Odrešitve noče, čeprav se mu obeta strašen overdose

V Ferrerijevi razvpiti Veliki požrtiji, posneti leta 1973, se štirje dobro situirani moški, junaki potrošniške družbe, pilot (Marcello Mastroianni), sodnik (Philippe Noiret), chef (Ugo Tognazzi) in producent (Michel Piccoli), zaprejo v vilo, kjer nameravajo le žreti, žreti in žreti. Vsi so privilegirani, vsi imajo probleme, vsi se bojijo prihodnosti, zato se hočejo nažreti do smrti. Avtodestrukcijo prelevijo v groteskni, dekadentni, morbidni Grand Guignol. Nekaj takega v Kitu solistično stori Charlie (Brendan Fraser), tristokilogramski desperado, učitelj kreativnega pisanja (prek Zooma), ki – žalujoč za svojim fantom, »ljubeznijo svojega življenja« – le še žre, žre in žre. Včasih divje masturbira. V bolnišnico noče, pa čeprav je jasno, da mu odpoveduje srce. Odrešitve noče, pa četudi se mu obeta strašen overdose.

Grega Repovž

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Uvodnik

Uvodnik / Temu so volivci rekli ne

Že kakšen mesec pred odstopom Tatjane Bobnar s položaja notranje ministrice – premier Robert Golob jo je z dramatiziranjem njenih izjav v odstop dejansko prisilil – so mediji dobili informacije o dogajanju, ki se pripravlja. Zdelo se je za lase privlečeno, tudi zato, ker so bile novice temne, a naj povzamemo: Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, človek, ki je dejansko zrušil vlado Marjana Šarca, a se Šarec iz nerazumljivih razlogov od njega ne more ločiti, naj bi imel tudi v Golobovi vladi vse večji vpliv. Črnčec naj bi skupaj z dolgoletno zaupnico premiera Goloba Vesno Vuković – danes je že generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, takrat je bila še njena tiskovna predstavnica – opisoval nevarnosti, ki naj bi jih pomenila Bobnarjeva. Ta naj bi, tako naj bi razlagala Vukovićeva in Črnčec, dejansko prestopila k SDS, ščitila naj bi Janševe ljudi v policiji in ministrstvu. Bila naj bi Janševa! Bobnarjeva? Se je komu zmešalo?

Marx je imel prav

»Sam osebno in večina naših članov menimo, da je treba logiko trdega socializma končati, saj skoraj po vsem zahodnem svetu velja tržno gospodarstvo, ki je vsem deležnikom prineslo bistveno boljši standard na vseh področjih,« je na začetku letošnjega leta famozno oznanil Joc Pečečnik, eden izmed najbogatejših Slovencev in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov. Ker je treba »logiko trdega socializma končati«, pomeni, da še vedno živimo v »trdem socializmu«. In Pečečniku je treba prikimati – ja, še vedno živimo v socializmu. In ni dvoma – ta socializem ima tudi logiko. Pečečnik ni edini slovenski gospodarstvenik, ki Sloveniji očita socializem.

Ovadeni policijski šefi

Potem ko so postale javne ugotovitve nadzora o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021, je bilo jasno, da bo nekdo (vsaj) v policiji moral odgovarjati, sicer bi bil tudi »najobsežnejši usmerjeni nadzor nad policijo v njeni zgodovini« zgolj (še ena) predstava za javnost. Zdaj je jasno, da bodo najbolj vpleteni policisti in njihovi šefi vsaj klicani na odgovornost in bo tožilstvo moralo preveriti sume kaznivih dejanj, storjenih nad protestniki. Jasno je tudi, kdo so ti policisti.

Dino Manzoni / »Bolj ko se ljudje osredotočamo na lastno zadovoljstvo in srečo, bolj smo nezadovoljni«

Dino Manzoni (rodil se je 15. novembra 1991 v Kopru) je psiholog, ki pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU raziskuje na presečišču psihologije, filozofije in psihoanalize. Raziskovalno se med drugim posveča problematiki družbenega narcisizma, ukvarja pa se tudi z vprašanjem ljubezni v sodobni družbi; o njem te dni pod mentorstvom Mladena Dolarja pripravlja doktorsko disertacijo.

