Zlobiral in odšel

Mark Boris Andrijanič. Eden od peterice postavnih fantov iz NSi, mož, ki ga je vlada pred slabim letom z velikim pompom imenovala za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, v mandatu, v katerem naj bi skrbel za slovensko digitalizacijo, pa mu je uspelo izpeljati projekt deljenja denarja za nakup računalniške opreme (tako imenovanih e-bonov). Kot se spodobi, je človek konservativne sorte, ponosen na korenine, družinsko tradicijo, lokalno izročilo, svoje mesto, na Slovenijo in Slovence.

Vlado Miheljak

6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Dva leva

Paradoks zadnjega ljudožerca

Tako, sedaj pa gre zares. Ravno, ko pišem spodnje vrstice, se je končal medeni teden zmagovalcev letošnjih državnozborskih volitev. Bilo je lepo, a kratko. No, morda ravno zato lepo, ker je bilo kratko. Sedaj pa bo nastopil trenutek resnice. Kako oblikovati novo oblast, in še bolj, kako sanirati škodljive posledice stare oblasti. Morda je bila volilna zmaga še najlažji del procesa prehoda iz janšizma v odprto družbo in državo. Točno pred enim letom sem napisal kolumno z vprašanjem, kako očistiti Slovenijo janšizma, ne da bi ponavljali in utrjevali janšistične metode. Dejanšizacija ni nekaj odstranitev, nekaj novih nastavitev, ampak radikalna prekinitev s prakso, ki jo je Janša uvedel. No, ni je uvedel prvi in edini, a jo je razdelal do obisti; nihče pred njim tako radikalno intenzivno, grobo in arogantno. Takrat, pred letom, ko se nam še niti sanjalo ni, kdo bi lahko popeljal zafrustrirano ljudstvo iz objema samodržca, sem v analizo uvedel paradoks zadnjega ljudožerca. Saj poznate šalo o poglavarjih dveh ljudožerskih plemen. Eden pravi drugemu: Pri nas ni več ljudožercev; včeraj smo zadnjega pojedli. Ekonomija šale je več kot jasna. Z nasiljem se boriš proti nasilju, z lustracijo proti lustraciji, s političnimi zamenjavami proti političnim zamenjavam. Zadeva se kaj hitro izrodi. Kdo bo zadnji »ljudožerec«, kdo sme imeti zadnjo besedo, da ne rečem zadnji grižljaj. Paradoks je v tem, da brez ritualne »politične kanibale« Janševi ljudožerci ostanejo vpeti in podtaknjeni v vse podsisteme. Tempirana bomba! Če jih »poješ«, prakso politične kanibale utrjuješ, prolongiraš sam. Težko bo! Zlasti tam, kjer kljub pritiskom in vplivu nastavitve v Janševem kadrovskem cunamiju niso formalno zakonsko in statutarno sporne. En tak primer je Milan Krek na čelu NIJZ. Seveda bi bil kakšen epidemiolog, virolog z avtoriteto in referencami primernejši kandidat. A verjetno sta bila njegova kandidatura in imenovanje formalno nesporna. Da Krek ni bil dorasel funkciji, ki jo je v težkih časih opravljal, da ni ščitil stroke, da je sledil direktivam režima, tudi ko so bile v opreki s stroko, je znano. Kot je ostalo v spominu tudi dejstvo, da ni bil sposoben v javnih nastopih povezati dveh, treh tekočih stavkov, si zapomniti epidemioloških ukrepov, ki jih je ljudstvu zapovedoval. Pač, bil je nekakšen poljedelec na področju stroke v zelo zahtevnem obdobju. Namreč, sam je svoj čas po navedbi Dela povedal, da ga je h kandidaturi nagovarjalo precej posameznikov, pri čemer da ga je najbolj prepričala kolegica, ki ga je spodbujala, naj se prijavi, češ da je »njivo, ki jo je začel orati, vedno preoral do konca«. In tako je oral od tiskovke do tiskovke, od neumnosti do neumnosti, od pozabe do zlorabe. In bil medijem in javnosti bolj v zabavo kot korist. A kaj zdaj: evidentno politično nastavljen strokovni kader nam sporoča, da se ne bo uklonil »politični« (!) odstavitvi. Kot pravi, bo še naprej branil NIJZ, ker so po njegovih besedah že doslej nekatere politične stranke hotele in bodo očitno še naprej hotele imeti vpliv v inštitutu. Hja, NIJZ se resda ukvarja (med drugim) z javno higieno, očitno pa ne tudi s politično higieno.

