Ko kriza mine, pride sodba zgodovine

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo. Več

Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij

Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke. Več

Bojan Bugarič: »Omejiti naskok avtoritarnih voditeljev«

»Primerjave kažejo, da lahko pravo pomembno zaustavi naskok avtoritarnih voditeljev, in sicer ko so ti še v zgodnji fazi svojega vzpona,« pravi Bojan Bugarič, danes profesor prava na angleški univerzi v Sheffieldu, ki je v preteklosti med drugim pomagal tudi pri pisanju zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Več

Roman, ki spreminja pogled na pedofilijo

V najkontroverznejši knjigi Markiza de Sada, 120 dni Sodome, se štirje ugledni moški v poznih srednjih letih zaprejo v dvorec s haremom mladoletnih deklic in dečkov in jih uporabijo za udejanjanje vseh svojih najbolj izprijenih fantazij. V še eni de Sadovi knjigi, Filozofija v budoarju, skupina svobodomislecev v svet perverzne spolnosti uvede 15-letno deklico Eugénie. Med svobodomisleci padejo vsi moralni zakoni, užitek je glavno vodilo. Starost sodelujočih v aktu, ki užitek zagotavlja, ni bistvena, sploh če se, kot Eugénie, s početjem strinjajo. Več

Namesto partizanskega znamenja poziv k vstopu v stranko SDS

Konec decembra 1941 je bil na Pasji ravni, ki je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a jo je zaradi postavitve raketnega oporišča za nekaj metrov znižala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada, Cankarjev bataljon. Po bojih z Nemci so se borci premaknili v Dražgoše, kjer je kasneje potekala velika dražgoška bitka. Več

Zgodovina na TV Slovenija

V torek so bili na TV Slovenija eni tistih Odmevov, ko si kar malo ponosen na javno televizijo. Igor E. Bergant – kako paše, ko je voditelj res dobro pripravljen na oddajo, za Berganta pa to velja kar praviloma – je tako najprej opravil vsakodnevni pogovor z dr. Beović, se tudi malo pošalil, ji dal jasno vedeti, da zadeve, ki jih govori, včasih niso konsistentne, a ker so časi zagamani, ne bomo malenkostni, ampak gosposki. Več

Slovenija v devetdesetih

V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla posebna številka Mladine z naslovom 9DESETA (ROJSTVO DRŽAVE, 2. del). Obsežen izbor člankov je nastal ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in tudi v naši spletni trgovini. Priskrbite si svoj izvod! Več

»Z madžarsko demokracijo nekaj ni v redu, primanjkuje ji pomembnih sestavin«

Podpredsednica evropske komisije o kaznih za kršiteljice načel pravne države v Evropski uniji. Več

Vprašanj je veliko, odgovorov zelo malo

Dijaki smo danes zaključili že tretje obdobje izobraževanja na daljavo. Problemov nam ne povzroča zgolj slaba kvaliteta takšnega izobraževanja in neprestano prekinjanje klasičnega šolanja, temveč tudi nejasni dolgoročni načrti pristojnih institucij in predvsem dejstvo, da s slednjimi nismo seznanjeni do zadnjega trenutka. Delne informacije in nepremišljeni odgovori so nas postavili v situacijo, v kateri se naša prihodnost zdi nejasna. Več

Državnemu svetu ni uspelo zavarovati niti pravice do pitne vode

Državni svet je 6. aprila odločal o predlogu odložilnega veta na spremembe zakona o vodah. Po zakonodaji mora od izglasovanja zakona do njegove uveljavitve preteči sedem dni, v tem času pa se lahko nanj izglasuje veto ali pa vloži pobuda za referendum. Pred zasedanjem sveta sta bili zato v državni zbor vloženi dve ločeni pobudi, ki sta skupaj zbrali več kot 40 tisoč podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu. Več

Pesem o svobodi

Med epidemijo je raper Zlatan Čordić postal najprepoznavnejši obraz glasbenega aktivizma. Z nepremišljenimi potezami, denimo nadlegovanjem direktorja NIJZ Milana Kreka, je vznemiril del javnosti. Toda drugače od odločevalcev je za svoja dejanja prevzel odgovornost. Ovadbo, ki jo je Krek vložil proti njemu, je tožilstvo pred kratkim zavrglo. Več