Droge za učenje?

Pametne droge ali nootropiki so snovi, ki naj bi izboljšale kognitivne sposobnosti človeka, izostrile spomin pri učenju, olajšale soočanje s stresom, spodbudile budnost in zbranost in naj ne bi imele dodatnih psihoaktivnih učinkov, ki so značilni za droge na splošno. V podobne namene so se začele uporabljati šele v 70. letih prejšnjega stoletja, njihova uporaba pa se je zlasti v zadnjem desetletju razširila tudi med študenti. Kljub temu da vedno več ljudi priznava, da so v življenju že posegli po intelektualnem dopaminu, pa je področje še vedno precej neraziskano in neregulirano.

Dr. Mojmir Mrak / »To je tipičen primer, kako se z javnimi financami ne bi smelo delati«

Stanje za leto 2022 bi ocenil kot solidno. To je tudi razumljivo, saj je gospodarska rast kljub ukrajinski krizi znašala več kot pet odstotkov in v teh razmerah so ob povečevanju stopnje inflacije izrazito hitro rasli tudi javnofinančni prihodki. Moja ocena javnih financ za letošnje leto pa je bolj kritična. Kljub napovedani rasti blizu dveh odstotkov Slovenija za letos planira prek pet odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. To je preprosto preveč! Ob tem naj bi naša država v tem letu imela daleč največji strukturni primanjkljaj ne le med državami evroobmočja, temveč med vsemi državami EU. Posamezniki in fiskalni sveti že nekaj časa upravičeno opozarjajo na preveliko radodarnost pri javnih financah, v zadnjem času pa je to kritiko mogoče zaslediti tudi pri mednarodnih institucijah. Kritično stališče Mednarodnega denarnega sklada o tej temi je jasno izraženo v njegovem poročilu iz januarja letos, seveda če se želi razumeti. Ne bi me presenetilo, če bodo javnofinančni trendi Slovenije, ki smo jim priča, opaženi tudi pri kreditnih agencijah.

TV komentar / Milosavljevićeva prerokba

Ksenija Horvat je v tokratnem nedeljskem intervjuju na TV Slovenija gostila dolgoletnega profesorja novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića. In če je kdo pričakoval, da bo to še en levo-desni intervju, se je prekleto uštel. Milosavljević je z mediji in razvojem in zatonom medijev rasel, delal je celo kot novinar in kritik (in njegovi članki o pop glasbi so bili res za sladokusce), medijske hiše je spoznal od blizu – predvsem pa v nasprotju z večino kadra na njegovi fakulteti in tudi na vseh slovenskih univerzah ve, da ima kot profesor tudi družbeno vlogo in nalogo. Zato je zmožen govoriti širše, o svetovnih trendih (ker jih res tudi pozna), o novinarstvu tiste stvari, ki so res pomembne.

Vrnitev v (precej temačno) preteklost?

Ko je jeseni 2019 Boštjan Poklukar pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve predstavil kandidaturo za notranjega ministra, je poslanec SDS Žan Mahnič dobil občutek, da »gre za predstavitev ministra za obrambo«. Občutka, da je šlo za predstavitev načrta obrambe Slovenije (in EU) pred grozečim napadom – četudi pred begunci –, se ni bilo mogoče znebiti. Poklukar si je tedaj namreč za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, ki da so glavna grožnja.

(Pre)lahkotnost obljub

»Cilj je, da zgradimo 'stroj', ki bo do konca mandata zgradil dva tisoč stanovanj na leto,« je prejšnjo sredo po vrhu koalicije na Brdu pri Kranju pred kamerami izjavil minister za delo Luka Mesec. »Tri tisoč,« je bilo zaslišati šepet iz ozadja. In minister Mesec je v mikrofon takoj dodal: »Tri tisoč, pardon, me je predsednik vlade popravil.« Takšno odstopanje pri ključnem podatku, o katerem so pred tem tekla večurna usklajevanja, je seveda težko razumeti kot lapsus, zagotovo pa je zdaj v javnosti zabetonirana obljuba o tri tisoč zgrajenih stanovanj na leto, ki bo na tnalu ob koncu mandata 2026. So ta in ostale zelo konkretne obljube, ki jih vse pogosteje javno plasira premier Robert Golob, uresničljive in zlasti javnofinančno vzdržne ali so se ministri in ministrice po njih vse bolj pogosto prisiljeni ukvarjati z relativizacijo in saniranjem škode teh premierovih vehementnih napovedi?