Prazni zapori

Svet Evrope je objavil poročilo s statistiko o stanju v zaporih v državah članicah v letu 2021. Glavna ugotovitev je, da se je število zapornikov v EU zmanjšalo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer po dolgih letih ni več težav s prezasedenostjo. Se pa Slovenija uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, ki jih je po slovenskih zaporih skoraj tretjina, povprečje v državah Sveta Evrope pa je 15,3 odstotka.

Sodnik Svetlič in avra narave

Ustavni sodniki so s sedmimi glasovi proti enemu odločili, da odlok občine Pivka, s katerim je ta razglasila krajinski park Pivška presihajoča jezera in v njem uvedla prepoved gradnje novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev, ni v neskladju z ustavo.

Radio Študent spet pod pritiskom

Radiu Študent je lani grozilo, da mu bo njegova ustanoviteljica, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), v celoti odtegnila financiranje. Temu je sledila še odločitev ministrstva za kulturo, ki zavodu ni dodelilo sredstev na razpisu za medije. Naposled se jim je s študentsko organizacijo le uspelo dogovoriti za znesek v višini 84 tisoč evrov, kar je bilo vseeno precej manj od predvidenih 120 tisoč. A lanski program so s pomočjo prijav na razpise ter različnih donacij, kar radiu omogoča status nevladne organizacije v javnem interesu, vseeno izpeljali. Radio Študent je lani na ta način sam zbral kar 250 tisoč evrov oziroma skoraj polovico vseh letnih sredstev za delovanje.

Janko Lorenci

6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kolumna

Dolg ljudstvu

Družbeno ozračje zadnjega ducata let je mešanica nezadovoljstva, jeze, negotovosti, kopnečega optimizma, občutka nemoči, naraščajoče ravnodušnosti in tekmovalnosti, pa tudi ostrejše govorice na tej čustveni podlagi. Tako ozračje je za ljudi naporno in za državo slabo.

dr. Bogomir Kovač

6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Ekonomija

Ko ostane le beseda?

Francosko in slovensko volilno leto imata veliko skupnega. Francija je Slovenijo nasledila pri polletnem vodenju unije, predsedniške in parlamentarne volitve so se v obeh državah dogajale na isti dan, 24. aprila 2022. In nenavadno sta skupaj odzvanjali tudi v tujini. Ugledni Washington Post je celo onkraj Atlantika zaznal politično razliko, ki sproža upanje. Najboljše, kar se je po dolgem času zgodilo evropski liberalni demokraciji, sporoča, niso mogočne francoske volitve, temveč volilni izid v majhni Sloveniji. V evropski strateški refleksiji je to pomemben podatek. V Franciji je poraz Le Penove še vedno zmaga populistične desnice, v Sloveniji je poraz Janše vendarle zmagoslavje liberalno usmerjene levice. V obeh državah so etablirane stranke doživele neuspeh, povsod so temelj zmage nejasne obljube drugačnosti. Tu in tam gre šele za prvi polčas supervolilnega leta. V Franciji bodo karte dokončno premešale parlamentarne volitve junija, pri nas predsedniške in lokalne jeseni. Anksioznost političnega razreda v odnosu do realnih problemov sveta in sosledja zadnjih treh kriz nam je skupna. Tudi zato se v Sloveniji ne smemo delati Francozov v razumevanju francoskih volitev.

