-
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.
-
Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.
-
V torek so se na promenadi pod Hotelom Histrion v Bernardinu zbrale sobarice, katerih delo je bilo z družbe Sava Turizem dan kasneje preneseno na zunanjega izvajalca, podjetje Aktiva čiščenje. S stavko in shodom, ki se mu je pridružilo približno sto ljudi, so želele opozoriti na neprimerne delovne razmere, ki jih praviloma prinaša tako imenovani outsourcing, in na neuslišane zahteve, s katerimi so se obrnile na zdaj že bivšega delodajalca. Kot so dejale, se počutijo izdane, ponižane in ničvredne, posebej kritične pa so bile do vlade, češ da jih je pustila na cedilu.
-
Se spomnite zapleta, ki je nastal zlasti z zadnjim zvišanjem minimalne plače, ki se je januarja letos s 1074 evrov zvišala na 1203 evre bruto? Iz gospodarstva so prišla tradicionalna opozorila o domnevno huronskih negativnih posledicah, ki naj bi jih povzročilo to zvišanje najnižjih plač, s katerimi živi okoli 80 tisoč delavk in delavcev.
-
Ministrstvo za zdravje je na portalu e-demokracija objavilo predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog predvideva prepoved »vseh privlačnih« arom v elektronskih cigaretah, torej arom sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, pa tudi mentola, vanilje in podobnih. »Za večino arom še ni znano, kako vplivajo na zdravje pri dolgoročnem vdihavanju, pri nekaterih pa so že znani hudi škodljivi učinki na zdravje dihal. Iz previdnostnega principa zato za elektronske cigarete uvajamo prepoved vseh arom, razen tobačnih,« utemeljujejo na ministrstvu.
-
Janša nas je pehal na evropski vzhod, nova oblast je zasukala krmilo nazaj proti zahodu. To je pomembna, a v naši zunanji politiki tudi edina omembe vredna sprememba. Zdaj se damo znova pohlevno nositi glavnemu toku v Uniji.
-
Prihodnost sodobnega sveta se bo v veliki meri odločala na vojaških tleh Ukrajine. Danes postaja jasno, da konflikt med Rusijo in ZDA tod odloča o novi globalni politično-ekonomski ureditvi sveta. Zato rusko-ukrajinska vojna ne more biti niti kratka niti zmagovita, ni lokalna, temveč globalna. Dilema je preprosta. Ali bo globalna ekonomska povezanost sveta ostala pri stari evroatlantski ureditvi z ZDA na čelu ali pa bo evolvirala v nov multipolarni svet. Politično-ekonomska trilema je jasna. Proces ekonomske globalizacije zahteva miroljubno koeksistenco, politično kooperativnost in koordinacijo. Militarizacija je njihov kontrapunkt, vodi v politično dezintegracijo v nasprotju z ekonomsko integracijo. Strateški dokumenti in sporočila ZDA in Kitajske to izvrstno potrjujejo, EU trilemo doživlja neposredno, v živo. Bretton Woods je leta 1944 našel multilateralno in multipolarno rešitev sveta. Zmagala je ideja integracije in ne dezintegracije. Bo zahodni svet zmogel do leta 2024 najti podobno rešitev?
-
3. 3. 2023 | Kultura
Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
Pred kratkim nam je v članku z naslovom Učinkovitost novinar Dnevnika razkril bizaren podatek o tempu dela naše vlade. Ta se je že v koalicijski pogodbi zavezala k takojšnji odstranitvi ograje na meji, po dveh mesecih zavlačevanja pa je (verjetno zaradi protestov lokalne skupnosti) prejšnja ministrica za notranje zadeve tudi uradno oznanila, da bo odstranjevanje končano do konca leta. Kot razkriva Dnevnik, je osem mesecev kasneje odstranjenih le 11,6 km oziroma 5,9 odstotka ograje. In dodaja, da bi »s takšnim tempom vlada potrebovala osem let in dobre tri mesece za uresničitev koalicijske obljube«. Cinična pripomba žal ni bila daleč od resnice, kajti le teden kasneje so na ministrstvu napovedali, da bo odstranjevanje dejansko trajalo štiri leta, pri čemer bo izvajalec Minis porabil skoraj toliko denarja, kot ga je za postavitev. Opazovalci se lahko le čudimo, da bo vlada sodobne države, z vsemi finančnimi in kadrovskimi sredstvi, porabila štiri leta in sedem milijonov evrov za delo, ki bi ga lahko v dveh tednih opravila vsaka vaška skupnost z nekaj traktorji. In če je odvoz nekaj železja z rečnega brega zanjo večleten napor, kako bo postavila 20.000 stanovanj ali obnovila javno zdravstvo?
