Grega Repovž

20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Imeli so prav

Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše.

Kaj nam prinaša Golobova vlada?

S prihajajočim predsednikom vlade Robertom Golobom v Sloveniji, če gre soditi po vsebini koalicijske pogodbe, dobivamo sodobno, levoliberalno vlado, a v primerjavi z razvitim delom Evrope z znanimi in nič kaj izjemnimi, celo dolgočasnimi izzivi, ki tam veljajo že dalj časa. Vlada obljublja, da ne bo na novo pisala zgodovine, da ne bo ukinjala neodvisnih institucij, da ne bo pametnejša od epidemiologov, da ne bo zlorabljala policije, ne bo napadala Kitajske, Amerike ali Bruslja, obljublja, da bo upoštevala civilno družbo in strokovnjake, da bo medijem in novinarjem povrnila spoštovanje in da bo ob tem gradila še stanovanja in sončne elektrarne. In, kot je tudi normalno na razvitem Zahodu, da bo pomembnejše odločitve sprejemala v socialnem dialogu. Torej v potrpežljivih pogajanjih z množico sindikatov in delodajalskih združenj.

»Če v Sloveniji ne bomo spremenili miselnosti, bo naše kmetijstvo kmalu le še za v etnografski muzej, v trgovini pa bomo kupovali izključno hrano iz tujine«

Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar.

Selektivni pregon tviterašev?

Sploh se ne zgodi tako redko, da kak uporabnik družabnega omrežja Twitter sporoči, da ga je na domu obiskala policija, ker naj bi bil s svojimi zapisi storil to ali ono kaznivo dejanje – sovražni govor, grožnjo, razžalitev … Pri tem se je težko znebiti občutka, da je med njimi prevladujoč odstotek takih, ki so v svojih zapisih kritični do vlade Janeza Janše, njenih predstavnikov in predstavnikov vladnih strank in politike, ki jo te nasploh predstavljajo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je presenetljivo preprost.

»Bojim se, da so lobisti že na delu«

»Ne bi začel kar takoj kritizirati vlade, še preden je začela vladati. Sem pa zaskrbljen, ker odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napoveduje šele za konec leta 2024. To pomeni, da bodo tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za nakupovanje zasebnih zdravstvenih ustanov porabile še dodatnih sto milijonov evrov, ki jih dobivajo iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« o eni od napovedi nastajajoče vlade meni nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.

Vzajemna kupuje medicinske centre

Največja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovalnica Vzajemna, je 20. aprila postala lastnica medicinskega centra Barsos-MC, prvega zasebnega zdravstvenega doma v Ljubljani. Pri Vzajemni nočejo razkriti, koliko so odšteli za nakup – zagotavljajo zgolj, da denar ni šel iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je uzakonjeno kot javni interes, pač pa iz presežkov drugih prostovoljnih zavarovanj, ki jih tržijo.

Prvi minister, ki je odkrito gej

Simon Maljevac (1981) je generalni sekretar Levice. Stranki se je pridružil takoj po drugem referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem je večina volivcev zavrnila pravice manjšine. Bil je eden izmed najpomembnejših članov ekipe »Čas je ZA«, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev zakona. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Aleš Primc.

Dejan Zavec, najbolj športni poslanec: »Opozicija ni izgubila zaradi Roberta Goloba«

Legenda pravi, da naj bi Dejan Zavec v boks zašel po nesreči. Prišel je na trening nogometa, ki je odpadel, nato pa je k njemu stopil trener Ivan Pučko in ga vprašal, ali bi se rad preizkusil v boksanju. In se je. Ni bil sicer pretirano dober, sprva ni izkazal posebnega talenta, celo kolebnica mu je delala težave. A je bil žilav in vztrajen. Leta kasneje je začel osvajati svetovne naslove in postal eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov. Zdaj se iz boksarskega ringa odpravlja še v političnega, je namreč eden od več političnih novincev, ki so se po zgodovinski zmagi stranke Roberta Goloba uvrstili v parlament.

Fašistični medij

Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot – tisto, ki ga je ministrstvo za kulturo lani nagradilo s statusom nevladne organizacije, delujoče v javnem interesu, čeprav se za njim skrivajo simpatizerji identitarnega gibanja in neonacističnih simbolov – se zdaj lahko pohvali še z enim dosežkom. Minister Vasko Simoniti, ki se poslavlja s položaja, mu je tik pred koncem mandata omogočil, da spletni portal Nacionalna tiskovna agencija (NTA) vpiše v razvid medijev.

Zahvala RKC (v evrih) 

Odhajajoča vlada je na eni od zadnjih dopisnih sej prejšnji teden sprejela uredbo, ki prinaša več finančnih koristi katoliški cerkvi (RKC). Predlagatelj uredbe je bilo ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija, očitno pa so jo skrivali pred javnostjo, saj predlog predhodno ni bil objavljen ne med predlogi predpisov na portalu e-demokracija ne med vladnim gradivom, poleg tega (edini) ni bil pripet k dnevnemu redu seje vlade.

Kaj piše v koalicijski pogodbi?

– Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja.

Vrnitev odpisanega?

Daleč se zdijo časi, ko je Ivan Gale, tedaj vodja splošne službe v zavodu za blagovne rezerve, začel opozarjati na korupcijo, nepotizem in oškodovanje javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme, s katero naj bi si pomagali pri spoprijemanju z epidemijo, in zaradi tega izgubil službo. Zdaj se je, skupaj s še dvema protikandidatoma, prijavil na razpis za direktorja zavoda, ki ga je objavil upravni odbor zavoda. Izbirni postopek naj bi opravili na ministrstvu za gospodarstvo, novega direktorja pa naj bi potrdila vlada. A katera vlada?

Kdo se SDS in NSi zahvaljuje za funkcijo?

Na portalu AJPES so objavljena poslovna poročila političnih strank za leto 2021. Posebej zanimiv razdelek v njih so seznami ljudi, ki so se odločili za donacijo stranki. Razkriti morajo biti vsi, katerih prispevek je presegal povprečno bruto plačo v državi, torej 1969 evrov. Podatki kažejo, da strankam donirajo zlasti posamezniki, ki so po »strankarski liniji« zasedli pomembne položaje in dobili dobro plačo.

Odprava posledic

Janševa vlada je v visokem šolstvu in raziskovalnih dejavnostih za seboj pustila pravo pogorišče. Odgovornost za to lahko večinoma pripišemo državnemu sekretarju Mitji Slavincu, ki je mimo strokovnih mnenj podarjal koncesije za izvajanje visokošolskih študijskih programov, z lomastenjem po upravnem odboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pa na vrh agencije nastavil prekmurskega rojaka Mitja Lainščaka. Tako je najverjetneje omogočil dolgoročno financiranje novega javnega zavoda Rudolfovo, ki mu nasprotuje tako rekoč vsa strokovna javnost, med drugim tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je novega direktorja pred kratkim pozval, naj ne podpiše pogodbe o stabilnem financiranju zavoda. Podobno je vlada prejšnji teden sprejela še sklep o ustanovitvi Znanstvenega in inovacijskega središča v Rakičanu, za katero naj bi v prihodnjih dveh letih iz proračuna namenili 1,6 milijona evrov.