Heni Erceg

6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Hrvaška

Zloraba vojne

Tako, končno so ga slovesno odkrili. Spomenik v Zagrebu, o katerem smo že pisali in ki je bil več mesecev prekrit zaradi zgodovinsko neustreznega poimenovanja Spomenik žrtvam holokavsta. Potem so se v stranki Zmoremo!, ki si je na lokalnih volitvah z veliko večino zagotovila oblast v prestolnici, prebrisano domislili, kako odpraviti težave z nezadovoljstvom Judovske občine v Zagrebu. Nekdanji kleni aktivisti so sklenili, da si smejo in da si tudi bodo pomagali s staro domobransko zvijačo, ki omogoča, da se predstaviš kot nekaj, kar ni ne tič ne miš. Tako so napis dopolnili z dodatkom »in Neodvisne države Hrvaške«. Zdaj se na spomeniku bohoti bastardni napis »V spomin na žrtve holokavsta in Neodvisne države Hrvaške«, odkritja pa se seveda niso udeležili tisti, ki jih predvsem zadeva – predstavniki Judov.

Ko je Gregor Golobič direktorjem povedal, da niso prvi, ki so v zgodovini podpirali avtokrata

Tarča je bila le ena izmed oddaj, ki jih je urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik po navodilu SDS »ugasnila« v obdobju pred volitvami. In ko se je vrnila na ekrane s temo, ali prihaja kadrovski cunami, so nam ponudili nenavaden nabor sogovornikov. Gostje so bili štirje: Ivan Simič, Janšev šef finančne uprave, Gregor Golobič, nekdanji predsednik stranke Zares in nekdanji generalni sekretar LDS, Gregor Virant, nekdanji predsednik Državljanske liste in minister in državni sekretar za javno upravo, v otvoritvenem pogovoru pa je nastopil kar premier v prihodu, Robert Golob. Ni se zdelo, da se lahko to vse skupaj dobro konča: da bo pač oddaja uravnoteževala »kadrovsko krivdo«, da bo slikala podobo vsi so isti, češ, Golobič je tudi kadroval, ko je bil generalni sekretar LDS, itd.

Poljubi prihodnost

Kako bodo naši otroci oblečeni v postapokaliptičnem svetu, opustošenem zaradi okoljske krize in novih vojn? Kakšne uniforme bodo nosili pustolovci jutrišnjega dne, ko bodo s časovnim strojem skozi črvine potovali v preteklost? Takšna vprašanja si pri ustvarjanju postavlja modna oblikovalka in kostumografinja Tanja Pađan (rodila se je leta 1982 v Ljubljani), ki deluje pod imenom Kiss The Future (v prevodu Poljubi prihodnost). Kar je bilo sprva le umetniški psevdonim, se je sčasoma razvilo v butično blagovno znamko ekstravagantnih unikatnih oblačil za modne sladokusce, ki v mednarodnem prostoru iz dneva v dan dviguje čedalje več prahu: med drugim je njena najnovejša kolekcija, imenovana The Remains Left After, pristala na prvem mestu na Forbesovem seznamu največjih presežkov letošnjega tedna mode v Ljubljani.

Korporativne vice

Rahlo komična in napeta znanstvenofantastična nadaljevanka Severance, paradni konj pretočne platforme Apple TV+, ki doslej (razen uspešne nadaljevanke Ted Lasso in z oskarjem za najboljši film nagrajenega celovečerca CODA) ni imela ravno zavidanja vrednega repertoarja, je z nedavno končano prvo sezono suvereno dokazala, da je vredna vsega hajpa, ki jo obkroža. In to kljub precej frustrirajočemu koncu, s katerim nas je ustvarjalec serije Dan Erickson skoraj spravil ob živce, a si je z njim tudi zagotovil našo pozornost za naslednjo sezono, ki jo je Apple že potrdil.