-
Hitri avtobusni sistemi kot alternativa tramvaju in železnici
Avtobusi so na svetovni ravni najbolj razširjena oblika javnega potniškega prevoza. V primerjavi z železnico, tramvajem ali podzemno železnico avtobusni sistemi zahtevajo bistveno manjša sredstva za vzpostavitev in obratovanje, saj uporabljajo povsod zgrajene javne ceste, tako da so potrebni le nakup in vzdrževanje voznega parka ter gradnja postajališč. Avtobusi so tudi precej bolj fleksibilni kot tirna vozila. Njihove linije se lahko preprosto prilagodijo, bodisi začasno, na primer zaradi obvoza ali množične prireditve, bodisi se linije podaljšajo za stalno ali dodajo nove, na primer ob gradnji novega mestnega predela, večjega obrata, trgovskega kompleksa ali športnega središča. Iz souporabe javnih cest pa izhaja tudi glavna omejitev avtobusnega prevoza. Ker si avtobusi delijo ceste z avtomobili in tovornimi vozili, so prav tako izpostavljeni prometnim zastojem. Avtobusi ustavljajo na postajališčih, zato je določen čas namenjen vstopanju in izstopanju potnikov ter zaviranju in ponovnemu vključevanju v promet. Dodaten čas potnik porabi za čakanje na prihod avtobusa, intervali prihodov pa so zaradi različnih zunanjih vplivov lahko zelo nezanesljivi. K temu je treba dodati še pot na postajališče in s postajališča na končno destinacijo. V časovnem pogledu so avtobusi tako povsem nekonkurenčni v primerjavi z osebnimi avtomobili ter manj zanesljivi kot železnice ali tramvaji.
-
Stranke sedanje koalicije so pred volitvami smelo obljubljale, da bodo takoj zagotovile sredstva za gradnjo trideset tisoč novih javnih neprofitnih stanovanj. Ko je Gibanje Svoboda prepričljivo zmagalo na volitvah, se je skupaj s SD in Levico v koalicijski pogodbi med drugim zavezalo nemudoma pripraviti krizni načrt reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin ter zemljišč.
-
Arhitekt Saša Dev je v Mariboru med prvimi projektiral moderna stanovanja
Do druge svetovne vojne je bil Maribor najhitreje razvijajoče se mesto v državi, kar se je izražalo tudi v arhitekturi in v nastajanju pomembnih mestotvornih stavb. Prav arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967) je s svojimi projekti pospešil razvoj tega mesta. Njegova arhitektura hkrati izkazuje, koliko je še sledil svojemu profesorju Jožetu Plečniku in koliko so se ga že dotaknili takratni trendi v arhitekturi. Navsezadnje je najprej študiral arhitekturo v Münchnu in kasneje v avstrijskem Gradcu, v Ljubljani pa je pri Plečniku diplomiral leta 1927.
-
1. 3. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine: BREME CELIBATA
V petek izide nova Mladina! Avtor tokratne naslovnice je Damjan Ilić, fotografija pa je iz fotoknjižnice Getty Images. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. marca, dalje, pišemo o bremenu celibata in tem, da so zlorabe, ki jih je storil pater Marko Rupnik, posledica odnosa, ki ga ima katoliška cerkev do spolnosti, do žensk in do otrok. Ne zamudite!
-
2. 3. 2023 | Politika
»V Sloveniji vlada provizija, ne vizija, kar se je žal pokazalo na primeru Magne«
Ob novici, da avtomobilska skupina Magna v Hočah ustavlja proizvodnjo, so v Stranki Vesna izpostavili, da primer Magna kaže zlasti na nevzdržnost “ad hoc” odločitev, ki globoko posežejo v okolje, ter na nesprejemljivost sprejemanja predpisov po nujnih postopkih in brez dolgoročne vizije. »Poseg v prostor, ki se je zgodil, je nepovraten, 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč je za vedno izgubljenih, posledično smo se še nekoliko odmaknili od možnosti zagotavljanja prehranske samooskrbe. Na koncu so oškodovani tudi delavci in vsi tisti, ki jim je bila obljubljena socialna varnost ob sicer povsem neprimerni umestitvi tovarne v prostor,« so zapisali.
