Izginuli kip

Pred nekaj dnevi so se Ljubljančani in Ljubljančanke spraševali, kam je izginil kip Ilegalca, simbol vseh ilegalcev v okupirani prestolnici med letoma 1941 in 1945. Spomenik kiparja Frančiška Smerduja je stal v nekdaj Leninovem (danes Argentinskem) parku vse od leta 1953. Zaradi brisanja zgodovinskega spomina oziroma partizanskih simbolov, ki so moteči za sedanjo oblast, so se nekateri zbali, da bo »umaknjen« tudi ta kip. Več

Črna odvisnost

Regionalna cesta v kitajski Notranji Mongoliji blizu mesta Ordos. Po asfaltu se vrtinči premogov prah, kot bi bil suh, črn sneg. Prekriva veje klavrnih jelk, rastočih ob cesti. S črnim prahom so prekriti tudi tovornjaki, ki tod vozijo drug za drugim, na stotine jih je. Prevažajo tovor iz premogovniškega revirja, ki se začne že slabih pet minut vožnje od mestnih meja. Več

Heni Erceg

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Hrvaška  Za naročnike

Madina Husini

Na fotografiji najbolj izstopajo njene za kostanj velike črne oči in iztegnjeni jezik, ki ga je, razposajeni otrok, pokazala snemalcu. Srčkan je ta obražček šestletne Madine Husini iz Afganistana, pred katero je še vse življenje. Tako bi bilo v kaki boljši državi od tiste, iz katere je morala z družino pobegniti, ker so talibi grozili očetu in ga napadli z nožem, sestro pa polili s kislino. Madina je bila šestletna deklica. Bila je. Toda ni je več. Če bi kdo posnel film o usodi deklice s kot kostanj velikimi očmi, bi občinstvo po vsej Evropi ihtelo v žalosti in preklinjalo krivičnost protibegunske politike, gotovo pa bi jokali tudi Hrvati. Toda v resničnem življenju ni ne krivca za grobo prekinjeno življenje male Madine, za večmesečno grdo ravnanje z njeno družino na Hrvaškem, za popolno razčlovečenost te države in njenih ustanov ne kesanja zaradi vsega tega. Več

Vlado Miheljak

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Dva leva  Za naročnike

Nazaj k Mariji Tereziji

Zdi se, da je Sloveniji usojena razcepljenost med likoma matere Terezije in Marije Terezije. Patološko narcisoidni Pahor sporoča mestu in vasi, da se bo končno tudi on aktivno vključil v reševanje težav s pandemijo. Če je še do včeraj veljalo, da je zaradi samozazrtosti pripravljen kršiti zapovedane omejitve in ogrožati zdravje in življenje tudi najbolj ogroženih, denimo starostnikov v domovih, je sedaj aktiviral svoje potenciale. In to kako! Bebavo smejoč se pozira v telovadnici, obkrožen z mučilnimi in nategovalnimi napravami in orodji. Ni čisto jasno, koliko bo koristilo, a v dobri veri sporoča, da če že ne premore ravno modrosti, širi vsaj vedrino, dobro voljo in ljubezen. Pač kot nekakšna politična izpeljanka Matere Terezije. Na drugi strani pa je nedavno vnesena v politični žargon nova kategorija. Namreč lik Marije Terezije. Z njim je sicer označil poslanec Breznik šolsko ministrico Kustečevo. Več

Janko Lorenci

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kolumna  Za naročnike

Sesuvanje javne TV

Na nacionalki so se novinarji uprli spremembam, ki jih vsiljuje vodstvo ustanove. Namen generalnega direktorja Graha Whatmougha, političnega nastavljenca oblasti, je preprost: nacionalka ni dovolj naša, je motnja, zmanjšali ji bomo gledanost. Pritisk je brutalen, slabo zakrinkan in del Janševe širše strategije uničevanja in podrejanja vseh točk, ki tako ali drugače nadzorujejo oblast. Grahu Whatmoughu pri uničevanju nacionalke pomagajo notranji kolaboranti. Več

