Grega Repovž

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je ta razpoka?

Nekatere stvari so na prvi pogled videti samo čudne. Eden izmed oškodovancev v poplavah na Koroškem je pripovedoval, da je tistega deževnega dne nenadoma opazil razpoko v predsobi in se sam pri sebi ujezil na izvajalce, saj je bila hiša stara šele deset let. Čez uro je ugotovil, da se hiša premika in da je bila tista razpoka le prvi znak, da hiša stoji na robu plazu. Ta jo je še uro kasneje uničil za vedno, iz nje so pobegnili v zadnjem trenutku.

Koga motita solidarnost in pomoč prizadetim v poplavah?

Statistični urad Republike Slovenije rad objavlja zabavne podrobnosti. Ob mednarodnem dnevu piva, 2. avgusta, je objavil, da je leta 2020 v državi delovalo 68 pivovarn, in dodal, da povprečni Slovenec na leto popije 26 litrov piva. Nekaj mesecev poprej, ob mednarodnem dnevu sreče, je zapisal, da se je število ljudi, ki zase mislijo, da so srečni, v zadnjih letih povečalo za sedem odstotnih točk in da dojemanje sreče, tako kažejo raziskave, ni nujno povezano s finančnim položajem.

Dr. Miran Lavrič / »Zasuk proti neliberalni demokraciji po vzoru Madžarske v Sloveniji ni mogoč. Toliko manj z novimi generacijami.«

Slovenija velja za izrazito polarizirano državo, zato neverjetna medčloveška solidarnost, ki je deželo preplavila po avgustovskih katastrofalnih poplavah, ni povsem samoumevna. Morda pa polarizacija med ljudmi vendarle ni tako globoko zažrta, kot se pogosto zdi? Bi se stanje v državi lahko hitro izboljšalo, če bi bili temu naklonjeni tudi glavni politični akterji, predvsem tisti, ki gradijo politični kapital na delitvah in izključevanju? Lahko bi se, je prepričan Miran Lavrič, redni profesor sociologije na mariborski Filozofski fakulteti, ki se sicer ukvarja s sociologijo religije in študijami mladine, znan pa je predvsem kot vodja zadnje longitudinalne raziskave o položaju mladih v Sloveniji, Mladine 2020. Z njim smo se pogovarjali o politični in družbeni polarizaciji v državi, predvsem o vzrokih zanjo, ter o tem, ali podobne delitve kot njihove starše delijo tudi mlade.

Državljanska nepokorščina / Novi pozivi k neplačevanju RTV-prispevka

Prejšnji teden je vnovič potekal shod upokojencev v režiji Pavla Ruparja. Le da ga tokrat na TV Slovenija niso v živo prenašali. To nenavadno prakso prenašanja shodov, v prvi vrsti prav Ruparjevih, je uvedlo prejšnje vodstvo javne radiotelevizije, zato se je novo v skladu s profesionalnimi novinarskimi standardi odločilo, da prenos odpove.

Sašo Hribar / Najbolj celovit slovenski komik vseh časov

Sašo je imel poseben fetiš. Rad je bral spletne komentarje pod članki. Spremljal je tudi Twitter oziroma X, ne da bi kdaj kaj napisal. Pri tem si je ustvaril rahlo napačno sliko: prepričan je bil, da ni veliko ljudi, ki cenijo njegovo delo. Spraševal se je, kakšen smisel sploh še ima vsak petek dopoldne sedeti v radijskem studiu z ekipo imitatorjev in ustvarjati Radio GA GA na odmaknjenem 1. programu. Danes, ko na spletu in družabnih omrežjih prebiram vse te zapise ob njegovi smrti, mi je najbolj žal, da tega ne bo nikoli videl. Škoda. Ker prava slika je popolnoma drugačna: radi so ga imeli in neizmerno so ga cenili. In takšnih je bilo veliko več, kot si je mislil.

Bavčarji in vsi preostali

Evropsko sodišče za človekove pravice je nekdanjemu ministru v časih vlad rajnke LDS in gospodarstveniku Igorju Bavčarju prisodilo 16 tisoč evrov odškodnine, ker mu je bila v Sloveniji kršena domneva nedolžnosti.

Največji prejemniki denarja / Beletrina, Petrol in Knauf Insulation, najaktivnejši državljani

Ministrstvo za javno upravo pod ministrico Sanjo Ajanović Hovnik je marca objavilo prvi javni razpis za »krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic«. Na razpisu, ki je bil odprt do 15. maja, je največji prejemnik »zavod za trajnostno gospodarstvo« CER Partnerstvo, ki so ga ustanovila podjetja Petrol, Knauf Insulation in Slovenijales in v svetu katerega sedijo skoraj izključno predstavniki podjetij, kar je v nasprotju z zahtevano neodvisnostjo nevladnih organizacij. Med največjimi prejemniki je tudi založba Beletrina zasebnega menedžerja v ( javni) kulturi Mitje Čandra, kjer so le nekaj dni pred iztekom razpisa prilagodili statut.

Razsvetljeni premier in temačna notranja politika

Vlada je prejšnji četrtek za generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića. Gre za kariernega policista, ki pa se otepa številnih očitkov o hoji po robu zakona med večdesetletno policijsko kariero in tudi očitka, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na ta položaj. O tem je dolgo odločala posebna komisija uradniškega sveta in na koncu prišla do sklepa, da novi prvi mož izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, čeprav v karieri v policiji ni vodil niti ene same enote. V letu dni smo tako opazovali preobrazbo politike Roberta Goloba na področju notranjih zadev, policijske represije in migracij, pa tudi odnosa do tujcev, glede katerih je v času pred volitvami obljubljal demokratični napredek.