Vrnitev v leto 1948

Po skoraj poldrugem letu, ko so Moderno galerijo vodili vršilci dolžnosti direktorja, je odjeknila novica, da je osrednja ustanova za sodobno umetnost dobila direktorja s polnimi pooblastili. Minister za kulturo Vasko Simoniti, pod katerim sta lani propadla dva javna razpisa, je tretjega pripeljal do konca in imenoval Aleša Vaupotiča. Strokovna javnost je zgrožena, a izbira ni presenetljiva. Več

Kako nastajajo nove variante virusa?

Novi koronavirus je v enem letu dokazano okužil približno 130 milijonov ljudi in se razvil v pahljačo novih bolj ali tudi manj nevarnih variant, od katerih nekatere z evolucijo postajajo prevladujoče pri nadaljnjem okuževanju. Kako to deluje? Evolucijo najlažje primerjamo z vsem znanim in splošno priljubljenim fotokopirnim strojem. Vzamete papir z besedilom, ga kopirate, pogledate kopijo, ali je še mogoče brati z nje, in jo daste naprej komu, ki jo bo spet kopiral in pogledal, ali je še čitljiva, in jo spet dal naprej. Če to počnete dovolj dolgo, pri kopiranju nastajajo majhne naključne neusmerjene napake, zaradi katerih se kaka črka spremeni, zabriše, zbriše, počrni, da ni več berljiva. Torej – informacija, razmnoževanje z napako, selekcija. Več

»Dobrodošel! Ampak naj te nihče ne vidi.«

Zanimivo je, kako se stvari včasih ponavljajo. Ko sem septembra 2009 prvič pripotoval v Libijo, sem za štiri dni zamudil praznovanje 40-letnice vladavine tedanjega diktatorja Moamerja Gadafija. Okrogli jubilej je zaznamovala skrbno zrežirana proslava na Zelenem trgu v središču Tripolija. Enaindvajsetega februarja letos sem se po dolgem času vrnil in tokrat za štiri dni zamudil deseto obletnico začetka libijske revolucije, ki je strmoglavila Gadafijev režim, to pa je privedlo do dolgotrajne vojne. Slovesnost je potekala na istem kraju, le da se ta danes imenuje Trg mučenikov. Zamudi nista bili posledica golega naključja, povezanega z nepoznavanjem razmer v Libiji, temveč večnega natezanja s tamkajšnjimi oblastmi, ki človeka silijo v poglobljeno laganje, zakaj sploh hoče obiskati državo. Novinarji smo bili tam vselej nezaželeni gostje. Glede tega se Libija ni bistveno spremenila, in kolikor se je, se je na slabše. Več

Heni Erceg

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Hrvaška  Za naročnike

Država kokošarjev

Ko človek dopolni 30 let, se od njega pričakuje, da se bo odselil od doma, si našel delo, naredil kaj s svojim življenjem. Ali pa tudi ne. Lahko postane zguba in še naprej živi na grbi staršev. V katero kategorijo bi uvrstili Hrvaško, ki je pred kratkim dopolnila 30 let? In ali se ji je sploh uspelo rešiti starševskega prekletstva Franja Tuđmana, zaradi katerega so bila njena najnežnejša otroška leta zaznamovana s surovim nacionalizmom, diktaturo in klientelizmom, trdnimi temelji za odraščanje s korupcijo, ki jo lahko štejemo za izhodiščno idejo najmočnejše desničarske stranke v državi? Več

Ostra neposrednost

Noč za nočjo je Božidar Dolenc (1950–2008) sledil dogajanju na klubski sceni in dan za dnem lovil v objektiv utrip ulic in trgov. Vedno je bil tam, kjer se je kaj dogajalo. Bil je tihi, pozorni in natančni opazovalec življenja zadnje tretjine 20. stoletja v Ljubljani. Na njegovih fotografijah vidimo takratne mlade, ki so se zavedali svojega telesa, in odločno iskali alternativno identiteto. O tem pričajo njegove fotografije, posnete v Disku Študent, Disku FV, Disku K4, na koncertih v Šiški, v Galeriji ŠKUC, na koncertih v Poletnem gledališču Križanke ... Več