Volje ne manjka

Hoče. To je morda najlepše, kar je zdaj mogoče povedati o bodoči tribarvni nemški koaliciji. Zdi se, da res hoče voditi državo. Več

Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu. Več

Darilo za Darilo

Iz Anglije je prejšnji teden priletela novica, da je slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki je že kmalu po 20. letu odšla živet v London in tam deluje še danes, prejemnica ugledne, deset tisoč funtov vredne filmske nagrade jarman za najinovativnejše dosežke na področju filma in gibljivih podob. Med drugim je bila nagrajena za umetniški film Darilo, v katerem se je ukvarjala s konceptom kulture kot političnega darila. »Film pokaže, kam lahko pripelje instrumentalizacija umetnosti. Vsa arhitektura, ki sem jo uporabila za lokacije filma, je bila denimo izvedena z nekim upanjem v solidarnost, a sovražni govor hitro da legitimnost, da se uniči in zatre vsa ta potencialna utopija,« je za Mladino dejala ob lanski razstavi Fundus prizadevanja v MSUM, kjer je bilo na ogled prvo dejanje filma Darilo. Več

dr. Bogomir Kovač

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija  Za naročnike

Čas streznitve

Evropska komisija (EK) že dobro leto išče politični ekonomski izhod za novo ekonomsko upravljanje EU. Krize se zadnjih deset let kopičijo in poglabljajo. Vse terjajo drugačno institucionalno podobo EU, večjo koordinacijo ekonomskih politik, centralizacijo ukrepanja in bistveno povečanje finančnih virov. Novi skupni evropski razvojni načrt usmerjajo stara upravljavska pravila. In to je problem, ki ga želi rešiti nova EK, tudi v sodelovanju z državljani EU, z novimi institucijami in drugačnimi prijemi. EU pet let neuspešno išče nove rešitve, zato se poglabljajo nasprotja in razlike med članicami. Če EU želi obstati, mora izboljšati globalno ekonomsko konkurenčnost in politično privlačnost za ljudi. Toda evropski proračun je premajhen, politična federalizacija EU pa je vse manj mogoča. Celovita reforma ekonomskih institucij in političnega upravljanja je torej nuja. Slovenija je pod Janševo vlado na napačni poti. Ekonomsko nas bo obremenjeval visok strukturni primanjkljaj, politično smo zabredli v suverenizem in avtokracijo. Na ključnih položajih države je danes horda nesposobnih in nespodobnih ljudi. Družbeni stroški normalizacije in vrnitve v prihodnost bodo visoki. Več

Naslovnica jutrišnje Mladine: GR€MO MI PO $VOJE

Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Tomaža Lavriča, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema. Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. decembra, dalje. #Mladina48 Več

Odkrili sprožilec redkih krvnih strdkov po cepljenju z AstraZeneco

Znanstveniki razkrili, da so odkrili "sprožilec", ki vodi do izjemno redkega pojava krvnih strdkov po cepljenju s cepivom proti covidu-19 podjetja AstraZeneca. Vzrok za nastanek strdka je povezovanje posebnega trombocita v krvi z adenovirusom iz cepiva, na spletni strani poroča britanski BBC. Več

Kurz se umika iz politike: »Odločitev ni bila lahka«

Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes potrdil poročanje medijev, da se po desetih letih umika iz politike. V petek bo predvidoma predal vodenje Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in poslanske skupine, v prihodnjih tednih pa uredil predajo vseh svojih političnih funkcij, je pojasnil danes v izjavi za medije. Več

Predsednica Evropske komisije meni, da je čas za razmislek o obveznem cepljenju 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je napočil čas, da v Evropski uniji razmislimo o obveznem cepljenju proti covidu-19. Ob tem je poudarila, da je odločitev o tem v rokah vlad držav članic povezave. Komisija je sicer predstavila priporočila za usklajen pristop za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Več

Na pediatrični kliniki upajo, da bodo prihodnji teden začeli cepiti otroke, stare od 5 do 11 let

