• Peter Petrovčič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Sabotaža organov pregona

    »Ti mali koraki nekaj pomenijo. Danes zmanjšajo proračun pravosodnim organom, jutri ne imenujejo tožilcev, dan zatem spremenijo zakonodajo in na koncu neodvisnost pravosodja izgine, z njo pa tudi učinkovitost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Če ne želite imeti neodvisnega tožilstva, kako lahko trdite, da se iskreno borite proti korupciji in proti prevaram s sredstvi EU?« je ob obisku Slovenije dejala evropska glavna tožilka Laura Kövesi. In govorila je o Sloveniji.

  • Uredništvo

    17. 12. 2021  |  Politika

    »Upravljanje države pod to vlado je mafijsko«

    "Upravljanje države pod to vlado je ‒ mafijsko. Kdor se ne ukloni SDS, je odstranjen. In kdor ne prihaja iz pravega klana, kroga, stranke, nima šans biti imenovan na vplivne položaje, ne glede na sposobnost. Cilj take politike je državo, gospodarstvo in medije podrediti oligarhiji, ki si jo je okoli sebe zbral Janez Janša ‒ od Francija Matoza do Roka Snežiča. Preiskavo, ki jo je proti predsedniku vlade (končno) napovedala KPK, zato seveda pozdravljamo. A ključne bodo volitve - in pripravljenost bodoče koalicije, da s temi zavržnimi praksami naredi radikalen prelom."

  • Peter Petrovčič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Osebne diskvalifikacije sodnikov so sestavni del političnega podrejanja sodstva

    Na začetku meseca je Nova24TV, medij v lasti funkcionarjev SDS in madžarskih tajkunov, ki so blizu premieru Viktorju Orbánu, začela namigovati, da vrhovni sodnik in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša nima diplome. Mediji in spletni portali, združeni pod pokroviteljstvom SDS, odtlej iščejo njegovo diplomo, ugotavljajo, ali je ponarejena, namigujejo, da 69-letni sodnik nima niti pravosodnega izpita, ki je pogoj za opravljanje sodniške funkcije …

  • Borut Mekina

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Kriminalisti pri kriptopodjetnikih

    Metoda, ki se uporablja pri PCR-testih, deluje kot ojačevalec. Virusno biološko snov po tej metodi pred testiranjem v več ciklih razmnožijo, zaradi česar je z njo teoretično mogoče zaznati že en sam virus, ki povzroča covid-19, in zaradi česar morajo v laboratorijih občutljivost testov omejevati. Hitri testi pa, nasprotno, delujejo na podlagi kemične reakcije z delci virusa, zaradi česar so učinkoviti le, če je v preiskovani snovi virusa dovolj.

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Kako po volitvah?

    V iztekajočem se letu se je lepo pokazalo, kako pomemben je glas civilne družbe. Temu je skozi balast, ki ga producira sedanja oblast, uspelo pronicati ob pomoči gibanj in organizacij, kakršna je tudi Inštitut 8. marec. Ta je pripravil kampanjo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu »ja pomeni ja«, sodeloval pri referendumu o noveli zakona o vodah, lobiral za zakonsko spremembo, s katero bo zaščitena pitna voda v Anhovem …

  • Zala Kramperšek

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    »Dovolj je krvavih mejnih prehodov«

    V četrtek, 9. decembra, se je v reki Dragonji utopila desetletna turška deklica, ki je kot veliko drugih z družino želela prečkati našo mejo. Njeno 47-letno mater so policisti iz vode rešili že v četrtek zvečer, tik za tem, ko je desetletna hči padla z njenih ramen, reka pa jo je odnesla po strugi navzdol. Dva dni kasneje so jo ob 12.35 približno dva metra pod vodo po potrditvah Policijske uprave Koper našli potapljači. Deklica naj bi bila gluhonema, zaradi česar nase ob nesreči ni mogla opozoriti. Iz Turčije so z njima pripotovali še trije otroci, dvema od teh se je uspelo uspešno prebiti na slovensko stran Dragonje, tretji je še čakal na hrvaški strani. Po rešitvi so mater odpeljali v puljsko bolnišnico, otroke pa po hitrem postopku nazaj na hrvaško stran meje.

