Sum ponarejanja dokumentacije

Projekt gradnje Hidroelektrarne Mokrice, ki je bil zelo v ospredju pod Janševo vlado – zlasti zaradi okoljskega ministra, posavskega energetika Andreja Vizjaka – je znova aktualen.

Zakaj masteršefica ne tekne gledalcem ali razredna zavist pod krinko moralne sodbe

Slovenska verzija svetovno znanega resničnostnega šova MasterChef je v enajsti inkarnaciji dobila (šele) tretjo zmagovalko, drugič pa smo v zadnji epizodi kot finalistki gledali dve ženski. A po zmagi Miše Koplove, ki je po mnenju sodnikov dostavila boljši 10-hodni meni kot tekmica Barbara Poljanec, je slovensko internetno občestvo popolnoma ponorelo.

Prvi sel Janeza Janše

Saj veste, v politiki je veliko nekih pregovorov, nekateri so zelo robati in seksistični, take ima sicer Lojze Peterle rad – a jih vseeno ne bomo navajali, ker smo vendar uglajen tednik. Je pa res hecno, da je ta prvi krščanski demokrat v državi vedno rad pripovedoval mesene vice, od katerih so kar tekle človeške tekočine. No, morda je tako sproščal svojo siceršnjo predanost vsemogočnemu.

»Ženske v meni med seksom včasih občutijo bolečino«

Markus Valk, nemški specialist za spolnost in psihoterapevt, se v ordinaciji vsak dan srečuje z ženskami, ki trpijo zaradi težav, povezanih z meno. Mnoge skrbi izguba libida, je povedal. Pogosto na pogovor povabi tudi njihove partnerje.

Vseprisotni duh je zvit in na vse pretege se trudi, da bi razširil svoje občestvo

Ko so na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete pripravili letošnje informativne dneve, je zaposlene presenetilo povečano zanimanje nekaterih študentov za možnost kombinacije dvopredmetnih magistrskih pedagoških in andragoških študijskih programov z nepedagoškim programom zakonskih in družinskih študij, ki se izvaja na Teološki fakulteti. Za kaj takšnega so slišali prvič – zato so bili toliko bolj presenečeni, ko so ugotovili, da se ta možnost že oglašuje na spletnih straneh Filozofske in Teološke fakultete, v informacijskem sistemu pa so bile odprte možnosti vpisa.

dr. Bogomir Kovač

27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Ekonomija  Za naročnike

Kaj z Natom?

Razvpita Resolucija o splošnem dolgoročnem programu in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 (Resolucija 2025) je bila nujna vladna popotnica za vrh Nata v Haagu konec junija 2025. Pomeni nastavek domačih vojaških strateških dokumentov in hkrati pokritje zadreg te vlade glede novih zavez Nata. Skrivnost novega obrambnega razodetja Slovenije je preprosta. Ko je Slovenija po desetih letih na silo zadostila starim ciljem in obljubam o vojaških izdatkih, so prišle nove zaveze. Nato so v Haagu postavili mejo izdatkov na domala dvakratnik pravkar sprejetega vladnega načrta v Resoluciji 2025. Slaba politična mimikrija doma se je pomešala z ekonomskim slepomišenjem na tujem. Ekonomika neznosne lahkotnosti militarizacije Slovenije je zgolj nastavek teh političnih neumnosti. Golob je v Haagu zamudil priložnost sklicevanja na (ne) legitimnost takšnega početja. Na otročje vprašanje, kdo dejansko ogroža državo in kako jo obraniti, pa še vedno ni pametnih odgovorov. Sloviti kolektivni varnostni dežnik Nata je za zdaj naše največje tveganje. V novem distopičnem Trumpovem svetu pa je nespoštovanje pravil, prava in odgovornosti nova normalnost. Blasfemičnost v Haagu je zato remake verske sekte med iskanjem poti prostega jezdeca in usodo kuhane žabe.

