-
10. 2. 2025 | Politika
Janković / »Dijakov ne bomo selili«
V strateškem načrtu Festivala Ljubljana za obdobje 2025-2029 piše, da pričakujejo uspešen zaključek denacionalizacije in prevzem celotnih Križank v upravljanje. Temu nasprotuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, ki domuje v Križankah, kjer želi ostati. Na šolskem ministrstvu pravijo, da v sodelovanju z občino že več let iščejo rešitev.
-
9. 2. 2025 | Družba
Moramo biti res pripravljeni na vojno?
"Podobnost vidim v tem, da so takrat in zdaj ljudje govorili o vojni. Ugibali, ali bi lahko prišlo do nje. Danes slišimo politike, da se je treba pripraviti, da ne smemo misliti, da je mir večen. To je nevarno, ker se oblikuje miselnost, da je vojna mogoča, celo verjetna. Politiki bi morali govoriti o mednarodnem sodelovanju za mir, o tem, da je vojna nezamisljiva, ne pa o tretji svetovni vojni."
-
10. 2. 2025 | Svet
»Za tiste, ki izkoriščajo ZDA, bomo uvedli recipročne carine«
Ameriški predsednik Donald Trump načrtuje uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki naj bi jih uradno naznanil še danes. Za ta teden je v nedeljo naznanil tudi napoved "recipročnih carin", ki naj bi izenačile ameriške s tistimi, ki jih druge države obračunavajo za uvoz proizvodov iz ZDA.
-
10. 2. 2025 | Svet
Trump nad Taylor Swift / »Bila je izžvižgana«
Ameriški predsednik Donald Trump se je posmehoval pevki Taylor Swift, ki je na predsedniških volitvah podprla njegovo protikandidatko Kamalo Harris, potem ko je bila svetovna superzvezdnica v noči na ponedeljek po slovenskem času izžvižgana na Super Bowlu, finalu lige ameriškega nogometa v New Orleansu.
-
10. 2. 2025 | Svet
Kosovo / »Zmagali smo in sestavili bomo naslednjo vlado«
Kosovski premier Albin Kurti se je po nedeljskih parlamentarnih volitvah razglasil za zmagovalca. Njegova stranka Samoopredelitev (LVV) je po večini preštetih glasov osvojila nekaj več kot 41 odstotkov glasov. S tem je sicer izgubila absolutno večino. Vseh deset sedežev, ki v parlamentu pripadajo srbski manjšini, je osvojila Srbska lista.
-
10. 2. 2025 | Kultura
Skrivnost skrivnosti / Avtor Da Vincijeve šifre z novo knjigo
Ameriški pisatelj Dan Brown bo 9. septembra 22 let po knjižnem fenomenu Da Vincijeva šifra in osem let po zadnjem naslovu Origin izdal šesto knjigo o profesorju simbologije Robertu Langdonu The Secret of Secrets, poročajo tuje tiskovne agencije. Profesor v romanu raziskuje skriven projekt, ki lahko spodbije vsa dosedanja spoznanja o človeškem umu.
-
9. 2. 2025 | Svet
O čem sta se pogovarjala Trump in Putin?
Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za ameriški The New York Post dejal, da se je z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom po telefonu pogovarjal o koncu vojne v Ukrajini. Vendar po poročanju New York Posta ni razkril, kdaj naj bi do pogovora prišlo. Kremelj danes Trumpovih navedb ni ne potrdil ne zanikal, poročajo tuje agencije.
-
9. 2. 2025 | Družba
»Politični voditelji sploh ne pričakujejo, da jim bomo verjeli«
"Ekonomija pozornosti je nov fenomen, kjer moramo razumeti psiho ljudi. Z družbenimi mediji je mogoče zelo uspešno manipulirati s čustvi volilcev. Od Cambridge Analytice naprej na globalni ravni nismo prav veliko naredili, da bi se glede tega kaj spremenilo. Sama nisem optimistična. Mislim, da bo v prihodnosti še bolj prišlo do tega, da bo vsak imel svojo resnico. Ne bo več identifikacije z nikomer, ki bi bil tudi samo minimalna avtoriteta na področju znanosti."