  • Lara Paukovič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    »Naj bo to opomin stroki«

    Dobra dva meseca sta minila, odkar je zaradi posledic cepljenja s cepivom družbe Janssen umrla 20-letna Katja Jagodic. Te dni se je njena mati Tatjana pogumno odločila, da spregovori v intervjuju za časnik Svet24. Kdor je kdaj občutil stisko in bolečino ob nepričakovani izgubi bližnjega, posebej otroka, ve, kako hromeča čustva so to – česa podobnega si ne želijo predstavljati nobeni starši. Upravičeno je, da se pojavijo občutki besa in nemoči, da mati ali oče išče krivca za to, kar se je zgodilo otroku.

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Česa bi se vlada lahko naučila od ekipe Sledilnika covid-19

    Med pandemijo smo se med drugim naučili, kako pomembna je javna dostopnost podatkov. Na podlagi takšnih podatkov lahko danes učinkovito spremljamo potek pandemije vsi, znanstveniki in laična javnost. Da je želja javnosti po obveščenosti o pandemiji velika, priča Googlova lestvica najbolj iskanih spletnih gesel v zadnjem letu. Na njenem vrhu se je v Sloveniji – in to pred imeni vseh olimpijskih športnikov, pa tudi pred iskalnim ključem »vreme« – pojavil Sledilnik covid-19.

  • Stanka Prodnik

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  TV

    Magnifico pokaže Urošu Slaku pot v boljšo družbo

    Magnifico je napisal eno najbolj ljubkih zgodb v sodobni Sloveniji, zanjo bi moral dobiti vsaj Rožančevo nagrado (seveda pretiravamo). Tako gre ta njegova pripoved: »Halo, gospodična, sem reku, a motim? A mate malo ognja, lepo vas prosim. Je rekla, da ga nima in da ne kadi, ampak a nisi ti un, k je skoz na televiziji? Ma ne, ne, ne, to se vam zdi, ampak potem sva bila dokaj hitro na ti. Začele so padat razne pijače, opojne substance in čudne debate. Saj ni, da je ne bi, bla je mačka in pol, človk bi jo odpelu kar čez vikend domov, ampak ne morem, ne smem. Hvala za kavo, doma mam ženo, otroke, brata, fotra pa mamo. Razumem, razumem, je rekla, že prov, ampak najbrž je vidla, da sem se mal usrov. Potem sem slišu, čez neki dni, baje, da se u mestu govori, kao, Magnifico je peder!« Seveda je šlo tudi za fin način opozarjanja na homofobijo, ampak verjetno bo kar res, kar pravi Magnifico, da to ni bil njegov namen – pač zgodilo se mu je, povedal je zgodbo, ki je najprej zgodba o odnosih, moških, ženskah, družbi. In točno to je Magnifico: pač en občutljiv človek, ki polno živi življenje, ki izjemno dobro čuti družbo, ker je pač njen del, bere naše današnje in jutrišnje misli – a si niti malo ne domišlja, da je zato kaj več, še vedno je tisti fant iz Kosez, ne pripisuje si zaslug, se ne treplja po ramenu – in tak je že vse svoje življenje. Če ga ne bi imeli, bi bila ta dežela slabša. Magnifico je pomemben del nacionalne identitete.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film

    Kekec se je vrnil domov

    Kekec – filmska pripovedka o dečku, ki se zavihti v osrčje pojočih gora, od koder prežene pošastnega Bedanca in reši slovensko občestvo (Mojco, Kosobrina itd.) – je prišel leta 1951, ko so v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji snemali izključno filme o formiranju partizanske vojske, patriotskem žrtvovanju, ilegalcih, ki se uprejo okupatorju, nemških ofenzivah, junaškem boju jugoslovanskih narodov in vsesplošnem ljudskem odporu. Tudi Kekca, slovenskega Andyja Hardyja (ali pa slovenskega Huckleberryja Finna ali Toma Sawyerja, če hočete), bi si bilo mogoče predstavljati v času II. svetovne vojne: bil bi mali skojevec, mali idealist, ki se – tako kot njegov »sodobnik«, tedaj skoraj pregovorni srbski Deček Mita (1951) – pridruži narodnoosvobodilnemu boju. Jasno, na koncu bi se domov, v svojo idilično vasico, vrnil kot brigada, kot kolektiv, ki v en glas poje partizansko koračnico. Vsi bi mu mahali. Vsi bi ga slavili. Vsi bi vzklikali njegovo ime.

