Grega Repovž

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Uvodnik

Uvodnik / V vrtincu

Valentina Lozar in Boštjan Gorjup se ne poznata. A od invalidskega zaposlitvenega centra Ruj, ki ga kot direktorica vodi Valentina Lozar, do družbe BSH Hišni aparati, ki je ena najuspešnejših tovarn nemškega koncerna Bosch, je le pet minut hoda med hišami in različnimi delavnicami ter malimi družinskimi podjetji. Obe družbi sta namreč v isti industrijski coni Nazarje, ob Savinji, tik za mostom, v katerem so se tisti petek zataknili hlodi in povzročili dvometrski cunamski val.

Poplave / Kako naprej?

Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.

Luisa Neubauer / »Katastrofe morajo biti vzgib za večje sistemske spremembe in te spremembe ne bodo padle z neba, moramo jih izboriti«

Luisa Neubauer je podnebna aktivistka. Je ena glavnih organizatork protestniškega gibanja Fridays for Future (Petki za prihodnost) v Nemčiji in izjemno vpliven glas ozaveščanja o nujnosti podnebnega ukrepanja v najmočnejši evropski državi. Protesti Fridays for Future so se razvili iz »šolske stavke« takrat 15-letne Grete Thunberg avgusta 2018 pred švedskim riksdagom (parlamentom). Že marca 2019 se je na protestu po vsem svetu zbralo več kot milijon ljudi, šest mesecev kasneje, 20. septembra, pa do zdaj rekordni štirje milijoni, od tega 1,4 milijona v Nemčiji.

Dvojna morala cerkve in zdravniških organizacij

Portugalsko vlado že od leta 2015 vodi Antonio Costa, nekdanji župan Lizbone, socialist, katerega stranka je na lanskih volitvah nepričakovano dobila absolutno večino. Kljub dolgoletnim izkušnjam in parlamentarni večini ne vlada brez težav. Portugalska je tradicionalna, katoliška država, in ko je parlament sprejel zakon o dekriminalizaciji evtanazije, ta neozdravljivo bolnim omogoča pomoč pri končanju življenja, ga je z vetom dvakrat onemogočil konservativni predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, o njem pa je razpravljalo še ustavno sodišče. Nazadnje ga je dopustilo, maja je začel veljati. Tako je Portugalska postala ena izmed redkih držav, kjer je evtanazija ali pomoč pri samomoru v tej ali oni obliki pravno dopustna.

Poplava solidarnosti

V ponedeljek, ki ga je vlada razglasila za dan solidarnosti, za dela prost dan, ko je lahko vsak po svojih močeh pomagal prizadetim v vremenskih ujmah, je bilo na terenu poleg gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, vojakov in policistov še približno 12 tisoč prostovoljcev, ki so pomoč ponudili prek aplikacije Poplave 2023. Številka je bila, če prištejemo še tiste, ki so se na teren odpravili sami ali pa se priključili kateri od drugih samoorganiziranih skupin in drugih organizacij, na primer Inštitutu 8. marec, precej višja. Nekateri so kot prostovoljci na terenu že skoraj dva tedna, vse odkar so državo prizadele najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije, drugi poskušajo pomagati drugače, na primer z zbiranjem pomoči ali donacijami. Slovenijo je v zadnjih dneh naravnost preplavila solidarnost.

TV komentar / Poglejte me, pomagam!

Včasih je treba začeti na cestah. Cestah, južno od Avstrije in vzhodno od Italije. Torej na naših cestah, a ko pravimo naših, mislimo na ceste, ki se vijejo iz omenjenih dveh držav po celotnem Balkanu. Ker je povsod enako. Povsod se ljudem namreč noro mudi. Pa ne samo moškim. Mudi se vsem, ne glede na spol. To ni vožnja, to je tekma. Nobeden noče biti izrinjen na sramotni navadni pas. Vsi so na prehitevalnem. In vsem se mudi. Noro se jim mudi. In ne bomo se vpletali v samo vožnjo, ampak v to hitenje. Ker saj ni dvoma: vsakemu se kdaj kam mudi. Noro mudi. Ampak nikomur se pa ne mudi vedno. Še pretežno se nikomur tako ne mudi, da ne bi mogel priti na cilj 15 minut kasneje. A kam se torej tako mudi? Mudi se priti na cilj. Domov. To je ta velika zmaga. Hitro priti domov. In po tej adrenalinski in živčni vožnji, med katero se po navadi vsi ostali slabo počutijo, malo se še kregajo z voznico ali voznikom – ta je pač poln adrenalina živčen in nestrpen do vseh, s potniki vred, torej najbližjih –, pridejo na cilj. In kaj potem naredi šofer oziroma šoferka? Pravico ima do posebne obravnave. Ima pravico do počitka. Do tega, da drugi razpakirajo. Do tega, da drugi naredijo večerjo. Pač mora priti k sebi. Ker nas je hitro pripeljal domov. Junak. Od naporne adrenalinske vožnje zato zdaj lahko sedi na kavču. Lahko si odpre pivo in šnofa po družbenih omrežjih na telefonu in pretika med kanali na televiziji. Ja, vse to si je zaslužil. Ker so hitro prišli domov. In ker je od tega čisto uničen. Zdaj lahko uro, dve, tri počiva. Po tem junaštvu gre lahko tudi kar spat.

