Nacistične tablice

V Sloveniji je registrskih tablic, narejenih po meri, vsako leto več. Leta 2024 jih je bilo okoli 78 tisoč, to pomeni, da ima približno 4,5 odstotka registriranih cestnih vozil personalizirano registrsko tablico. Število tablic, narejenih po meri, se je v zadnjih letih povečalo, leta 2021 jih je bilo le nekaj več kot 54 tisoč. A vse to ni zastonj.

Trump in Putin proti Evropi

Ko sem spomladi 2022 spremljal rusko okupacijo Ukrajine, sem bil globoko pretresen. Seveda so bili pretreseni tudi številni drugi, a zame konkretno je bilo najbolj nedoumljivo, kako lahko kdo v današnjem času razmišlja tako grobo in primitivno, kot je nakazovala tista vojaška akcija. Ruski načrt je bil, kot vemo danes, približno takšen: s tanki se bodo pripeljali v drugo državo, ki se bo hitro zlomila. Konkretno, ruski tanki naj bi zapeljali v mesta in vasi, ljudje bi se po tem prvotnem načrtu morali prestrašiti demonstracije sile in se podrediti novi oblasti, novemu gospodarju. Tako si je Putin zamišljal okupacijo Ukrajine. V nekaj dnevih se je želel popeljati s tanki v ukrajinska mesta, s Kijevom vred, ki naj bi prav tako hitro padel.

Čarobna noč Janeza Janše

To poletje je stranka SDS že 30. pripravila svoj poletni tabor. Potekal je v kampu Klin v Lepeni, dolini na obrobju Triglavskega narodnega parka. Štirinajst dni so člani stranke preživeli tako, da so hodili v gore, raftali po Soči, molili, splezali na Triglav. Na programu ni manjkalo zgodovinskih predavanj z naslovi kot Raziskovanje staroselcev pri nas in iskanje slovenskih korenin: Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?. Zadnji dan tabora pa je bil seveda dan počitka. »Skalaški dan počitka za krepitev vere, upanja in ljubezni«, ki je »za srce in dušo, družino in našo domovino«.

Same proti vsem

Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?

Ovadeni izraelski vojak v Sloveniji

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in Policijska uprava Nova Gorica sta prejšnji teden prejela kazensko ovadbo zoper vojaka izraelske vojske, ki je v enem od turističnih krajev ob Soči. Vojak je bil s svojo brigado dejaven v tako imenovanem koridorju Netzarim v Gazi, kjer naj bi bila izvršena očitana mu kazniva dejanja, med drugim vojno hudodelstvo. Ali je ovadeni še v Sloveniji, ni jasno, v prvih dneh tedna ga policija ni izsledila, torej ga ni niti zaslišala. Kaj je epilog dveh ovadenih izraelskih vojakov v Belgiji?

Nekemična zasvojenost

Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.

Renesansa neumnih telefonov

Zavedanje, da zlobne tehnološke korporacije ribarijo naše podatke, zlato rudo 21. stoletja, se je v zadnjem desetletju postopoma, a trdno zasidralo v kolektivno zavest (večidel mlajših) uporabnikov. Dokaj silovito se širijo tudi vesti o temni plati pametnih telefonov in družbenih omrežij, zaradi katerih si številni uporabniki, zmožni tovrstne samorefleksije, odvisnost od naprav priznajo in se skušajo od njih tako ali drugače oddaljiti.

Pobijanje in stradanje se nadaljujeta

Varnostni kabinet izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je konec prejšnjega tedna po maratonskem nočnem sestanku sprejel načrt za širitev operacij v Gazi. Najprej naj bi bil Netanjahu želel v celoti prevzeti vojaški nadzor nad območjem, a so se temu uprle izraelske obrambne sile. Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz je Ejal Zamir, načelnik generalštaba izraelske vojske, ob tem posvaril, da bi za kaj takega potrebovali vsaj tri mesece priprav in bi morali vpoklicati 200 tisoč rezervistov. Naposled se je varnostni kabinet odločil, da bo Izrael za začetek zavzel mesto Gaza. To je vnovič sprožilo notranja trenja, saj je finančni minister Bezalel Smotrič Netanjahuja obtožil, da je »popustil šibkosti«. Protesti za izpustitev talcev in končanje operacij v Gazi se zdaj v Izraelu stopnjujejo.