-
Vlada Roberta Goloba je na seji v četrtek, 30. januarja, sprejela sklep o nadaljevanju nakupa in dobave osemkolesnih patrij. Slovenija naj bi tako v prihodnjih letih kupila 106 oklepnikov, okvirni znesek projekta pa je po ocenah 700 milijonov evrov. Namen tega megalomanskega nakupa je bojno opremiti dve bataljonski skupini, minister za obrambo Borut Sajovic pa je javno obljubil, oh, kako znano zvenijo te besede, da bodo »postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni«. V isti sapi se je pohvalil, da država varčuje. Za prejšnji nakup osemkolesnikov Boxer, ki ga je potrdil tedanji minister za obrambo Matej Tonin, nova vlada pa ga je nato preklicala, bi odšteli »samo« 343 milijonov evrov, a je šlo le za 45 oklepnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so dvomljive kakovosti. Patrie naj bi bile cenejše. Edina stranka, ki je javno nasprotovala temu nakupu, je bila koalicijska Levica.
-
10. 2. 2025 | Kultura
Pomen priseljenske književnosti v Sloveniji
V Cankarjevem domu (CD) bodo danes ob 19.30 v okviru cikla pogovorov o priseljenski književnosti Kdo neki tam piše gostili Svetlano Slapšak, Lidijo Dimkovsko in Miomiro Šegina. Priseljene avtorice bodo na srečanju spregovorile o pomenu priseljenske književnosti, razmerah ustvarjanja v Sloveniji in o svoji udeležbi na literarnih festivalih.
-
Pet let po izbruhu pandemije covida je bilanca po podatkih revije Science taka: 20 milijonov mrtvih, za 16 bilijonov dolarjev gospodarske škode, 130 milijonov ljudi pahnjenih v revščino. In še zdaj zaradi korone vsak teden umre tisoč ljudi.
-
Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.
-
Nekoč v Posočju / Ema Kugler je odprla vrata pekla
Nekoč so v Posočju in v grapah Idrijce živeli staroverci, ki so potem izginili. Lahko da so še med nami, lahko pa da so mutirali v drevesa – recimo v hraste, ki so jih častili kot sveta drevesa. V filmu Nekoč v Posočju, posnetem po Medveščkovem magnum opusu Iz nevidne strani neba (2007), namreč vsa tista drevesa, ki jih Ema Kugler in njena DP-ja, Lev Predan Kowarski in Dejan Ulaga, ujamejo v idrijskem hribovju, izgledajo kot posmrtne mutacije ljudi, ki so živeli dobro in pošteno, tako da niso mutirali v črve – posmrtno življenje črva je čakalo koristolovce. Starovercem, ki sta jih v 14. stoletju pokončala križ in meč, bi se sodobni neoliberalni fašizem gabil (ne, ne bi ga imeli za nekaj »naravnega«), kakor bi se jim gabilo vse, kar podžiga nasilje (bili so proti fizičnemu kaznovanju otrok, tu pa se vse začne, ne), sovraštvo (verjeli so v moč mediacije, zato sprti osebi nista smeli iz hiše, dokler nista dosegli poravnave), atomizacijo (verjeli so v skupnost, mantro, da družba ne obstaja, bi vrgli črvom), občutek krivde (fraze »kriv si« niso nikoli uporabljali) in podnebne spremembe (človeka niso imeli za krono stvarstva, vzdrževali so red v naravi, z njo so živeli in ji šepetali, gozd je bil zanje edino svetišče).
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
-
Pestro dogajanje na desnici: prestopi, razhodi in veliko sodelovanja
Oktobra lani sta SDS za Anžetom Logarjem, ki je napovedal ustanovitev nove stranke, zapustila tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh. Trojček je imel tako zadosti glav, da bi v državnem zboru lahko ustanovil poslansko skupino. A je že naslednji mesec sledil zaplet. Kaloh in Logar naj bi se bila tik pred ustanovnim kongresom Demokratov sporekla in njune poti so se razšle. Demokrati so ostali brez poslanske skupine v državnem zboru, Kaloh pa brez matične stranke. Oboji naj bi za svoje težave zdaj našli rešitev.