Grega Repovž

27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Uvodnik / Kolaboracija

Če ne bi bilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tega neverjetno ponižnega in tudi ponižujočega telefonskega sporočila prvega moža Nata Marka Rutteja javnost ne bi nikoli videla. A Donald Trump je pravi samodržec in vedno znova pokaže, da najbolj prezira prav ljudi, kot je Rutte: kimavce, ki vse to počno zgolj zaradi funkcije in želje, da bi se svetili v moči – pa čeprav tuji. In zato ga je objavil. Donaldu Trumpu je namreč malo mar, koliko denarja daje Evropa za Nato – hoče pa, da Evropa pred njim poklekne. In to večkrat in vsak posebej in znova.

Slaba družba

Zadnjih nekaj let v Evropi živimo v razraščajočem se in hromečem občutku, da svet razpada, da se nihče več ne drži pravil. Tudi v Sloveniji je vse bolj čutiti, da je vse skupaj napol vojno stanje, kjer je vsak proti vsakemu, močnejši pa imajo vedno znova zadnjo in prvo besedo. A stvari se samo še zaostrujejo. Tako naj bi bil – spet v imenu varnosti – ključen vrh Nata v nizozemskem Haagu.

Zakaj Petrol izsiljuje državo in potrošnike

Naftni trgovec Petrol je ta teden začel izvajati svojevrstne protestne akcije. Ker se je vlada odločila, da bo marže na naftne derivate omejevala tudi prihodnjih šest mesecev, torej tudi med turistično sezono in tudi na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah, so iz Petrola najprej izrazili razočaranje. Nato so izračunali, da naj bi s to »nevzdržno regulacijo« letos izgubili 30 milijonov evrov, in napovedali povračilno-varčevalne ukrepe: začasno so zaprli štiri prodajna mesta in zagrozili, da bodo za eno uro protestno zaprli vsa prodajna mesta v Sloveniji (razen na avtocestah). Nato so napovedani protest v imenu »dialoga z oblastjo« preklicali. Že 20. junija naj bi tudi ustavili vse razvojne naložbe v državi ter zamrznili izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev.

JEK 2 kot ekonomski kiks, drugič

»Največji projekt v zgodovini Slovenije potrebuje najmanj eno podrobno ekonomsko študijo – neodvisno tako od investitorjevih želja kot od preferenc nasprotnikov gradnje jedrske elektrarne.« Tako se začne študija, ki naj bi bila ravno to: na 253 straneh jo je več kot leto pripravljala trojica, od katere sta znana le Izidor Ostan Ožbolt in Primož Ribarič iz Mladih za podnebno pravičnost, tretji avtor je nerazkrit energetik. Daje bistveno manj optimističen rezultat, kot so ga izračunali pri Gen energiji, državnem podjetju iz Krškega, ki želi graditi drugi blok JEK 2: po Gen energiji obstaja 65-odstotna verjetnost, da se bo projekt JEK 2 ekonomsko izplačal, ta sveža analiza pa kaže le 33,2-odstotno verjetnost za to. Rešitev? Projekt JEK 2 naj izpelje država, pri tem pa naj se odpove vsem donosom in prevzame vsa tveganja.

Strah, ki ga med starši povzroča propaganda desnice

Na Osnovni šoli Šentjernej so se pred dvema tednoma odločili, da bodo zaključek šolskega leta popestrili s tematskim tednom, a so bili otroci zanj prikrajšani zaradi pogroma, ki ga je na družbenih omrežjih sprožil Zmago Jelinčič, in moralne panike, ki so jo zagnali nekateri starši. Kaj je bilo jabolko spora? Otroci, ki so predlagali, kaj bi počeli te dni, so si za enega od njih zamislili, da bi se preoblekli v nasprotni spol – fantje, ki bi hoteli, bi si tisti dan lahko nadeli obleko, dekleta pa bi si narisala brke.

Bi bilo modro kriminalizirati zanikanje podnebnih sprememb?

