Grega Repovž

13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Uvodnik

Uvodnik / Opozorilo oblasti

Naj se je najprej zdela ideja o stavki pacientov še tako nenavadna, sploh po tem, ko je svojo navzočnost napovedal tudi premier Robert Golob, gre za dogodek, ki smo ga lahko le veseli. Že zdaj lahko napišemo, da gre za enega od dogodkov leta – pa čeprav se je zgodil že 10. januarja.

Zdravniki, radi vas imamo

O težavnih razmerah v zdravstvu te dni poročajo mediji iz različnih držav. Konec decembra je eden od družinskih zdravnikov na Dunaju protestno zaprl ordinacijo »zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in birokracije«, je zapisal, ter se znašel v središču pozornosti. »Na Saškem je vsako osmo razpoložljivo mesto družinskega zdravnika prazno,« lahko beremo v nemških medijih. Domnevno interesa ni zaradi preobilice dela. V Veliki Britaniji je bila ena glavnih novic prejšnjega tedna vprašanje, ali ima premier Rishi Sunak res zasebnega zdravnika ali pa, tako kot 90 odstotkov Britancev, obiskuje javni zdravstveni sistem NHS (The National Health Service). Mnoge Britance je to zanimalo prav zaradi vse večjih pritiskov na javno zdravstvo ter razmejitev med njim in zasebnim.

Nevarna razmerja

V zadnjih tednih se za opisovanje razmer v slovenskem zdravstvu največkrat uporablja beseda »zlom«. Slehernik je vsak dan zasut z novimi podatki, zgodbami in javnimi pismi, ki potrjujejo apokaliptični vtis. Prizori dolgih vrst čakajočih pred Zdravstvenim domom Bežigrad v Ljubljani so dodobra prestrašili javnost in se zažrli v kolektivno zavest. Pričevanja izgorelih zdravnikov, napovedana stavka sindikata Fides, navedbe o 130.000 bolnikih brez osebnega zdravnika – vse to kaže, da naj bi se po letih opozoril in napetosti končno zgodilo, česar smo se bali: slovensko javno zdravstvo ne zmore več opravljati svojih nalog, eden ključnih družbenih podsistemov se je nepreklicno zlomil. Toda zlovešča diagnoza, ki jo širijo predvsem zdravniške organizacije, ki se borijo predvsem za dobrobit svojih članic in članov, je prenagljena.

Nevedni predsednici / Očitno ne vesta, kaj pomeni beseda feminizem

Decembra 2021 je umrla temnopolta feministična avtorica bell hooks. Bila je ena najvplivnejših preučevalk rasizma in seksizma, a pisala je predvsem o ljubezni, o tem, kako lahko ta preoblikuje svet neenakosti in predsodkov. Lani je v slovenskem prevodu pri založbi Sophia izšla njena knjiga Feminizem je za vsakogar, kratek priročnik za vse, ki ne vedo, kaj je feminizem in zakaj je enako pomemben, kot je bilo pomembno gibanje za odpravo suženjstva ali gibanja za odpravo rasizma, imperializma, razrednega izkoriščanja. »Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja,« je na kratko pojasnjeno v uvodu, »če hočemo odpraviti patriarhat, kar je le še eno poimenovanje za institucionalizirani seksizem, nam mora biti jasno, da vsi sodelujemo pri ohranjanju seksizma, dokler ne spremenimo svojih glav in src, dokler ne opustimo seksističnega razmišljanja in delovanja ter ga nadomestimo s feminističnim mišljenjem in delovanjem.« Feminizem je utemeljen na enakopravnosti in pravičnosti, ne predvideva, da so ženske in moški podobni ali enaki, ni gibanje, ki predpostavlja, da so ženske nasprotnice moških, feminizem je predvsem gibanje za odpravo zatiranja, vizija osvoboditve, vzpostavljanja etike vzajemne svobode, feminizem se zavzema, če zapišemo zelo preprosto, da bi imele ženske več pravic, ne pa moški manj. Kdo bi sploh lahko danes čemu takemu nasprotoval?

»Ti geji me skušajo umoriti!«

»Nihče se ne bo zajebaval z mojo družino,« krikne Jennifer Coolidge, dvigne šmajser in začne – v slogu Ramba – streljati filipinske pirate, ki so vdrli na svatbo. Njen sin – ki ga igra Josh Duhamel, če si predstavljate (on bi bil lahko njen oče!) – je bil tik pred tem, da se poroči z ono drugo Jennifer, Lopez, a uletijo maskirani pirati in vse pokvarijo. Tako se začne romantična komedija Poroka za umret. Jennifer Coolidge, ki ne pozabi omeniti, da je bila dvakrat razglašena za nepremičninsko agentko leta ( ja, v Netflixovi seriji The Watcher igra prav nepremičninsko agentko, zagotovo nagrajeno in na videz prijazno), se znajde na svojem terenu – na jet-set svatbi na eksotični lokaciji. Jet-set svatbe in eksotične lokacije niso le njen teren, ampak so jo naredile.

Vsi so isti?