Velika umetnica / Tudi tokratni protest Svetlane Makarovič je ultimativno etično dejanje

Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za protest, kritično misel. To je razumljivo. Namreč kdo, če ne umetniki, nam vedno znova nastavlja ogledalo, kdo družbo nenehno opozarja na vse, kar je v njej spornega. Na proslavah so odmevali govori tedanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja zoper do kulture ignorantsko politično elito, govorilo se je o svečah, prižganih pred Cankarjevim domom, zažganih kontrabasih, manifestih. Največ prahu pa je dvignil protest Svetlane Makarovič, njena zavrnitev Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2000.

Zelo majhno okno v svet

Na dan pisanja tega članka je mogoče z ljubljanskega letališča leteti v Beograd, Istanbul, London, Bruselj, Zürich, München, Pariz, Podgorico in Frankfurt. Povsod tja je mogoče odleteti tudi iz Zagreba, le da je iz Zagreba mogoče v istem časovnem razponu leteti še v Kobenhavn, Dubrovnik, Varšavo, Split, Skopje, Dubaj, Weeze pri Düsseldorfu, Rim, Pulj, na Dunaj, v Neapelj, Amsterdam, Malago, Göteborg, Katar, Dublin, Sarajevo in Osijek. V še več mest je seveda mogoče leteti z bližnjih italijanskih letališč v okolici Trsta in Benetk. Ljubljana je v tej primerjavi postala nekakšna eksotična destinacija, ki se je potniki brez lastnega prevoznega sredstva raje izognejo.

Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?

Decembra je Mestna občina Ljubljana (MOL) v skladu z novo uredbo o razvrščanju objektov, s katero je bila pristojnost nadzora nad objekti za oglaševanje prenesena na občinske inšpekcijske službe, napovedala, da bo letos inšpektorat na področju oglaševanja začel izvajati usmerjeni nadzor. Po besedah vodje občinskega inšpektorata Barbare Barle naj bi nadzor začeli opravljati 3. januarja, oglaševalske objekte pa naj bi pregledovali na javnih in zasebnih zemljiščih. Pa se je kaj od napovedanega zgodilo?

O spolnosti

1. O spolnosti in skrbi za otroke se veliko grimsuje in malo argumentirano razpravlja. Na eni strani stoji falanga tistih, ki jim menda gre »za otroke in družino«, o katerih vse vedo že vnaprej: ljudje se delimo na moške in ženske, drugega ni. Prava družina sestoji iz očka, mamice in otrok, opira pa se na dva para starih staršev. Za geje in lezbijke se ne sme reči, da so bolni, na tihem pa se ve, da so bolani in moteni. Podobno si mislijo o spremembi spola. Svoje si mislijo o ustavnem sodišču, ki dovoljuje poroko in celo posvojitev otrok gejem in lezbijkam. In kaj si mislijo o splavu? Da je zločin. Redki pa so tisti, ki jih zanimajo argumenti in ki prisluhnejo znanosti. Poskusimo stopiti po tej poti.

Končno zaščita žvižgačev

Državni zbor je pred dnevi sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev – širše so znani kot žvižgači –, torej oseb, ki razkrijejo domnevno nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost v organizaciji, katere del so oziroma so bili. Slovenska zakonodaja je že desetletje zagotavljala varstvo žvižgačem, a je šlo za razpršeno zakonodajo, v praksi pa so doslej žvižgači po pravilu doživljali pogrome, izobčenje, disciplinske in celo kazenske postopke. Vse to se je zgodilo tudi najbolj znanemu slovenskemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je spomladi 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo koronavirusne bolezni.