-
2. 3. 2023 | Politika
Podpredsednik SDS Aleš Hojs je prevzel mesto predsednika mestnega odbora SDS v Ljubljani, ki ga je doslej vodil poslanec SDS Anže Logar. Po izvolitvi je dejal, da prevzema težko in odgovorno nalogo v okolju, ki ni najbolj naklonjeno desnemu političnemu polu, so zapisali na spletni strani SDS.
-
2. 3. 2023 | Politika
VIDEO / Milan Kučan in tranzicijska teorija zarote
Video prikazuje izvore teorij zarot, ki so se po osamosvojitvi spletle okoli prvega predsednika republike, Milana Kučana. Del slovenske desnice je že v devetdesetih letih privzel idejo, da nekdanji vodja Zveze komunistov Slovenije in poznejši predsednik države, stoji za večino ključnih političnih odločitev ter družbi kontinuirano vlada s pomočjo t. i. Udbomafije, ki obvladuje levi politični pol. Med najbolj znanimi zagovorniki tovrstnih teorij je tudi dolgoletni vodja stranke SDS, Janez Janša, ki Kučana že skoraj od začetka tranzicije šteje med svoje največje sovražnike. A tovrstnih konspiracionističnih idej ni začel širiti sedanji vodja opozicije, temveč ravno pisci v uglednih časopisnih medijih, ki jih sam dandanes šteje za trobila »tranzicijske levice« in »stricev iz ozadja«, ki naj bi jih nadziral ravno Kučan.
-
2. 3. 2023 | Politika
Vera Jourova / »Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije«
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova se je danes sestala s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Med drugim sta spregovorili o stanju vladavine prava v Sloveniji, pa tudi neodvisnosti medijev in zaščiti novinarjev. Jourova je med drugim izpostavila, da Slovenija potrebuje kakovostne javne medije z zagotovljenim stabilnim financiranjem.
-
2. 3. 2023 | Svet
Aretiranim protestnikom odškodnine
Mesto New York je sprejelo predlog za poravnavo s strani odvetnikov skupine okrog 300 protestnikov, ki jih je policija v New Yorku neupravičeno aretirala leta 2020 med protesti proti policijskemu nasilju po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu. Plačilo odškodnine je mestu naložilo sodišče.
-
1. 3. 2023 | Svet
Agenti FBI si niso upali preiskati Trumpove posesti
Agenti ameriške zvezne policije FBI si lansko leto niso upali opraviti preiskave na posestvu nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa na Floridi, ker so se bali političnih napadov in trepetali za lastne kariere, poročajo ameriški mediji. Preiskavo v iskanju odtujenih zaupnih dokumentov iz Bele hiše so izvršili šele po ukazu od zgoraj.
-
2. 3. 2023 | Kultura
Laibach / Oj, Triglav, moj dom
Dober teden po nastopu na slovesnosti ob odprtju svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, kjer je priredba skladbe Oj, Triglav, moj dom požela navdušenje, je zasedba Laibach predstavila še videospot.
-
1. 3. 2023 | Politika
So bili tisto drugi časi? Je danes drugače?
"Podpora ukrajinskemu vojaškemu odporu proti agresorju je pomembna, ker se lahko brez slabe vesti gledamo v ogledalu in si rečemo: še vedno sem to jaz. V zadnjem letu dni se je zgodilo, da se ljudje, ki smo se o tem strinjali vsakega 27. aprila, o tem ne strinjamo več. Hibridna vojna pač deluje. Škoda, saj spodjeda naše skupne vrednote, to je tudi njen cilj. V takih razmerah doza konservativnosti ne more škoditi, treba se je opreti na tradicijo in 'tekovine revolucije' ter se spomniti odločitev in dejanj ljudi, ki so jih zabetonirali v monumentalne spomenike; eden takih stoji čisto blizu parlamenta. Predvsem pa se ne smemo pustiti odgnati s prepričevanjem, da so bili tisto drugi časi in da je danes drugače. Ne, bili so isti časi in danes ljudje igramo iste vloge, kot so jih takrat igrali naši predniki, le pišemo se drugače. Le komandanta Staneta ni več."
-
1. 3. 2023 | Družba
»Patriarhat je škodljiv za vse, tako za ženske kot za moške«
"Patriarhat je škodljiv za vse, tako za ženske kot za moške. Ti so sicer v bolj privilegiranem položaju in morda nimajo tako velike želje, da bi ta sistem, ki jim na neki način koristi, spremenili, ampak poudarjam, škodljiv je za vse in izrekla bom še eno 'bogokletno' besedo: feminizem – o tem bi se morali začeti pogovarjati, in to že zelo zgodaj – v šoli."