Vlado Miheljak

14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Dva leva  Za naročnike

Ni vse tako resno, kakor je videti

Slovenska diplomacija in sploh politika nenehno iščeta način, kako biti na pravi strani zgodovine, ne da bi se to poznalo. Skratka, iščeta diplomatsko formulo prave mere. A v diplomaciji in mednarodnih odnosih je že tako, da je prava mera vselej preveč ali premalo. Sploh se je slovenska politika navzela siceršnjega nacionalnega pojava streljanja napačnih tarč. Tudi v primeru aktualnih vojn, vojnih zločinov in genocidnih ravnanj v Ukrajini in v Gazi. Slaba tolažba je, da v tem ni osamljena. Združeni Evropejci so takoj po začetku vojne v Ukrajini usmerili svoje strelice v ruske športnike, umetnike, znanstvenike, slehernike, pa celo pasemske mačke (sic!). A po treh letih in pol vojni še vedno ni videti konca; mesta in vasi še vedno gorijo, dekleta izgubljajo fante, žene može, otroci očete, civilisti domove in življenja, na pokopališčih zmanjkuje prostora ... Edina opazna sprememba za zdaj je, da Trumpova Amerika po kratki prekinitvi spet oborožuje Ukrajino, račune za stroške pa po novem izstavljala Evropi.

Zdravniško pomoč zaradi elektronskih cigaret

Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

Soseska upora

David Rojas si je opasal pištolo in si čez ramo obesil brzostrelko, da mu je visela ob boku navzdol, jaz sem si oprtal nahrbtnik s fotoaparatom, Victoria, Davidova 18-letna hči, pa se je odišavila s parfumom. Ura je bila 4.30 in zunaj je bila trda tema. Tudi mi smo bili odeti v črno. V dnevni sobi je bilo pokončno ogledalo, v katerem smo se drug za drugim preverili. David je Victorii na desni rokav pritrdil našitek z venezuelsko zastavo, meni pa podal črno kapo s šiltom, da bi bil čim bolj podoben njegovim tovarišem iz kolektiva Frente de colectivo revolucionario Sergio Rodriguez (FCR SR). Kolektivi oziroma colectivos so levičarske revolucionarne skupine, ki so prisotne po vsej Venezueli, epicenter njihovega delovanja pa je v soseski 23 de enero (23. januar) v glavnem mestu Caracas. 23 de enero velja za bario, kar je naziv za revnejšo sosesko. Tu smo bili. Tukajšnji kolektivi so pred leti pobili pripadnike tolp in preprodajalce drog, izgnali policijo in vzpostavili varnostni nadzor ter ljudsko oblast. Bario, ki šteje okoli sto tisoč prebivalcev, uživa visoko stopnjo avtonomije.

Tvoj oče se je rodil star 100 let

Palestinska režiserka Razan AlSalah poskuša prek Googlovega uličnega pogleda poiskati hišo svoje babice, a je ne najde. Tako se odvrti Tvoj oče se je rodil star 100 let, tako kot Nakba, kratki film, ki ga je Razan AlSalah posnela leta 2017 – če bi danes posnela nadaljevanje, potem v Gazi s pomočjo Googlovega uličnega pogleda ne bi več ničesar našla. Praktično nobene hiše. Tako kot so Izraelci izbrisali Gazo, so leta 1948 izbrisali številne palestinske vasi, tudi Ma’loul, kamor so se Palestinci, kot vidimo v kratkem filmu Ma’loul praznuje svoje uničenje, posnetem leta 1984, obredno vračali, da bi se spominjali hiš, od katerih so ostale le fotografije in risbe. Danes Izraelci delajo vse, da od Gaze ne bi ostale niti fotografije in risbe – izbrisati hočejo palestinske spomine na Gazo. Knjižnice, univerze, arhive, družinske albume, generacije otrok, ki bi se lahko spominjali. Naša domovina so besede – naslov kratkega palestinskega filma, ki se dogaja v imaginarni prihodnosti, v kateri se Palestinci vrnejo v priznano in neodvisno Palestino – je še kako precizen. Palestinci svojo deželo spletajo iz besed. Tu malce spominjajo na Slovence, ki jih je pri življenju, kot so nas učili, ohranjala prav beseda.

