki je napisala naslovno temo ter o tem govorila s številnimi strokovnjaki. Zakaj torej ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi? Prisluhnite pogovoru, članek pa si lahko preberete na tej spletni povezavi >> #podcast #Mladina18 #Tinder

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/615081324&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Normalizacija kaosa

Clinton si je leta 1998 nakopal ustavno obtožbo z lažjo o aferi, Johnson stoletje prej z rasizmom, danes pa ZDA predseduje Trump, ki ga preiskujejo od prvega dne, bremeni pa ga tudi več kot 20 obtožb za spolne napade. Več

Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi

Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje. Več

»Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«

V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«. Več

Štirje tipi o milijardah 

Ko je aprila 2013 Uroš Čufer postal finančni minister, je njegovo delovno mesto v kontrolingu NLB, to je službi, pristojni za poročanje o računovodskih izkazih, prevzela Katarina Knapič Lapajne. Ker računovodstvo ni dejavnost, ki bi jo povezovali s spontanostjo ali nasploh z adrenalinskimi preizkušnjami, je Knapič Lapajnetova od nove službe gotovo pričakovala bolj ali manj monotono, predvidljivo ali celo zdolgočaseno pisarniško delovno okolje. A jo je usoda še kako pretentala. Že čez nekaj mesecev, ko se je komajda privadila na malce drugačne excelove tabele, kot jih je imela na prejšnjem delovnem mestu, je postala udeleženka prizora, v katerem so nastopale milijarde in ki bi bila vredna filmskega kadra tudi v kakšnem filmu o Jamesu Bondu. Več

Miklavž Komelj: Kosovel popolnoma obrne uveljavljene predstave o tem, kaj je smrt in kaj je življenje

Opus, ki ga je Srečko Kosovel (1904–1926) ustvaril v le petih letih, zadnjih svojega kratkega življenja, tudi na svetovni ravni že zaradi obsega zbuja strahospoštovanje. Pred nekaj leti je založba Beletrina na kar 1200 straneh izdala zbirko njegovih zbranih pesmi. V prejšnjih desetletjih so na skoraj 700 straneh že bili objavljeni njegove pesmi v prozi, črtice, članki, eseji, ocene, pisma in beležnice. Več

Ampak džingli so pa v redu

»Na Radiu Študent so sami dolgolasci, hipiji, punkerji, metalci, lenuhi, golazen z arafatkami, pijavke, hašišarji, čudaki, mamilaši, drogeraši, pijanci, džankiji, zombiji, neosocialisti, komunajzarji, levičarji, anarhisti, banditi, levi ekstremisti … ampak džingli so pa v redu,« pravi samoironični džingel Radia Študent, eden od številnih iz morja legendarnih radijskih glasbeno-besedilnih vložkov, ki poslušalce programa na frekvenci 89,3 MHz vztrajno zabavajo že 50 let. A citirani džingel (verjetno namerno) pozabi omeniti vrhunske akademike, radovedneže in strokovnjake z najrazličnejših področij, ki vneto polnijo pestri program te izrazito skupnostne radijske postaje.  Več

Pozitiven odnos do življenja?

Če ste bili te dni v središču Ljubljane, ste najbrž težko zgrešili plakate Zavoda Živim, na katerih si ženska z robcem briše solze. Plakati niso nalepljeni pri cerkvenih objektih, enega od njih lahko denimo vidite pri glavni železniški in avtobusni postaji. Gre za plakatni prostor, ki ga trži podjetje Amicus. Več

REJVikend

Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bo na preddogodku festivala Break & Lake nastopil avstrijski DJ Disaszt, ki velja za eno izmed ključnih figur evropske drum & bass scene, spremljala pa ga bosta Twisted Technique in Flooze. V Channel Zeru bodo na uverturi v Dimensions Festival nastopili hrvaški DJ Labud, Softskinson, Jaša Bužinel, Blažen DJ, Roli, v Kino Šiška pa prihaja Apparat, nemški mojster drznega techna, ambientale in IDM glasbe. Več

Elektronski odpadki so strupena dediščina digitalne dobe

Vsako leto na svetu ustvarimo 20 milijonov ton elektronskih odpadkov. Prebivalec Evrope jih v povprečju ustvari več kot 16 kilogramov. Manj kot 20 odstotkov se jih reciklira, preostali končajo na ilegalnih odlagališčih, kjer zastrupljajo pitno vodo, naravo in ubijajo ljudi iz revnih predmestij v državah v razvoju. Elektronski odpadki so strupena dediščina naše digitalne dobe, na portalu H-Alter piše Ivana Perić. Ko elektronika konča na odlagališčih, se strupi, kot so svinec, živo srebro in kadmij, izločajo v tla in vodo. Več

Love Me Tinder*

Za oblikovanje naslovnice je tokrat poskrbel Ivian Kan Mujezinović, fotografija, na kateri sta igralca Nina Ivanišin in Klemen Janežič, pa je delo Uroša Abrama. Naslovno temo, ki jo je napisala Lara Paukovič, si lahko preberete v jutrišnji Mladini. Več

Preko skrajne desnice do bolj progresivne Evrope?

Na nedeljskih volitvah v Španiji so slavili socialisti (po naše bolj socialdemokrati): Pedro Sanchez si z 29 odstotki sicer ni uspel izboriti večine, vendar si lahko obeta dokaj enostavno sestavo koalicije, suvereno pa verjame tudi v idejo manjšinjske vlade. Vikend je bil uspešen tudi za skrajno desno stranko Vox, ki je dobila 24 sedežev. Tako bo prvič po skoraj 40 letih v španskem parlamentu sedela skrajna desnica. Več