Fatamorgana

Konec leta 2020 je v Slovenijo posijal žarek upanja. Po dobrih devetih mesecih življenja z epidemijo covid-19 in kopičenja statistik o žrtvah so prišla prva cepiva. Četrtega decembra je vlada sprejela nacionalno strategijo cepljenja, v kateri je določila logistične podrobnosti, med njimi je opredelila načine skladiščenja in distribucije, oblikovala cepilne centre, predvsem pa je opredelila prednostne skupine prebivalstva, ki naj bi rešilno cepivo prejele najprej. Ovenčan s slavo skorajšnjega zmagovalca proti epidemiji je Janez Janša v oddaji Odmevi na nacionalki zatrdil, da bi »želeno 70-odstotno precepljenost prebivalstva lahko dosegli v pozni pomladi – prej junija kot maja, odvisno od dobav cepiv«. Več

N'toko

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Žive meje  Za naročnike

To zna še trajati

Marca 2020 je bilo mogoče na vse to sranje s korono gledati kot na nekakšno avanturo – na kratko, sicer travmatično epizodo, po kateri se bodo stvari bolj ali manj vrnile v ustaljeni, četudi nekoliko predrugačen red. Komentatorji smo takrat zveneli kot vznemirjeni osnovnošolci, ki si ponoči na taborjenju ob svetlobi baterije delijo napete zgodbe, vedoč, da gredo čez dva dni domov. Objavljali smo dramatična razmišljanja o našem doživljanju epidemije s pretencioznimi naslovi (»Pisma iz karantene«, »Ljubezen v času korone«…), kot bi bili junaki iz romantičnih zgodovinskih romanov. In se nismo zavedali, kako patetično bo vse to zvenelo čez nekaj mesecev, ko bo vznemirljivost izpuhtela in bo ostalo samo še puščobno taborjenje – brez velikih zgodb in junaštev. Izkazalo se je, da korona ne prinaša bliskovite revolucije, ampak dolgo turobno medvladje. Neskončno sosledje tiskovnih konferenc, neuspešnih vladnih ukrepov, neuspešnih protestov, neuspešnih nezaupnic in interpelacij, ki jim sledijo novi neuspešni vladni ukrepi. In sčasoma se nam je posvetilo: nobenega preloma ne bo – to je že ustaljeni red. Ta večni polovični lockdown, ta neskončna tiskovka, to protestiranje brez katarze, ta klavrni tabor od države … to je naš novi dom. Več

Ženska na krovu prinaša nesrečo

Ko je mlada kapitanka Carola Rackete z ladjo Sea-Watch 3, na krovu katere je bilo več kot 50 beguncev, vplula v pristanišče na Lampedusi, da bi beguncem rešila življenje, jo je Salvini označil za piratko, ki je zagrešila kaznivo dejanje. Salvinijevi gonji proti njej so sledile številne žalitve na družabnih omrežjih, marsikatera med njimi izrazito seksistična, grozili so ji s posilstvom in smrtjo. Več

Vstajenje Kurta Cobaina

Kanadska organizacija Over The Bridge, ki se ukvarja s pomočjo glasbenikom v duševni stiski, je v poklon tako imenovanemu klubu 27, torej legendarnim glasbenikom, ki so umrli pri 27 letih – med njimi so na primer Kurt Cobain, Jim Morrison, Amy Winehouse, Janis Joplin in Jimi Hendrix –, ustvarila nenavadno ploščo, imenovano Drowned In The Sun – Lost Tapes of the 27 Club. Z umetno inteligenco, ki na podlagi mehanskega učenja ustvarja izvirne glasbene kompozicije, je posnela nove, še nikoli slišane skladbe, ki izjemno prepričljivo posnemajo dela pokojnih ustvarjalcev. Več

Vlado Miheljak

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Dva leva  Za naročnike

Kitajska četrt 2

Saj se spomnite, v Kitajski četrti (Chinatown, 1974) Romana Polanskega gre za vodo, korupcijo, zločin in incest brez kazni. Pri zadnji (Vizjakovi) noveli zakona o vodah so korupcijska tveganja, ki jih prinaša, velika. Klientelizem pa je očitno zgolj nadomestek za incest. Več