Dve plati iste medalje

Prihodnji teden bo na različnih lokacijah v Ljubljani že devetič potekal festival Grounded, ki napredno mislečo muziko iz obskurnih kotičkov klubskega podtalja združuje z aktivističnim diskurzom in kritično mislijo. Pogovorni program, za katerega skrbi Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica in aktivistka, bo čez dan na sporedu v atriju Mestne hiše. Ob poznejših urah, vse do zore, pa bo v klubu Gromka (in na dvorišču pred njim) na Metelkovi in v dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, štabu organizatork festivala, glasno odmevala radikalna (post)klubska in eksperimentalna elektronska glasba. Za izrazito eklektičen glasbeni program, ki bo krmaril med libanonskim rapom, latinskoameriškimi klubskimi zvoki, argentinskim reggaetonom (RKT), technom, chicaškim housom, EDM-om, belizejsko punto, brukdownom, (oksimoronskim) ambientalnim gabberjem, breakcoreom, emom, noise opero, pankom, hardcorom, različnimi odvodi klubske muzike jutrišnjega dne in še marsičem, sta kot vselej poskrbeli protagonistki domačega kvirovskega undergrounda Nina Kodrič in Nina Hudej, članici mednarodno uveljavljenega dvojca Warrego Valles.

The Black Keys: No Rain, No Flowers

Kaj dvojec The Black Keys sploh še lahko pokaže leta 2025 – po skoraj četrt stoletja delovanja, po dvanajstih izdanih albumih, po (ponovni) »redefiniciji« ali popularizaciji blues rocka, po jasnem in načrtnem premiku v »sredino«, po številnih sodelovanjih z različnimi »superproducenti« …? Najkrajši odgovor bi bil: »Ne prav veliko.« Daljši pa bi se glasil, da zna postreči s korektnim sredinskim izdelkom, ki mu je težko kaj posebnega očitati, a to je pravzaprav ena od glavnih težav. No Rain, No Flowers je polikan skupek pop-soul balad, poprockovskih ekvivalentov, udarnejših poprockerskih hitičev … Skratka, skupni imenovalec je jasen.

»Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo«

Koaliciji »Proti zastrupitvi bolnikov«, kot se imenuje najnovejši projekt samooklicanega borca za otroke in družine Aleša Primca, je uspelo zbrati število potrebnih podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Za dejanski razpis referenduma, ki bi se lahko zgodil pred koncem leta, bo morala ta septembra zbrati še 40 tisoč overjenih podpisov. O zakonu in večletnih prizadevanjih zanj – do različnih pobud je prišlo že prej, svoj predlog zakona pa so v društvu Srebrna nit prvič predstavili leta 2021 –, ter očitkih, ki na njegov račun letijo predvsem iz cerkvenih in zdravniških logov, smo se pogovarjali s pobudnikom zakona dddr. Andrejem Pleterskim, po izobrazbi arheologom, zgodovinarjem in etnologom, ki je bil do upokojitve zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Zakaj tako radi gledamo neumnosti?

Z resničnostnimi oddajami je nekako tako: človek nerad prizna, da jih gleda, in tudi kadar jih gleda, bi bilo pretirano reči, da to počne prav aktivno. A nobena skrivnost ni, da imajo te oddaje veliko gledalcev. Kuharsko tekmovanje MasterChef na primer velja za eno najbolj gledanih zabavnih oddaj na komercialni televiziji POP TV, prvo oddajo šova Kmetija pa si je lani ogledala skoraj polovica gledalcev, ki so bili takrat pred televizorji. Visoko gledanost takšne oddaje beležijo tudi na ponudniku pretočnih vsebin Voyo, na katerem je zanimanje dela gledalcev nazadnje vzbudil še britanski šov Otok ljubezni. Najbrž zato, ker je v letošnji sezoni v njem nastopil Slovenec Boris Vidović, nekdanji nogometaš, ki je prej sodeloval tudi v že omenjeni Kmetiji in oddaji Exatlon. Ker se, če nič drugega, iz antropoloških razlogov, zares pa zaradi gole zvedavosti spodobi, smo zadnji teden tudi sami nekaj večerov preživeli ob gledanju te oddaje.