-
18. 9. 2023 | Družba
Humanitarne organizacije po poplavah / Kako pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo?
Avgustovska ujma je za humanitarne organizacije prinesla vrsto novih izzivov. Od prometne nedostopnosti na terenu do velike potrebe po psihosocialni podpori prizadetim. "Glavni izziv za vse, ki pomagamo, je seveda ta, kako pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, in kako jim kar najbolj učinkovito pomagati," so za STA poudarili na Rdečem križu Slovenije (RKS). V povezavi s pomočjo po nedavni ujmi pa so tako pri RKS kot pri Slovenski karitas poudarili pomen že vzpostavljene mreže v lokalnih okoljih in poznavanje siceršnjih razmer.
-
18. 9. 2023 | Politika
-
18. 9. 2023 | Svet
V prometni nesreči umrli tudi humanitarni delavci
V prometni nesreči na vzhodu Libije je v nedeljo umrlo pet članov grške humanitarne misije, ki so bili na poti v mesto Derna, opustošeno v poplavah, je danes sporočila grška vojska. Kot so pojasnili po poročanju tujih tiskovnih agencij, je šlo za tri pripadnike grške vojske in dva prevajalca, ki sta jih spremljala.
-
18. 9. 2023 | Svet
Na ulicah New Yorka je pred zasedanjem Generalne skupščine ZN v nedeljo več deset tisoč ljudi zahtevalo odločnejše ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Predsednika ZDA Joeja Bidna so pozvali, naj razglasi izredne razmere in med drugim zahtevali opustitev izkoriščanja fosilnih goriv, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
-
18. 9. 2023 | Družba
Slovenija je prva država na svetu, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih
Letošnji slogan mednarodnega tedna gluhih, ki ga obeležujemo vsak tretji teden v septembru, je "Svet, v katerem lahko gluhi uporabljajo znakovni jezik povsod." Ob tem v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pozivajo k sistemskem razvoju in financiranju slovenskega znakovnega jezika, so zapisali v sporočilu za javnost.
-
18. 9. 2023 | Družba
FOTO TEDNA / Rešimo javno zdravstvo!
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Uvodnik
Nekatere stvari so na prvi pogled videti samo čudne. Eden izmed oškodovancev v poplavah na Koroškem je pripovedoval, da je tistega deževnega dne nenadoma opazil razpoko v predsobi in se sam pri sebi ujezil na izvajalce, saj je bila hiša stara šele deset let. Čez uro je ugotovil, da se hiša premika in da je bila tista razpoka le prvi znak, da hiša stoji na robu plazu. Ta jo je še uro kasneje uničil za vedno, iz nje so pobegnili v zadnjem trenutku.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Koga motita solidarnost in pomoč prizadetim v poplavah?
Statistični urad Republike Slovenije rad objavlja zabavne podrobnosti. Ob mednarodnem dnevu piva, 2. avgusta, je objavil, da je leta 2020 v državi delovalo 68 pivovarn, in dodal, da povprečni Slovenec na leto popije 26 litrov piva. Nekaj mesecev poprej, ob mednarodnem dnevu sreče, je zapisal, da se je število ljudi, ki zase mislijo, da so srečni, v zadnjih letih povečalo za sedem odstotnih točk in da dojemanje sreče, tako kažejo raziskave, ni nujno povezano s finančnim položajem.