Na pediatrični kiniki so doslej skrbeli že za več kot 80 otrok s potrjeno okužbo z novim koronavirusom. Ta lahko tudi v otroški populaciji povzroči zdravstvene težave, cepljenje proti covidu-19 pa zmanjša možnost obolevanja, izpostavljajo pediatri. Izrazili so upanje, da bodo lahko prihodnji teden na kliniki začeli cepljenje otrok od 5 do 11 let. Več

Prešernov kult v socializmu

Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemioloških razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo, na ogled pa bo od danes do 30. januarja. Več

»Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi«

"Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi, da se bo mednarodna skupnost lahko kolektivno, učinkovito in takoj odzvala na prihodnje pandemije. Odločitev Svetovne zdravstvene skupščine se bo zato zapisala v zgodovino. Razmere in naši državljani to zahtevajo: okrepiti moramo preprečevanje pandemije, pripravljenost in odzivanje, če se v prihodnosti ne želimo znajti v podobni situaciji." Več

»Kdor pri TV Slovenija izpostavlja gledanost, drsi v past«

"Kdor kot osrednji argument posegov v javno radiotelevizijo izpostavlja gledanost, drsi v past. Pozornost publike je seveda pomembna, a definirati je treba, kdo gleda kaj in kdaj. Potrebna je globoka analiza vsebin, forme in 'trga'. Upoštevati je treba tudi finančno in kadrovsko podhranjenost produkcije. Prejšnja direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak se je s temi vprašanji ukvarjala več let, pa jo je generalni direktor letos naglo odstavil, češ da zadev ne zna sanirati. Novi v. d. direktorja je po dveh mesecih uradovanja in kadrovanja – osrednji rezultat tega obdobja je protestni odstop štirih glavnih urednikov – programskemu svetu predlagal programsko-produkcijski načrt za leto 2022, v katerem manjka kup utečenih oddaj. Njihova prepoznavnost je sicer tako velika, da so proti ukinjanju protestirali akademiki, diplomati, strokovnjaki, združenja, ugledne institucije…" Več

Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje«

Vsi, ki nas opazujejo, vidijo predvsem nerazumljivo brezbrižnost do bolezni in smrti, ki kosi pred našimi nosovi, brezbrižnost do soljudi, naše prihodnosti in tudi naših lastnih življenj, pravi imunolog Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi ostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas o čemerkoli prepričeval," je zapusal in dodal, da je epidemija po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno, kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila.  Več

Kaj čaka potnike ob prihodu v Slovenijo iz držav na jugu Afrike?

Potniki, ki so bili v zadnjih 14 dneh v Južni Afriki, Lesotu, Bocvani, Zimbabveju, Mozambiku, Namibiji ali Esvatiniju, morajo od danes ob prihodu v Slovenijo, kjer morajo v desetdnevno karanteno, opraviti tudi tri PCR-teste. Več

Zbližani pod pritiskom

Ni presenetljivo, da pandemija globoko vpliva tudi na razmerja. Vemo, da je zaradi karanten poraslo nasilje v družini, številna partnerstva pa so se končala z ločitvijo. A zdi se, da v tem smislu pandemija deluje kot nekakšen ekonomlonec: če se nekatere zveze ali zakoni pod pritiskom hitreje zlomijo, se v drugih – sploh medosebno in finančno trdnih – partnerji še bolj povežejo. Novi odnosi napredujejo tako hitro, da se jih je prijel naziv turbozveze; partnerji hitreje delajo “naslednje korake” v zvezi. Več kot polovica poročenih pa pravi, da partnerja sedaj bolj cenijo in so mu bolj predani.  Več

Pahorjeva politika in Janševi nestrpni tviti 

V Galeriji Salsaverde v Izoli bodo, 3. decembra ob 18. uri odprli razstavo Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje projekta Politika iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi bo predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa. Več