Seveda ni konec sveta, če se predsednica državnega zbora na novega leta dan odpelje na koncert dunajskih filharmonikov, ki je hkrati državniški obisk, z vladnim letalom. In ko zaradi tega završi v javnosti, verjetno res ni razloga, da bi ona ali kdo drug odstopil s položaja. Ima pa vsaka političarka, vsak politik, vsaka politična stranka in vsaka koalicija le določeno in omejeno količino potrpljenja volivcev. Po domače rečeno, število odpustkov ni neskončno. Dolžnost politikov je brez dvoma, da znajo presoditi, kaj je za javnost sprejemljivo in kaj ne, na kaj je javnost občutljiva, kaj tolerira, kaj razume kot nesprejemljivo. Odnos javnosti do nekaterih ravnanj politikov je namreč tudi zgodovinsko pogojen.

TV komentar / Premier ima partnerko

Seveda je novica, če ima sveže ločeni (vsaj dejansko, če že ne formalno, pač ne vemo) premier novo partnerko, medijsko zanimiva. In tudi najbolj normalno je, da mediji takšno novico uvrstijo med dnevna poročila. Seveda je omembe vredno tudi dejstvo, da je partnerica influencerka in da se tudi sama rada medijsko izpostavlja. Ampak naštevanje njenih preteklih partnerjev? Kazanje njenih objav na Instagramu? Mačistično izživljanje? Šovinistične pripombe? Saj smo vendar leta 2023. In ja, ljudje imajo spolne odnose tudi, če niso poročeni. Ljudje imajo tudi več partnerjev, nekateri manj, drugi več. Nismo s tem dušebrižništvom in zlaganostjo že opravili? POP TV, televizija, pri katere resničnostnih šovih pogosto ne vemo, ali lahko gre še nižje, je zdaj začela vihati nos nad življenjem Tine Gaber? Kakšna svetohlinska drža. Saj se lahko skupaj muzamo, kako slovenski premieri ravno med opravljanjem funkcije vedno znova spremenijo ustroj svojega družinskega življenja (Janez Janša, Miro Cerar, Tone Rop, zdaj tudi Robert Golob). Lahko pogledamo tudi v kariero novega partnerja. Ampak seksizem in šovinizem?

Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?

Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.

Romom ne strežemo, hvala za razumevanje

Drugega decembra predlani so trije Romi sedli v enega izmed barov v Černelavcih, nekakšnem predmestju Murske Sobote, ki leži nedaleč od romskega naselja Pušča. To v Sloveniji že dolga leta velja za primer dobre prakse urejanja romskih naselij. Vendar v lokalu niso bili postreženi in so ga morali zapustiti. K njim je pristopila natakarica in jim pojasnila, da Romom, žal, do nadaljnjega ne strežejo, ker se je v lokalu v preteklem tednu med Romi že dvakrat vnel pretep.

Mirt Komel / »Vrnili smo se v prihodnost krasnega novega brezstičnega sveta«

Ko dr. Mirt Komel – na Fakulteti za družbe ne vede v Ljubljani (FDV) predstojnik Oddelka za kulturologijo in hišni filozof, ki se ukvarja s teoretsko psihoanalizo in heglo-marksizmom – ne predava o moderni filozofiji in sodobni književnosti, vselej raziskuje, prevaja, urednikuje, z nepotešljivo lakoto požira knjige, obrača videoigre, (že dvestotič) gleda Twin Peaks in predvsem piše. Naj gre za esejistiko, angažirano literaturo, detektivke in potopise, znanstvene članke in monografije – malokateri žanr uide Komelovim hitrim prstom, izpod katerih je nedavno prišel tudi nekoliko eksperimentalen roman Akiles, s katerim je avtor iz kriminalk zaplaval nazaj v (post)modernistične vode.

Urbanija kadruje v Kopru

Uroš Urbanija, vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, je 29. decembra objavil razpis za mesto odgovornega urednika uredniško-producentske enote Regionalni RTV-center Koper – Capodistria. V razpisu, na katerega se je mogoče prijaviti do petka, 13. januarja, do 12. ure za mesto s štiriletnim mandatom, pa ni naveden pogoj znanja italijanskega jezika. »To se ni zgodilo še nikoli v zgodovini Regionalnega RTV-centra Koper. Oba odgovorna urednika, radijski in televizijski, nista še nikoli „šla skozi“ brez tega pogoja. Za zaposlitev v našem centru mora tako rekoč tudi čistilka predložiti potrdilo o znanju italijanščine,« je pred dnevi javno opozorila novinarka centra Eugenija Carl. Razpis od kandidatov zahteva, da morajo poleg slovenščine »aktivno obvladati najmanj en svetovni jezik«, med pogoji pa je denimo univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj »z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih, povezanih z množičnimi občili«. Kandidati morajo predložiti tudi program dela in vizijo razvoja regionalnega centra Koper – Capodistria za obdobje 2023–2027. Zaposleni v koprskem regionalnem centru (odgovorna urednica je zdaj Mojca Petrič Bužan) so kadrovski službi RTV poslali zahtevo, da razpis razveljavi, saj – kot razlaga Eugenija Carl – krši veljavno sistemizacijo, ki se oblikuje v dogovoru s sindikati in je nad statutom. Opis del in nalog sistemiziranih delovnih mest na RTV namreč za odgovorna urednika regionalnih centrov nalaga »višjo raven znanja jezika narodnosti v Kopru in Lendavi«.

Kako približati ustavo ljudem?

V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.

Napad na stopnicah

Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.