-
16. 9. 2023 | Politika
Milan Kučan / »Da še ni čas za to? Čas za to je že zdavnaj potekel.«
Nekdanji predsednik Milan Kučan je na današnji slovesnosti ob državnem prazniku dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Opatjem selu obžaloval, da se Italija še ni opravičila za zločine, požgane vasi, Gramozno jamo v Ljubljani in taborišče na Rabu. Hkrati je pozval k prizadevanjem za mir v Ukrajini.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Slovenija velja za izrazito polarizirano državo, zato neverjetna medčloveška solidarnost, ki je deželo preplavila po avgustovskih katastrofalnih poplavah, ni povsem samoumevna. Morda pa polarizacija med ljudmi vendarle ni tako globoko zažrta, kot se pogosto zdi? Bi se stanje v državi lahko hitro izboljšalo, če bi bili temu naklonjeni tudi glavni politični akterji, predvsem tisti, ki gradijo politični kapital na delitvah in izključevanju? Lahko bi se, je prepričan Miran Lavrič, redni profesor sociologije na mariborski Filozofski fakulteti, ki se sicer ukvarja s sociologijo religije in študijami mladine, znan pa je predvsem kot vodja zadnje longitudinalne raziskave o položaju mladih v Sloveniji, Mladine 2020. Z njim smo se pogovarjali o politični in družbeni polarizaciji v državi, predvsem o vzrokih zanjo, ter o tem, ali podobne delitve kot njihove starše delijo tudi mlade.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Državljanska nepokorščina / Novi pozivi k neplačevanju RTV-prispevka
Prejšnji teden je vnovič potekal shod upokojencev v režiji Pavla Ruparja. Le da ga tokrat na TV Slovenija niso v živo prenašali. To nenavadno prakso prenašanja shodov, v prvi vrsti prav Ruparjevih, je uvedlo prejšnje vodstvo javne radiotelevizije, zato se je novo v skladu s profesionalnimi novinarskimi standardi odločilo, da prenos odpove.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Sašo Hribar / Najbolj celovit slovenski komik vseh časov
Sašo je imel poseben fetiš. Rad je bral spletne komentarje pod članki. Spremljal je tudi Twitter oziroma X, ne da bi kdaj kaj napisal. Pri tem si je ustvaril rahlo napačno sliko: prepričan je bil, da ni veliko ljudi, ki cenijo njegovo delo. Spraševal se je, kakšen smisel sploh še ima vsak petek dopoldne sedeti v radijskem studiu z ekipo imitatorjev in ustvarjati Radio GA GA na odmaknjenem 1. programu. Danes, ko na spletu in družabnih omrežjih prebiram vse te zapise ob njegovi smrti, mi je najbolj žal, da tega ne bo nikoli videl. Škoda. Ker prava slika je popolnoma drugačna: radi so ga imeli in neizmerno so ga cenili. In takšnih je bilo veliko več, kot si je mislil.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Evropsko sodišče za človekove pravice je nekdanjemu ministru v časih vlad rajnke LDS in gospodarstveniku Igorju Bavčarju prisodilo 16 tisoč evrov odškodnine, ker mu je bila v Sloveniji kršena domneva nedolžnosti.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Ekonomija Za naročnike
Največji prejemniki denarja / Beletrina, Petrol in Knauf Insulation, najaktivnejši državljani
Ministrstvo za javno upravo pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je marca objavilo prvi javni razpis za »krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic«. Na razpisu, ki je bil odprt do 15. maja, je največji prejemnik »zavod za trajnostno gospodarstvo« CER Partnerstvo, ki so ga ustanovila podjetja Petrol, Knauf Insulation in Slovenijales in v svetu katerega sedijo skoraj izključno predstavniki podjetij, kar je v nasprotju z zahtevano neodvisnostjo nevladnih organizacij. Med največjimi prejemniki je tudi založba Beletrina zasebnega menedžerja v ( javni) kulturi Mitje Čandra, kjer so le nekaj dni pred iztekom razpisa prilagodili statut.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
Razsvetljeni premier in temačna notranja politika