»Delta se je pojavila pred cepivom«

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb. Več

Hojs: »Tega slovenska policija ni nikoli izvajala«

Notranji minister Aleš Hojs je v torkovem pogovoru za Delo zavrnil očitke, da slovenska policija nasilno zavrača migrante na meji. Je pa hrvaški policiji ob tem očital, da migrantom daje navodila, kako naj zaprosijo za mednarodno zaščito v Sloveniji.  Več

Beović: »Po potrditvi smrti zaradi cepiva Janssen ne pričakujem upada zanimanja za cepljenje«

Predsednica posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović po potrditvi povezave med smrtjo dekleta in cepljenjem s cepivom podjetja Janssen ne pričakuje dodatnega upada zanimanja za cepljenje proti covidu-19 , kvečjemu pričakuje izboljšanje zanimanja. Po njenih besedah tudi v Sloveniji postaja očitno, da je "covid-19 nevarna bolezen". Več

Ozonska luknja in ščepec optimizma

Pred dobrimi tridesetimi leti, leta 1989, je bil sprejet mednarodni sporazum, ki velja za eno od najuspešnejših okoljskih prizadevanj v zgodovini. Montrealski sporazum prepoveduje skoraj sto umetnih snovi, ki škodujejo ozonski plasti, in je edina pogodba ZN, ki so jo podpisale vse države članice. Več

Madžarski parlament podprl sporni referendum o diskriminatornem zakonu 

Madžarski parlament je podprl razpis referenduma o diskriminatornem zakonu, ki prepoveduje dostop mladoletnikov do knjig in informativnega gradiva o homoseksualnosti, transseksualnosti ali spremembi spola. Več

»Zahodnoevropske države so do grla site razdiralcev EU, Janše, Orbana in Morawieckega«

"Zahodnoevropske in predvsem skandinavske države so do grla site razdiralcev EU, Morawieckega, Orbana in Janše, te bedne falange, ki se trenutno naslaja ob barbarskem kršenju vseh azilnih pravil beguncem in ob njihovem umiranju na poljski meji; za Morawieckega so begunci prišli v pravem času, zdaj nas on brani pred vdorom barbarov, nenadoma je iz razdiralca postal branik 'naše evropske kulture'. To je pravi odgovor na prihod beguncev, ga je ob truplih otrok pohvalil tudi Janša in zemlja pod njim se ni odprla. Če jim torej evropska komisija ne zna, v tem primeru pa zaradi lastnih koristi prav perverzno tudi noče stopiti na prste, pa so močne države vendarle dosegle resnejšo uporabo in dograjevanja mehanizmov discipliniranja tistih, ki zavzeto zlorabljajo evropska sredstva in enako zavzeto spodjedajo Evropsko unijo, ki jih hrani. Evropsko sodišče je tako Poljsko in Madžarsko že usekalo po žepu, s tem pa predsednikoma zamajalo politično moč. A to še ni vse: nova nemška vlada je pravkar decidirano sporočila, da ne bo dala soglasja za denar za ti dve državi, če ne bosta odpravili kršenja vladavine prava. In mi smo jima blizu." Več

»Vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi«

"Zaenkrat podatki, ki jih imamo, kažejo na to, da bo tudi pri novi različici omikron zdravilo za zdravljenje covida-19 molnupiravir učinkovito. In vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi. Res pa je, da z vsako novo različico nekaj teh protiteles odpade."  Več

Pred 40 leti Slovenijo pretresla letalska nesreča, v kateri je umrlo 180 ljudi

Slovenijo je pred 40 leti pretresla huda letalska nesreča, ko se je letalo tedanjega slovenskega prevoznika Inex-Adria zaletelo v goro na Korziki, pri tem pa je umrlo vseh 180 ljudi na krovu. Spomin na to tragedijo bo danes obeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo položil venec na spomenik žrtvam nesreče na ljubljanskih Žalah. Več

Marko Jakše na 59. beneškem bienalu

Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu, mednarodni razstavi likovnih umetnosti, ki bo potekala od 23. aprila do 27. novembra 2022, zastopal slikar Marko Jakše. Jakšetova razstava bo vključevala platna iz njegovih različnih obdobij, so sporočili iz Moderne galerije. Več