-
Amerika doživlja novi 11. september
Trump je zavzel fašistično držo: pompozno napada, grozi, zastrašuje, juriša – šokira. Začel je množično deportirati nezakonite priseljence, Mehiki in Kanadi je napovedal 25-odstotne carine (Kitajski le desetodstotne), s carinami je zagrozil Evropski uniji, vsem državam, ki ne sprejmejo deportirancev, je zagrozil s sankcijami (carinami, prepovedjo potovanj v Ameriko ipd.), odredil je zamrznitev socialne države, potemtakem vseh oblik zvezne pomoči (ni mu uspelo, a stresel je Ameriko), za trk potniškega letala in vojaškega helikopterja je obtožil bivša ameriška predsednika Joeja Bidna in Baracka Obamo ter načelo »raznolikosti, enakosti in vključenosti« (da je to res, mu govori »zdrav razum«, je rekel), načelo »raznolikosti, enakosti in vključenosti« je krivil za vse negativnosti (za požare v Los Angelesu, celo za inflacijo, češ da se centralna banka preveč ukvarja z raznolikostjo, enakostjo in vključenostjo), pomilostil je vse »patriote«, ki so 6. januarja 2021 napadli in zasedli Kapitol (pet mrtvih), iz svoje administracije je pometal vse tožilce, ki so sodelovali pri pregonu teh »patriotov«, glavnim FBI-jevcem je ukazal, naj se sami upokojijo ali pa bodo odpuščeni, ...
-
Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.
-
8. 2. 2025 | Politika
Protestniki Jankovića pozvali k opravičilu prebivalcem Ljubljane
Okoli tisoč protestnikov, ki so se danes zbrali na ljubljanskih ulicah, je od ljubljanskega župana Zorana Jankovića med drugim zahtevalo, da se javno opraviči protestnikom in prebivalcem Ljubljane ter da javno podpre srbsko študentsko blokado. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene v tednu dni, bodo pritisk stopnjevali, so napovedali.
-
Komentar / Podpora in podporniki
Jankovićeva podpora Vučiću je vsekakor neprimerna in nesprejemljiva. Zato je razumljivo, da je povzročila toliko neodobravanja in kritike. Tudi v obliki dveh peticij. A s peticijami je pogosto, in tako je tudi tokrat, križ. Ena (Grošljeva) je napisana v politični latovščini, ki nekaj namiguje, a nič ne pove, vendar vsaj razkrije avtorstvo. Pri drugi peticiji pa je avtorstvo nerazkrito, kar je milo rečeno nenavadno. Predvsem pa zaključek peticije proti županu Jankoviću poanto premakne v »slepo ulico«. Namreč, v njem je najprej rečeno, da je treba politikom »vzeti besedo«. Kako? Mar nista smisel in legitimiteta politike, kamor seže in do koder seže, vendar grajena na besedi?
-
Stranka SDS si je zaželela novega referenduma. Tistega pravega, zakonodajnega, za katerega morajo pobudniki najprej zbrati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, potem pa še najmanj 335 tisoč glasov proti zakonu, kolikor je, čez palec, visok zavrnitveni prag, da zakon na referendumu pade.
-
-
Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje?
Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.
-
Prejšnji četrtek, 30. januarja, so poslanci potrdili drobne, le nekaj stavkov dolge spremembe krovnega zakona za področje kulture. A vsebinsko so bile tako izjemno pomembne, da bi jih lahko, brez pretiravanja, označili tudi za revolucionarne.
-
»Moj životopis hočete, veš da res ne vem, kaj in kako začeti. Kako mi je misel študirati prišla? Ko sem bila 16 let stara, sem šla z atom na Dunaj in tam sem obiskala […] Belveder. Želja slikati se učiti, umetnica postati se me je z vso strastjo polotila, kakor je navada mojega temperamenta žali bog i potem kakor veš sem začela v domačem mesticu slikati i risati kakor sem vedila i znala.« S temi besedami je naša največja slikarka Ivana Kobilca (1861–1926) v pismu sestri Mariji pojasnila svojo odločitev za slikarski poklic. Ivane Kobilce sicer kot ženske niso pripustili na slikarske akademije, zato je študirala in kopirala stare mojstre v dunajskih galerijah, zlasti v Umetnostnozgodovinskem muzeju, nato pa je odšla po priložnosti in navdih v München, kjer se je vpisala na Šolo uporabnih umetnosti in nekoliko pozneje na zasebno šolo Aloisa Erdtelta.
-
Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.
-
Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez
Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.
-
Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem
Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.
-
Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo
V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.