Vlada je prejšnji četrtek za generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića. Gre za kariernega policista, ki pa se otepa številnih očitkov o hoji po robu zakona med večdesetletno policijsko kariero in tudi očitka, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na ta položaj. O tem je dolgo odločala posebna komisija uradniškega sveta in na koncu prišla do sklepa, da novi prvi mož izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, čeprav v karieri v policiji ni vodil niti ene same enote. V letu dni smo tako opazovali preobrazbo politike Roberta Goloba na področju notranjih zadev, policijske represije in migracij, pa tudi odnosa do tujcev, glede katerih je v času pred volitvami obljubljal demokratični napredek.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Neurje odkrilo streho litijske gimnazije, šola bo do nadaljnjega zaprta. Močan veter odkril streho osnovne šole. Neurje v Šmarju razkrilo osnovno šolo. Močan veter odnesel streho na šolah v Turnišču in Dobrovniku. Močan veter odkril streho novogoriške osnovne šole. Na OŠ Cankova je neurje uničilo skoraj celotno streho, poplavljene so učilnice, kabineti. Streha šole je letela po zraku kar 200 metrov. Ali pa: v Selnici ob Dravi veter odkril streho in jo vrgel čez cesto, zaradi tega je bila glavna cesta skozi kraj dalj časa zaprta. To je le nekaj medijskih poročil o nesrečah, ki so se v zadnjih nekaj mesecih zgodile po Sloveniji in v katerih je bila zaradi neurij, kot zakleto, uničena predvsem ali celo zgolj streha krajevne osnovne ali srednje šole.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Ekonomija Za naročnike
Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
Evropski denar za županov hotel?
Pri več razpisih in deljenju denarja iz Načrta za okrevanje in odpornost pa se zapleta tudi ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana (SD). Ravno njegovo ministrstvo je dodelilo 350 tisoč evrov občini Hoče-Slivnica za projekt, v okviru katerega bi župan Marko Soršak posekal okrog 200 zdravih odraslih lip, jih nadomestil z novimi in naredil vsaj štiri milijone evrov okoljske škode, kot je pokazal izračun Gorazda Marinčka iz okoljskega združenja Rovo, ki smo ga v Mladini objavili prejšnji teden. Na vprašanje, kako je tak projekt sploh lahko prestal presojo razpisne komisije, ki deli evropski denar za zeleni prehod, so nam z ministrstva odgovorili, da je vloga občine izpolnjevala vse pogoje razpisa, namenjenega sofinanciranju vlaganj v turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti.
-
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Devet zahtev za protipoplavno obnovo
»Naše vodotoke urejajo strokovnjaki, ki imajo bager in kamion,« je dejal eden od domačinov, starejših udeležencev sredine prireditve v Škofji Loki, na kateri so predstavniki PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Biotehniške in Naravoslovnotehniške fakultete, Aljoša Petek, Darja Matjašec, Igor Zelnik in Barbara Čenčur Curk, predstavili poziv ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu. Brežan je namreč najodgovornejši za zakonodajo o popoplavni obnovi, ki zdaj nastaja. Poziv, ki ga je podpisalo več kot 160 priznanih strokovnjakov vodnih, prostorskih, bioloških in drugih strok ter predstavnikov nevladnih organizacij (prvopodpisani je prof. dr. Mihael J. Toman), vsebuje devet zahtev – še ključnejša pa je zagotovo ponudba ministru, da so podpisniki, torej stroka, pripravljeni dejavno pomagati.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
So najpomembnejše zobne korenine?
Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
Avtomobilsko prometne minute so oddaja Vala 202, drugega programa javnega Radia Slovenija, v kateri poslušalce seznanjajo z novostmi na avtomobilskem trgu. Toda tisti, ki so ji prisluhnili prejšnjo soboto, so ob predstavitvi prenovljenega manjšega Mercedesovega avtomobila (razred A) osupnili, saj je voditelj Janez Martinčič, sicer že upokojeni radijski starosta, razložil: »Čeprav seveda moškemu vozniku v tem vozilu ni treba biti nerodno, pa si vseeno predstavljamo, da bi ga bila vesela predvsem dama, ki bi bila pripravljena ali sposobna za avtomobil odšteti blizu 40 tisočakov oziroma ji to omogoča kdo iz ozadja.«
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov
Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.