-
27. 2. 2023 | Družba
»Dovolj nam je praznih besed, vlada naj začne uresničevati obljube!«
"Podnebna kriza ima katastrofalne razsežnosti. Časa za ukrepanje je vedno manj – odgovorni, ki bi morali temu problemu nameniti največjo mero resnosti, pa so podrejeni interesom kapitala. Trajnost je prioriteta le na papirju," so ob napovedi "podnebnega štrajka" napovedali organizatorji. Protest se bo odvil v petek, 3. marca, ob 13.05 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
-
1. 3. 2023 | Družba
Val 202 / Zavlačevanje s srečnim koncem
Kot piše časnik Večer je Val 202 od polnoči brez uredniške ekipe s pooblastili, saj je včeraj potekel mandat odgovornemu uredniku Vala 202 Nejcu Jemcu, na Radiu Slovenija pa niso bili seznanjeni, da bi vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough podpisal predlog za Jemčevo imenovanje za nov štiriletni mandat. S tem so avtomatsko prenehali mandati področnih urednikov, ki so vezani na imenovanje odgovornega urednika. V zadnjem obdobju so se okrepila namigovanja, da namerava vodstvo RTV Slovenija, ki ga še vedno obvladujejo kadri blizu največje opozicijske stranke SDS, poseči v tudi v samostojnost in neodvisnost javnega radia z rekordno poslušanostjo, še piše Večer.
-
1. 3. 2023 | Družba
080 18 01 / Pomoč pri iskanju osebnega zdravnika
Danes ob 12. uri je začel delovati nacionalni klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema. Obratoval bo ob delavnikih med 9. in 16. uro, dosegljiv pa bo na telefonski številki 080 18 01. Klicni center bo med drugim namenjen pomoči ljudem pri iskanju osebnega zdravnika in pri iskanju ambulant za neopredeljene.
-
28. 2. 2023 | Družba
»Namesto da bi se novinar ukvarjal s svojim delom, mora čas preživljati na sodišču«
Strateške t. i. SLAPP tožbe zoper družbeno izpostavljene posameznike so grožnja demokraciji, so na današnjem dogodku v organizaciji Transparency International Slovenija ugotavljali sogovorniki. Zavzemajo se za osnovanje opornih točk za oblikovanje direktiv in posledično zakonodaje, ki se pripravlja tudi na ravni EU.
-
1. 3. 2023 | Kultura
Laibach / »Rusi niso najbolj prijazni sosedi in v tem pogledu Ukrajince lahko razumemo«
Skupina Laibach je 31. marca želela nastopiti v ukrajinski prestolnici Kijev, a je organizator koncert v nedeljo odpovedal, ker je napoved v Ukrajini sprožila preveč polemik in kontroverznih reakcij. "Da bi preprečili nepotrebno razdelitev Ukrajincev na različne tabore in da bi odpravili vzrok razdora, smo se odločili odpovedati koncert skupine Laibach v Bel Etage," je organizator objavil na Facebooku.
-
1. 3. 2023 | Svet
»Nobenih dokazov ni, da Ukrajinci orožje preusmerjajo na črni trg«
Na odboru za oborožene sile predstavniškega doma ameriškega kongresa so v torek opravili zaslišanje predstavnikov vlade predsednika Joeja Bidna o pomoči Ukrajini. Republikanci so se zavzeli za večji nadzor nad sredstvi, predstavnik Pentagona pa je zagotovil, da nič ne kaže na zlorabo namenjene pomoči.
-
1. 3. 2023 | Svet
Zelenski / »Rusija sploh ne šteje ljudi, saj jih pošilja v nenehne napade na naše položaje«
Pritisk na ukrajinske sile se povečuje, saj so boji za mesto Bahmut na vzhodni fronti vse bolj okrutni, Rusija pa vsak dan izgubi na stotine vojakov, je v nagovoru Ukrajincem v torek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zavzel se je še, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem.
-
1. 3. 2023 | Svet
»Neizbežno je, da bo nekaj orožja pristalo na črnem trgu ali v napačnih rokah«
Slabo načrtovanje umika ameriške vojske iz Afganistana je po dolgih letih neustreznega nadzora prispevalo k hitremu propadu Zahodu naklonjene vlade, izhaja iz zadnjega poročila ameriškega Urada posebnega inšpektorja za obnovo Afganistana.