Vlado Miheljak

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Dva leva

Komentar / Nezemljani in neandertalci planeta RS

Hja, zanimivo. Tudi sam že precej časa, zlasti od obdobja po osamosvojitvi, ugotavljam neke značilne, v času enopartijskega sistema zanikane in prikrite, telesne in duševne vzorce, ki kažejo na to, da morda nis(m)o vsi prebivalci Slovenije običajni zemljani. Še več, da razvojno ne pripadamo vsi vrsti homo sapiens – torej vrsti umne opice. Da nekateri odstopajo navzgor, nekateri navzdol. No, znanost je nedavno res potrdila, kar se je sicer vseskozi špekuliralo, da so se na teh prostorih mešali, parili prišleki, torej homo sapiensi, s staroselci, neandertalci. Glede na to, da čistih, prvinskih oblik ni več, se ne postavlja samo vprašanje, kaj dobimo, če (kar je pogosteje) parimo homo sapiensa z neandertalcem, ampak kaj dobimo, če (nekoliko redkeje) parimo homo sapiense z nezemljani. Namreč, nezemljanov v slovenski populaciji naj bi bilo, kot zatrjuje bioterapevt in karmični diagnostik, vsega približno pet odstotkov.

Srečni konci obstajajo tudi za istospolne pare, ne zgolj za raznospolne 

Pred desetimi leti je danes že pokojna litovska pisateljica Neringa Macat izdala zbirko pravljic Gintarine širdis (Jantarno srce). Navdih zanjo je črpala iz tradicionalnih motivov klasične otroške literature, iz del bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena, a je hkrati hotela opozoriti na številna sodobna družbena vprašanja. V pravljicah tako namesto likov, ki bi jih praviloma pričakovali, nastopajo osebe iz marginaliziranih družbenih skupin, med njimi invalidi, Romi in istospolni pari. Prav zadnje pa je razburilo nekatere skupine konservativcev, češ da je prikazovanje istospolnih parov v knjigi – gre za dve zgodbi izmed šestih – škodljivo za otroke. Knjiga je bila zato leto po izidu sprva umaknjena s prodajnih polic.

Deportacije prosilcev za azil

Azilna zakonodaja je v nečem povsod po svetu enaka, saj gre za njeno najosnovnejšo lastnost, ki je prvi pogoj za delovanje in sploh obstoj varstva beguncev. Medtem ko teče azilni postopek, s katerim se ugotavlja, ali in v kolikšnem obsegu je posameznik upravičen do statusa begunca, prosilec za zaščito ne more biti deportiran.

Konec zabave / Italijanska vlada je prepovedala rejve

Ko je italijanska policija lani v noči čarovnic vkorakala na rejv sredi zapuščenega skladišča v Modeni, je bilo zabave v hipu konec. Giorgia Meloni, ki je zgolj nekaj dni prej prisegla na premierskem položaju – in z njo nova vlada, najbolj desna vse od druge svetovne vojne –, si je v hipu zastavila, da bo poostrila zakone, ki se nanašajo na nezakonite zabave. Po zakonu, ki je bil naposled sprejet ob koncu leta, je v Italiji po novem nujno treba prijaviti zabave z več kot 50 udeleženci, organizatorjem prireditev, ki tega ne bodo storili, pa grozita kazen od treh do desetih let zapora ter globa od tisoč do deset tisoč evrov.

Janko Lorenci

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Kolumna

Komentar / Je Zemlja ploščata?

Človek si praviloma skuša napraviti življenje stabilno, stalno, predvidljivo.

Netflixov strel v koleno

Kmalu boste morali svojim bližnjim sporočiti tragično novico, da se ne bodo več mogli obešati na vašo Netflixovo naročnino, če pa ste vi tisti, ki videovsebine (denimo z uporabo kreditne kartice bivšega partnerja) pretakate »brezplačno«, se pripravite, da boste morali zdaj seči v žep. Netflix, največja pretočna platforma na trgu, je te dni (nehote) razkril sporno strategijo, s katero bo odpravil oziroma omejil deljenje gesel med različnimi gospodinjstvi. Če se boste še naprej želeli kratkočasiti z njegovim neskončnim katalogom TV-serij, boste morali za to plačati. Vsega lepega je enkrat konec.