Leti, leti šolska streha

Neurje odkrilo streho litijske gimnazije, šola bo do nadaljnjega zaprta. Močan veter odkril streho osnovne šole. Neurje v Šmarju razkrilo osnovno šolo. Močan veter odnesel streho na šolah v Turnišču in Dobrovniku. Močan veter odkril streho novogoriške osnovne šole. Na OŠ Cankova je neurje uničilo skoraj celotno streho, poplavljene so učilnice, kabineti. Streha šole je letela po zraku kar 200 metrov. Ali pa: v Selnici ob Dravi veter odkril streho in jo vrgel čez cesto, zaradi tega je bila glavna cesta skozi kraj dalj časa zaprta. To je le nekaj medijskih poročil o nesrečah, ki so se v zadnjih nekaj mesecih zgodile po Sloveniji in v katerih je bila zaradi neurij, kot zakleto, uničena predvsem ali celo zgolj streha krajevne osnovne ali srednje šole.

Ekonometrija iz gostilne

Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.

Evropski denar za županov hotel?

Pri več razpisih in deljenju denarja iz Načrta za okrevanje in odpornost pa se zapleta tudi ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana (SD). Ravno njegovo ministrstvo je dodelilo 350 tisoč evrov občini Hoče-Slivnica za projekt, v okviru katerega bi župan Marko Soršak posekal okrog 200 zdravih odraslih lip, jih nadomestil z novimi in naredil vsaj štiri milijone evrov okoljske škode, kot je pokazal izračun Gorazda Marinčka iz okoljskega združenja Rovo, ki smo ga v Mladini objavili prejšnji teden. Na vprašanje, kako je tak projekt sploh lahko prestal presojo razpisne komisije, ki deli evropski denar za zeleni prehod, so nam z ministrstva odgovorili, da je vloga občine izpolnjevala vse pogoje razpisa, namenjenega sofinanciranju vlaganj v turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti.

Devet zahtev za protipoplavno obnovo

»Naše vodotoke urejajo strokovnjaki, ki imajo bager in kamion,« je dejal eden od domačinov, starejših udeležencev sredine prireditve v Škofji Loki, na kateri so predstavniki PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Biotehniške in Naravoslovnotehniške fakultete, Aljoša Petek, Darja Matjašec, Igor Zelnik in Barbara Čenčur Curk, predstavili poziv ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu. Brežan je namreč najodgovornejši za zakonodajo o popoplavni obnovi, ki zdaj nastaja. Poziv, ki ga je podpisalo več kot 160 priznanih strokovnjakov vodnih, prostorskih, bioloških in drugih strok ter predstavnikov nevladnih organizacij (prvopodpisani je prof. dr. Mihael J. Toman), vsebuje devet zahtev – še ključnejša pa je zagotovo ponudba ministru, da so podpisniki, torej stroka, pripravljeni dejavno pomagati.

So najpomembnejše zobne korenine?

Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.

Dama z nekom iz ozadja!?

Avtomobilsko prometne minute so oddaja Vala 202, drugega programa javnega Radia Slovenija, v kateri poslušalce seznanjajo z novostmi na avtomobilskem trgu. Toda tisti, ki so ji prisluhnili prejšnjo soboto, so ob predstavitvi prenovljenega manjšega Mercedesovega avtomobila (razred A) osupnili, saj je voditelj Janez Martinčič, sicer že upokojeni radijski starosta, razložil: »Čeprav seveda moškemu vozniku v tem vozilu ni treba biti nerodno, pa si vseeno predstavljamo, da bi ga bila vesela predvsem dama, ki bi bila pripravljena ali sposobna za avtomobil odšteti blizu 40 tisočakov oziroma ji to omogoča kdo iz ozadja.«

Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov 

Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.

Italijanski predsednik se ni udeležil slovesnosti na Rabu 

Hermanu Janežu je vojna za vselej spremenila življenje, ko so italijanski fašisti leta 1942 požgali njegovo rojstno vas Stari Kot in sosednje kraje. Glavnino tamkajšnjih prebivalcev so nato odpeljali v taborišče Kampor na Rabu – v taborišče, kamor so zaprli do 15 tisoč internirancev, po nekaterih ocenah pa naj bi jih bilo tam umrlo približno 4500.

TV komentar / Kaj z Evropsko unijo?

Z veseljem je gledati oddaje, ki jih pripravlja danes že uveljavljeni zunanjepolitični novinar Adrijan Bakič. Že zaradi stila, jezika, bontona, natančnosti – Bakič ima vse odlike stare zunanjepolitične redakcije TV Slovenija. In tajming oddaje o prihodnosti Evropske unije je bil izbran dobro, dan pred urbi et orbi zadnjim nagovorom predsednice Ursule von der Leyen »evropskim ljudstvom«. Naslednje leto ob tem času bo namreč že izvoljena nova sestava evropskega parlamenta, komisija pa bo morda imela že novega predsednika oziroma predsednico. Zakaj morda? Ker so politična razmerja v Evropski uniji iz mandata v mandat bolj zapletena, rdeče-črna koalicija pa vsak mandat izgubi malo moči. Rezultat vsakih naslednjih evropskih volitev je bolj obremenjen z rastjo skrajne desnice po vsej Evropi. Le čestitali smo torej lahko avtorjem oddaje – dejansko je zadnji govor predsednice komisije lahko razumeti kot neuradni začetek predvolilne kampanje.

So breztirni tramvaji prihodnost javnega prometa?

Breztirni tramvaji so novost, ki jo nekateri vidijo kot rešitev za težave z javnim prevozom v mestih in predmestjih. Pa je nova tehnologija res tako drugačna od teh, ki jih že poznamo?

Študija, ki so jo čakali

»Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.

Janko Lorenci

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Drugo rojstvo javne tv?

Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.