Janko Lorenci

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kolumna  Za naročnike

Zavoženo

Širok odpor proti na slabše spremenjenemu zakonu o vodi potrjuje, da je ljudstvo ekološko bolj razsvetljeno od politike, zlasti trenutno vladajoče. Z njo je glede okolja tradicionalno velik križ. Več

Naslovnica jutrišnje Mladine: DEMONTAŽA DRŽAVE

Jutri izide nova Mladina! Tokratno naslovnico sta zakrivila Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje) in Borut Krajnc (fotografija). O tem, kako se pripraviti na četrto vlado Janeza Janše, preberite v naslovni temi letošnje 14. številke. Priskrbite si svoj izvod, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani od petka, 9. aprila, dalje. #Mladina14 Več

9 in 5 let stari sestrici vložili pobudo za ustavno presojo o zaprtju šol in vrtcev

Sestrici, stari 9 in 5 let, ki obiskujeta 4. razred osnovne šole in zadnje leto vrtca, sta na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo več vladnih odlokov in sklepov, s katerimi vlada zapira, odpira šole in tudi sicer ureja osnovnošolsko izobraževanje v času epidemije novega koronavirusa ter tudi pobudo za presojo za zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. In ustavno sodišče je v veliki večini sledilo pobudnicama in bo presojalo omenjene pravne akte. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi proti trem, proti sta, kot običajno, glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, pa tudi sodnik Rajko Knez. Več

Kustec: »V ponedeljek se otroci vračajo v vrtce, učenci in dijaki pa v šole«

V ponedeljek se otroci vračajo v vrtce, dijaki in učenci pa v osnovne in srednje šole, je sklenila vlada. Po besedah ministrice Simone Kustec bo pouk potekal na enak način kot pred zaprtjem javnega življenja, to pomeni, da se v šole vračajo vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, dijaki prvih treh letnikov pa se šolajo po modelu C. Več

VIDEO: Janez Janša o zaupanju

Predsednik vlade Janez Janša se je ob svetovnem dnevu zdravja udeležil mednarodne konference z naslovom »Spreminjanje paradigem v svetu pandemije: Kako povrniti zaupanje? – Zdravje, sreča in etika«. Ta je potekala na spletu pod pokroviteljstvom Svetovnega foruma za etiko v poslovnem svetu (WFEB). Janša se je tako pridružil skupini častnih govorcev na uvodnem delu celodnevnega foruma, ki se loteva predvsem etičnih vidikov in posledic pandemije na družbo ter javno zdravje. Več

Romana Tomc zavaja – višja ocena svobode ni zasluga Janševe vlade

Evropska poslanka SDS Romana Tomc je navedla, da je ameriška organizacija Freedom House letos Sloveniji zvišala oceno svobode. A nevladna organizacija Slovenije ni bolje ocenila zaradi delovanja trenutne vlade. Več

Avstrijski pisatelj o značaju slovenskega predsednika vlade

Avstrijski pisatelj Karl-Markus Gauss, zelo cenjeni in nagrajevani avtor, dvakrat tudi v Sloveniji, leta 2005 kot prejemnik nagrade vilenica, pred tem pa 1989 portoroške mednarodne nagrade, pod naslovom "Državna predstava arogance in preračunljivosti" v nemškem časopisu Süddeutsche Zeitung z veliko mero literarnega občutka za psihološko analizo opisuje značaj slovenskega predsednika vlade, ki se "poigrava z avtoritarnim slogom madžarskega kolega Viktorja Orbana"; ob tem sicer optimistično dodaja, da ga Slovenci kot takšnega ne bodo sprejeli. Več

»Dovolj je bilo agonije zapiranja!«

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je na vlado, poslance DZ in direktorja NIJZ Milana Kreka naslovil poziv, v katerem so poudarili, da jim je dovolj zaprtja in ignorance oblasti. Pristojne sprašujejo, na podlagi katerih analiz sta stroka in politika prišli do ugotovitev, da je panoga najbolj izrazita prenašalka novega koronavirusa. Več