-
16. 9. 2023 | Družba
»Vstaja žensk ostaja zasidrana v srcih ljudi«
"Iranske oblasti so leto dni izvajale nepojmljiva dejanja krutosti, da bi ohranile železni objem oblasti in zadušile proteste. Od septembra do decembra lani so nezakonito ubile na stotine moških, žensk in otrok, izvedle so tudi več deset tisoč samovoljnih aretacij. Protestniki so v tem času vztrajali, toda zaradi smrtonosnega zatiranja so od letošnjega januarja protesti počasi začeli zamirati. Kljub temu duh upora in kljubovanja ostaja močan. Povsem navadni ljudje zagotavljajo, da zgolj čakajo na naslednjo iskro, ki bi jih spet ponesla na ulice. Njihove tegobe oziroma ključni razlogi za proteste ostajajo takšni, kot so bili vedno. Ljudje so na protestih povsem jasno sporočili, da želijo živeti v takšnem političnem sistemu, ki bi spoštoval njihove temeljne človekove pravice in svoboščine. Vstaja žensk ostaja zasidrana v srcih ljudi, čeprav je oblastem za zdaj z uporabo neusmiljene moči uspelo ohraniti mirne ulice."
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Italijanski predsednik se ni udeležil slovesnosti na Rabu
Hermanu Janežu je vojna za vselej spremenila življenje, ko so italijanski fašisti leta 1942 požgali njegovo rojstno vas Stari Kot in sosednje kraje. Glavnino tamkajšnjih prebivalcev so nato odpeljali v taborišče Kampor na Rabu – v taborišče, kamor so zaprli do 15 tisoč internirancev, po nekaterih ocenah pa naj bi jih bilo tam umrlo približno 4500.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Kultura | TV
TV komentar / Kaj z Evropsko unijo?
Z veseljem je gledati oddaje, ki jih pripravlja danes že uveljavljeni zunanjepolitični novinar Adrijan Bakič. Že zaradi stila, jezika, bontona, natančnosti – Bakič ima vse odlike stare zunanjepolitične redakcije TV Slovenija. In tajming oddaje o prihodnosti Evropske unije je bil izbran dobro, dan pred urbi et orbi zadnjim nagovorom predsednice Ursule von der Leyen »evropskim ljudstvom«. Naslednje leto ob tem času bo namreč že izvoljena nova sestava evropskega parlamenta, komisija pa bo morda imela že novega predsednika oziroma predsednico. Zakaj morda? Ker so politična razmerja v Evropski uniji iz mandata v mandat bolj zapletena, rdeče-črna koalicija pa vsak mandat izgubi malo moči. Rezultat vsakih naslednjih evropskih volitev je bolj obremenjen z rastjo skrajne desnice po vsej Evropi. Le čestitali smo torej lahko avtorjem oddaje – dejansko je zadnji govor predsednice komisije lahko razumeti kot neuradni začetek predvolilne kampanje.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba Za naročnike
So breztirni tramvaji prihodnost javnega prometa?
Breztirni tramvaji so novost, ki jo nekateri vidijo kot rešitev za težave z javnim prevozom v mestih in predmestjih. Pa je nova tehnologija res tako drugačna od teh, ki jih že poznamo?
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Ekonomija Za naročnike
»Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.
-
15. 9. 2023 | Politika
»Za SDS je protimigrantska retorika stalnica že dve desetletji«
"Čeprav Slovenija trenutno živi v navideznem obdobju premirja med političnima blokoma po katastrofalnih poplavah, pa opozicija, govorimo predvsem o SDS, ves čas igra opozicijsko vlogo. Kar je seveda popolnoma razumljivo in pričakovano. Že pri vprašanju obnove po poplavah, pri katerem SDS vladi Roberta Goloba ne meče polen pod noge, so se izkristalizirale jasne ideološke razlike. Opozicija ne podpira solidarnostnega prispevka državljanov za obnovo po poplavah."
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Kolumna Za naročnike
Komentar / Drugo rojstvo javne tv?
Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.