Rasizem kot operativna metoda dela

Te dni ob italijansko-slovenski meji poteka tradicionalni čezmejni Festival src, ki vsako leto v italijanska Humin in Čento ter v slovenski Bovec pripelje folklorne skupine z vseh koncev »eksotičnega« tako imenovanega tretjega sveta. Pred petimi leti je tam nastopila tudi skupina 25 kubanskih plesalk in plesalcev, ki pa jih je med sprehodom po bovških ulicah zmotila slovenska policija, jih odpeljala na policijsko postajo in jim izrekla po 500 evrov kazni, ker so osebne dokumente pozabili v sosednji italijanski Čenti, ter jih dolge ure zadrževala še po tem, ko je organizator festivala dokumente že dostavil na policijo. Skupina plesalk in plesalcev, ki so nekoliko temnejše polti od povprečnega prebivalca Bovca, je potem v tem slovenskem severnoprimorskem mestecu z enourno zamudo vseeno navdušila obiskovalce.

Čigave »uspehe« zares gledamo?

Katastrofalnim poplavam v zadnjih dveh tednih sledi poplava obtožb na družbenih omrežjih zoper nevladnike, ob Inštitutu 8. marec je na udaru zlasti Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki se bori proti gradnji hidroelektrarne Mokrice. Vendar rezultati notranje revizije, ki jih je sredi julija dobilo ministrstvo za naravne vire in prostor, odpirajo vsaj vprašanje, zakaj bivša vlada na prednostni seznam občin, ki bi lahko prišle do evropskega pokoronskega denarja za protipoplavno zaščito, ni uvrstila številnih zdaj najbolj prizadetih občin.

Slovo Luke Mesca

V Levici so na začetku meseca končali postopek evidentiranja kandidatov za člane izvršnega odbora, koordinatorja stranke in njegovega namestnika. Za mesto koordinatorja se bosta potegovala ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanec Miha Kordiš, sicer pobudnik tako imenovanega levega krila stranke, ki vodstvu z Luko Mescem na čelu očita, da je stranko popeljalo preveč proti sredini. Mesec ne namerava vnovič kandidirati. Levica naj bi novo vodstvo dobila prvi teden septembra.

Janez in Borut

V času ujm in poplav je moraliziranje odveč. Prizadetim je pomagalo veliko ljudi, vsak po svojih močeh, eni finančno, drugi z materialno pomočjo, spet tretji so odšli na teren, obuli škornje, zavihali rokave in poprijeli za lopate. Vsaka pomoč je bila dobrodošla – je pač že tako, da v nesreči spoznaš dobre ljudi.

Nekaj neprijetnih resnic o slovenskem zaporskem sistemu 

Poletje je v Sloveniji navadno tudi čas za (vsaj kratek) razmislek o stanju stvari v zaporih. Navsezadnje je to čas, ko v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij predstavijo letno poročilo, to pa se po navadi časovno ujema z osveženimi podatki Sveta Evrope o stanju v zaporih v državah članicah. In v teh dokumentih je nekaj iz leta v leto bolj skrb zbujajočih podatkov.

Tudi naše banke zaradi boja z inflacijo kujejo dobičke

Italijanska vlada je minuli ponedeljek zvečer prižgala zeleno luč za 40-odstotni davek (zgolj) na letošnje rekordne dobičke bank, ki so jih te ustvarile z visokimi obrestnimi merami za posojila. »Ne govorimo o nekaj milijonih, ampak o milijardah,« je na novinarski konferenci v Rimu dejal podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini.

Vlado Miheljak

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Dva leva

Komentar / Altruizem iz prve vrste

Kje je torej bila @SpletnaMladina prejšnji petek? Natančno tam, kjer je bil @SDS, pa @BorutPahor in @JJansaSDS. V spletnem ozvezdju, daleč od realnih okoljskih katastrof in posledičnih težav ljudi. Kje je bil Miheljak, ni pomembno. A če že, so tehtni, zelo tehtni razlogi za to, da ni bil tam, kjer ga je pogrešal @JJansaSDS. Ali če odgovorimo z besedami, ki jih je pred leti izrekel, če se prav spomnim, pokojni francoski predsednik Mitterrand. Namreč, na očitek, da ga ob neki naravni nesreči niso dočakali na »terenu«, je pojasnil nekako takole, da preveč resno jemlje tragično nesrečo in bolečino ljudi, da bi celotno borbo za odpravljanje posledic dodatno obremenjeval s svojo prisotnostjo, ko pa na kraju samem ne more prav nič prispevati k pospešenemu razreševanju nastalih problemov. Očitno je JJ eden tistih, ki ne razumejo, da glede prostovoljstva nikomur ni treba, če je in dokler je prostovoljno, polagati računov. Problem torej ni tisti, ki je na dobrodelni akciji pogrešan, ampak tisti, ki ga pogreša in hkrati izstavlja račune za svojo prisotnost, dejavnost in pomoč; ki nastopa kot nekakšen moralni apostol. A v zgornjem citatu se je Janša spet, kot že tolikokrat prej, zlagal. Sodelavci in sodelavke Mladine so bili »na terenu«, udeležili so se čistilnih akcij. A, v nasprotju z njim in Pahorjem, brez nastavljanja kameram, brez poziranja, brez medijskega manipuliranja – skratka, brez zaračunavanja svojega altruizma. Ampak saj je bilo jasno, da se bo Janša, ki nenehno laže, tudi tokrat zlagal. Pač, prosto po Leszeku Kołakowskem (»laž je nesmrtna duša komunizma«) lahko zapišemo, da je komunizem mrtev, a je ostala laž kot nesmrtna duša njegovega zadnjega partijskega živega fosila – Janeza Janše.