  • Vesna Teržan

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura

    Čas, ko se je preoblikovala slovenska umetnost

    V začetku 20. stoletja je Zagreb postajal očarljivo mesto, kjer sta se srečevala in drug ob drugega trkala Evropa in Balkan. Po prvi svetovni vojni, ko je Beograd postal prestolnica novonastale države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), je Zagreb postajal regionalno gospodarsko središče, hkrati pa je dobil značaj srednjeevropske kulturne metropole. Takrat je življenje v mestih že vibriralo v pestrem kulturnem in družabnem dogajanju, Zagreb je imel okoli 30 kavarn, najbolj priljubljeni sta bili kavarni Royal in Medulić, kamor je mladina zahajala brat časopise in poslušat gramofonske plošče. Ja, to je bil čas prvih gramofonov, jazza, filma, fotografije, začetkov oblikovanja, predvsem pa boja za žensko enakopravnost. Ta se je v zagrebški meščanski glamuroznosti kazala v podobi ženske v kratki resasti charleston obleki z »bubikopf« frizuro in dolgim »cigaretšipcem«, ki se ob najnovejšem gramofonu pozibava v ritmu charlestona ali ragtima in jazza. To je bil čas, ko je Zagreb dobil telefonsko centralo in prvo radijsko postajo; tisti, ki so ponočevali, so obiskovali kabaretne predstave in na novo odprti kino Evropa.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Predsednik, pojdite se zdravit!

    Novica je slaba, a se vsak dan ponavlja: »Z. M.-ja so spet opazili, kako bencin iz ročke razliva po delu Hrvaške in nato z vžigalico neti požar. Z. M. tega ne počne le na Hrvaškem, ampak pogosto prestopi tudi mejo z Bosno in tam še bolj nebrzdano požiga vse, kar mu pride pod roke. Njegova identiteta je dobro znana, vendar se mu policisti ne upajo približati, čeprav obstaja utemeljena bojazen, da bi utegnil v zrak pognati vso državo. Pa tudi širše območje. Očitno gre za piromana, ki mu nobeno pošteno sodišče ne bi izreklo zaporne kazni, ampak bi ga poslalo v kako psihiatrično ustanovo zaprtega tipa.« Hudič je v tem, da je ta Z. M. v resnici predsednik Republike Hrvaške, v kateri ni na voljo demokratični standard, na podlagi katerega bi narod od časa do časa lahko preveril, kakšno je duševno stanje prvega človeka v državi. Brez dvoma ne ravno dobro. Vendar pa pričakovano shizofreno, saj gre za politika, ki je prehodil dolgo pot od domnevnega levičarja do neizprosnega desničarja. Tako imamo na čelu države zdolgočasenega piromana, trdno odločenega, da bo prekosil svojega ideološkega očeta, zloveščega diktatorja Franja Tuđmana, ki je državo upravljal še, ko je bil že na smrt bolan. Čeprav v glavi ni bil nikoli čisto zdrav, posledica tega pa so bili srditi poskusi priključitve dela Bosne, nespoštovanje človekovih pravic in blag odnos do vojnih zločinov.

  • Davki

    Davčne reforme so stalnica nestalnih slovenskih vladnih garnitur. Politiki vseh barv so globoko prepričani, da je davčni sistem neustrezen, da sprememba davkov prinaša politično zmago. Tudi Janševa vlada nekaj mesecev pred volitvami hiti s sprejemanjem svoje mini davčne reforme, z noveliranjem treh davčnih zakonov v letu 2022. Sprememb ni veliko, gre za razbremenitev dohodnine, manj bo obdavčen kapital, nekaj je tudi administrativnih poenostavitev. Dejansko pa so spodbude za resno davčno reformo na ravni EU in korporativnega sveta tudi v okviru G-20 večje kot kadarkoli. Davčne reforme tod začenjajo spreminjati neoliberalno ideologijo. Janševa vlada je te cilje zgrešila. Davčne spremembe poglabljajo fiskalna neravnotežja, nimajo ekološke razvojne poante, koristijo predvsem bogatim. Ne omogočajo niti razvojnih prebojev niti socialne pravičnosti. So torej ne tič ne miš v biotski raznovrstnosti Janševih političnih Butal.