International Panel on the Information Environment (IPIE) je mlada organizacija, v kateri so združeni številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, informacijami, dezinformacijami. Pred dnevi so predstavili poročilo o stanju obveščenosti o podnebnih spremembah. V njem so ugotovili, da dezinformacije, zavajanje in lažne novice na tem področju upočasnjujejo in preprečujejo nujne ukrepe za boj s podnebnimi spremembami.

Pot do vojne

»Nisem podpiral iraške vojne, je leta 2016 – med predsedniško predvolilno kampanjo – ponavljal Trump. »Iraška vojna je bila velika, debela napaka! George W. Bush je naredil napako. Okej, vsi delamo napake, toda to je bila napaka napak, ki je destabilizirala Bližnji vzhod.« Prav res. »Vedno sem bil proti iraški vojni!« Kar sicer ni res – nikoli niso našli kake njegove izjave, ki bi potrjevala, da je tedaj, v času priprav na vojno in v času invazije, nasprotoval tej vojni. Toda leta 2016 se je hotel ameriški naciji prodati kot protivojni kandidat – kot človek, ki noče vojn, kot človek, ki ne bo začenjal vojn, kot človek, ki se lahko vedno sporazume in dogovori, kot človek, ki lahko vedno sklene kupčijo in prepreči vojno, češ da ameriške pustolovščine v tujini »ustvarjajo le nemir, trpljenje in smrt«. Za Hillary Clinton, svojo tedanjo protikandidatko, je rekel, da je »trigger happy« – da ima torej prst nenehno na sprožilcu.

Temni oblaki nad Srbijo

Nevladna organizacija Novinarji brez meja je v zadnjem poročilu o medijski svobodi za Srbijo zapisala, da je pritisk na medije dosegel raven, kakršne ni bilo od 90. let, se pravi vse od režima Slobodana Miloševića. Srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovemu krogu je uspelo podrediti medijski prostor tako rekoč v celoti, redko os odpora v državi pa pomeni peščica medijev, ki spadajo pod okrilje skupine United, kot sta televiziji N1 in Nova. Do nedavnega je bil na čelu te družbe srbski medijski mogotec Dragan Šolak, eden največjih Vučićevih oponentov, a so iz skupine prejšnji teden sporočili novico o njegovi zamenjavi.

Nespodobni predlog

Pred mesecem, 22. maja, je skupina evropskih voditeljev napisala javno pismo, ki je v resnici poziv Evropskemu sodišču za človekove pravice. V njem ga pozivajo, naj zniža standarde varovanja človekovih pravic, kadar gre za državljane tretjih držav, begunce, migrante, in s tem evropskim državam olajša izvajanje strožjih protimigracijskih politik.

Tisti, ki so znali razmišljati

Koliko ikoničnih plakatov na enem mestu ... Plakat z Marxom na kolesu in napisom »Ali je prihodnost že prišla?«, ki ga je leta 1983 za Slovensko mladinsko gledališče ustvaril Prešernov nagrajenec Matjaž Vipotnik. Laibachov plakat iz leta 1980, na katerem je grafika Metalec, podoba delavca s kladivom v roki. Ali pa plakat, s katerim sta oblikovalski kolektiv Novi kolektivizem in Zveza socialistične mladine Slovenije, tedaj že zazrta v demokratično prihodnost, leta 1987 rušila enega zadnjih simbolov prejšnjega režima, štafeto mladosti. Saj poznate to zgodbo, kajne? Na plakatu za štafeto mladosti, prireditev, ki je bila vedno na Titov rojstni dan, se je tisto leto znašla, seveda načrtno, podoba iz časov nacistične Nemčije. Oblast, ki se tega ni zavedala, jo je navdušeno sprejela. Ko je ugotovila, kaj se je zgodilo, pa je bilo že prepozno; to je bil eden od mejnikov v procesu rušenja tedanjega enopartijskega sistema. Zato bi to zgodbo danes, ko nasilni avtoritarni voditelji ogrožajo demokratično ureditev, morali poznati vsi.