  • Luka Volk

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Politika

    Nova digitalna zvezda

    Ministru Marku Borisu Andrijaniču nikoli ne zmanjka visokoletečih besed. Tako ni z njimi skoparil niti ob podpisu sporazuma s podjetjem Google in organizacijo Google.org, ki bosta v slovensko znanje o umetni inteligenci in v razvoj slovenskega socialnega podjetništva vložila 2,5 milijona evrov. »Gre za največjo investicijo te vrste v naši zgodovini«. To je »še en dokaz, da postaja Slovenija nova digitalna zvezda«. Ali je država z naložbo, vredno približno evro na prebivalca, res na poti v digitalni preboj, je vprašljivo.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Dva leva

    Tri barve: Zelena

    Kot zakleto! Z zelenimi strankami politična Slovenija res nima sreče. Čeprav sta potencial in afiniteta volilnega telesa do zelene politike in tudi zelene stranke nesporna. Davnega 9. decembra 1988, torej še preden je bil vzpostavljen večstrankarski sistem in preden so se zametki strank sploh pojavili, je Mladina, kot tolikokrat prej, opravila pionirsko delo in objavila sondažo strankarskih preferenc v takrat še razmeroma zabetoniranem enopartijskem sistemu, ki pa je že imel nekaj vidnih razpok. Anketa je odmevala tudi zunaj meja Slovenije, a predvsem zaradi provokativne ugotovitve, da takratna vodilna politična sila ZKS nima večinske podpore. V takratnem »Mladininem parlamentu« so anketiranci, v času, ko še niso bili obremenjeni s konkretnimi imeni, vezanimi na posamezne stranke, največ glasov (35 odstotkov) podelili socialdemokratom/socialistom, krščanskim demokratom 25 odstotkov, liberalcem (takrat razumljenim kot stranki kapitala in delodajalcev) 7,7 odstotka, komunistom 9,4 odstotka in zelenim kar 19 odstotkov. Torej, to je pokazalo na preference onkraj izkušenj z akterji. No, hitro po tistem se je vzpostavil tekmovalni večstrankarski sistem. In eno večjih razočaranj so bili po solidnem rezultatu na prvih parlamentarnih volitvah prav Zeleni, ki so hitro pokazali shizofreno politiko.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kolumna

    Vesna

    Nad Ameriko se je zrušilo nebo, ves svet in mi z njim krvavo potrebujemo ekološki prelom. Tudi okolje v Sloveniji je marsikje za prebivalce dobesedno nevarno, v vladi pa značilno sedi okoljski minister, proti kateremu je bilo treba dvigniti upor v obliki referenduma o vodi.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Ihta

    Novoletne voščilnice

    Ne, sem si rekla, letos novoletnih voščilnic ne bom pošiljala svojim dragim, s katerimi sem v stiku vsak dan, saj tem novo leto, malce manj grozljivo od letošnjega, lahko zaželim na štiri oči. Namesto tega bom pisala ljudem, o katerih razmišljam od jutra do večera in tako rekoč z njimi živim, ker njihova imena odmevajo z radia in se jarko bleščijo z računalniškega zaslona, kadarkoli preklopim na FB: svojim, khm, najljubšim politikom skratka. V ta namen sem segla po knjigi, ki sem si jo pred davnimi leti omislila pri založbi Modrijan in ki nosi obetaven naslov: Kako užaliti, ozmerjati ali namigniti v klasični latinščini.

  • Gregor Kocijančič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

    Brez muje se še čevelj ne obuje

    Športne copate dandanes sploh ne sodijo več na noge. Če so bile kake posebne najkice ali adidaske ustvarjene v omejeni nakladi – in če jih je po možnosti obul kak raperski ali košarkarski superzvezdnik in se z njimi pobahal na Instagramu –, verjetno sploh nikoli ne bodo pristale na stopalih, temveč se bodo le selile z naslova na naslov, s celine na celino. Na vsaki postaji bodo priložnostnim poslovnežem ustvarile več sto ali več tisoč evrov dobička, na koncu pestre poti pa bodo pristale v vitrini kakšnega premožnega zbiralca. Čudna so zbiralska pota. Superge so v zadnjih letih postale statusni simbol in luksuzna dobrina, s katero v novonastalem gospodarskem ekosistemu »kulture tenisk« (sneaker culture, op. p.), ki ga je omogočil splet, trgujejo mladi priložnostni poslovneži: od malih rib, ki si s prekupčevanjem s supergami zaslužijo žepnino, do iznajdljivih podjetnikov, ki si s spletno preprodajo second-hand tenisk nagrabijo milijonsko premoženje.

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

    Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.

  • Uredništvo

    16. 12. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: KDO LAHKO PREMAGA PRINCA TEME?

    Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Tomaža Lavriča. Kdo lahko na prihajajočih volitvah premaga Janeza Janšo? Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. decembra, dalje. #Mladina50

  • Izak Košir

    16. 12. 2021  |  Politika

    Kučan: »Z oživljanjem fašizma se srečujemo tudi v Sloveniji«

    Prvi predsednik republike Milan Kučan je imel danes v Muzeju novejše zgodovine v Celju govor na slovesnosti ob 76. obletnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra. Poudaril je, da se z oživljanjem fašizma srečujemo tudi v Sloveniji. "Njegove zametke je mogoče prepoznati v vse bolj avtoritarnem upravljanju države, v brezsramnem poseganju v ustavo, v sistematičnem rušenju pravne države in kršenju človekovih pravic. Dejstvo, da se to dogaja v času resnega spopadanja družbe z virusom, nas ne bi smelo razbremeniti odgovornosti, da prepoznamo, kako poteka spodkopavanje temeljev demokracije in da se mu upremo," je izpostavil Kučan.

  • IK, STA

    16. 12. 2021  |  Politika

    Protikorupcijska komisija sprožila preiskavo zoper Janšo

    Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi ugotovitev v predhodnem preizkusu v zvezi s kadrovskimi menjavami na mestih izvršnih in neizvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zoper predsednika vlade Janeza Janšo uvedla postopek preiskave glede ugotavljanja obstoja dejanskega nasprotja interesov.

  • IK, STA

    16. 12. 2021  |  Politika

    Poslanec prestopa v novo stranko

    Poslanski skupini in stranki SAB se je pridružil Branislav Rajić iz vrst nepovezanih poslancev (NeP). "SAB zagovarja enake socialno liberalne vrednote, kot jih zagovarjam tudi sam," je na novinarski konferenci povedal Rajić in napovedal, da bodo v SAB stavili na strokovnost in dialog, sam bo še naprej deloval tudi za Maribor.

  • STA

    16. 12. 2021  |  Družba

    Kaj o plačljivem zdravljenju necepljenih meni Komisija za medicinsko etiko?

    Komisija za medicinsko etiko je ob ideji za plačljivo zdravljenje tistih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi covida-19 in niso cepljeni, izrazila stališče, da se je treba vzdržati ukrepov, ki ne bi zmanjševali epidemijske razdvojenosti, temveč bi jo poglabljali. Kljub temu podpirajo vse zakonite ukrepe za omejitev epidemije.

  • STA

    15. 12. 2021  |  Politika

    Pahor: »Za obvezno cepljenje, če bi stroka ocenila, da je to edina pot«

    Predsednik republike Borut Pahor se bo v primeru, če bo stroka predlagala politiki, da je obvezno cepljenje proti covidu-19 edina prava smer za končanje zdravstvene krize, za to zavzel tudi osebno, je dejal v intervjuju za Studio ob 17h na Radiu Slovenija. Predsedovanje Slovenije Svetu EU ocenjuje kot uspešno, na prihodnost pa gleda z optimizmom.

  • STA

    15. 12. 2021  |  Svet

    »Zgolj cepljenje ne bo ustavilo širjenja omikrona«

    Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je opozoril, da "samo cepljenje" ne bo zaustavilo naraščanja okužb z različico omikron novega koronavirusa in da so nujno potrebni "odločni ukrepi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    16. 12. 2021  |  Družba

    »Bojte se komunistov, ki bodo postali antikomunisti, pa v cerkve bodo leteli in se delali vernike!«

    V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi premiera celovečernega dokumentarnega filma Beli bojevnik v črni obleki, ki govori o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, na osamosvojitev Slovenije. Film je režirala Maja Weiss, ki se z Ivanom Krambergerjem mlajšim podpisuje tudi pod scenarij.

  • STA

    16. 12. 2021  |  Politika

    Evropski parlament danes zaskrbljeno o vladavini prava v Sloveniji

    Evropski poslanci bodo danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o resoluciji o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. V njej bodo, če jo bodo podprli, izrazili veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi in pozvali politike, naj zagotovijo spoštljivo javno razpravo. Izid glasovanja naj bi bil znan okoli 16. ure.

  • Danes je nov dan

    16. 12. 2021  |  Družba

    Kaj mi bo letos prinesel Božiček?

    Praznični čas je tudi obdobje obdarovanja bližnjih. Pandemija nas je prisilila k hitremu prilagajanju na spletno opravljanje storitev in srečanj, vse bolj pa se tudi potrošnja premika na splet.