Bodi mi miren

Med k dramatiziranju nagnjenimi narodi hribovitega polotoka, ki je pravzaprav večno nemirno črevesje Evrope, je v rabi izraz ’balkanska mentaliteta’. Z njim se od nekdaj označuje miselnost lokalnih vojvod, voždov in drugih samodržcev, ki venomer iščejo načine za razširitev svojega gospostva. Največkrat se jim domišljija ustavi pri meču in ognju. Ta je leta 2022 pričel tleti (kakopak) na Kosovu.

Vrnitev v Gilead

Donald Trump je odšel s položaja ameriškega predsednika, toda konservativni sodniki, ki jih je imenoval na vrhovno sodišče (Neil Gorsuch, Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett), so ostali. In ti vrhovni sodniki, za katere se je vnaprej vedelo, da so pro-life, da torej iz verskih in političnih razlogov fanatično nasprotujejo splavu, so v spregi s preostalimi konservativnimi sodniki razveljavili sodbo Roe v. Wade, s katero je vrhovno sodišče leta 1973 legaliziralo splav. Kar pomeni, da ameriška ustava ne varuje več ženske pravice do izbire.

Letališki kaos

Takšnega kaosa kot letošnje poletje na letališčih še nismo doživeli. Letališki delavci, stevardese in piloti so po vsej Evropi stavkali, letalske družbe pa so potnikom tik pred zdajci pošiljale brezsrčna sporočila o odpovedi poletov. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta so se gnetle na hodnikih prepolnih terminalov, nesrečneži so tam spali in tudi po več dni čakali na nadomestni polet, ob njih pa so se nabirale gore prtljage. Najzajetnejše gore čakajočih potovalk so po pričevanju potnikov nevzdržno zaudarjale.

Potvarjanje zgodovine

Ko je ministrstvo za kulturo napovedalo, da bo Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada, združilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, je izbruhnil vihar. Lojze Peterle je grozil s protesti, Janez Janša je govoril o sramoti. A sramota je nekaj drugega; eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov bi bil v muzeju, kakršnega so si zamislili, prikazan podcenjujoče. Muzej ni imel niti stalnih prostorov, niti svoje zbirke, niti finančnih sredstev.

Žive naj vsi roboti

Razmah umetne pameti nas je potisnil že do adamovega jabolka globoko v matrico, umetna inteligenca pa je leta 2022 doživela osupljiv napredek, ki ji obeta, da bo kmalu postala bodisi odrešenik človeštva bodisi terminatorski antikrist. A kaj bi blebetali, ko pa lahko besedo prepustimo kar samemu siliciju – in tako smo čvekaškega bota ChatGPT iz podjetja OpenAI pobarali, naj kar on, trenutno še sluga naš pokorni, nakraca par vrstic o letu vzpona svoje vrste. Dobili smo tole:

Naj plošče

Big Thief: Dragon New Warm Mountain I Believe in You
Prostranstva americane z raznožanrskimi pritiklinami ali nežna razmetanost, ki jo brez muje poveže pevka Adrianne Lenker.

Morbidna radovednost

Pri nebrzdani hiperprodukciji »true crime« televizijskih vsebin – filmov in nadaljevank, posnetih po poročilih o resničnih kaznivih dejanjih –, ki so se zadnje desetletje izkazale za izjemno plodno molzno kravo, seveda nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije preobražajo v ceneno zabavo. Ena takšnih je igrana nadaljevanka Pošast: zgodba o Jefferyju Dahmerju; a prav ta je letos podrla vse rekorde in postala najbolj gledani Netflixov prvenec.

Knjige leta

Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho
Priljubljena Mladinina kolumnistka brez dlake na jeziku, kot jo imamo najraje: osebno, brez cenzure, duhovito o malodane vseh relevantnih temah današnjega časa.

Naj filmi

Avatar: Pot vode, James Cameron
Film, ki hoče premakniti ocean – in film

Tektonski premik

OpenAI, vodilni med podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in strojnega učenja, je konec novembra javnosti omogočil dostop do naprednega pogovornega robota (»chatbota«) ChatGPT, ki je z izpopolnjenimi pogovornimi sposobnostmi presunil svet, in vest o njem se je po spletu razširila hitreje kot požar. V pičlih petih dneh od zagona je pridobil naklonjenost dobrega milijona radovednih uporabnikov.

Deset kulinaričnih užitkov

Grič, Šentjošt nad Horjulom
Pred tokratnim obiskom so nas vznemirjale vesti o lastni račji farmi, vse večji vinski kleti in izdelovanju miso past, kojijev, garumov in drugih fermentacijskih ibung. Jedilnik se zdi preprost, a le, dokler jedi ne oplazi Luka Magic, ki jim doda kremo ostrig ali inčunov ali črnega česna, omako iz mladih bukovih listov, maslo gozdne zemlje, pečen kvas, borovo olje, sončnični pesto in še marsikak alkimistični zvarek, ki zaokrožuje krožnike v okuse, barve in teksture popolnosti.

Umetnost ali življenje?

Mladi okoljski aktivisti iz skupin, kot sta italijanska Zadnja generacija in britanska Just Stop Oil, so iznašli nov način opozarjanja na žgoče težave: s sekundnim lepilom, s katerim so se po galerijah in muzejih po vsem svetu, še posebej v Evropi, serijsko pritrjevali na okvirje zgodovinsko pomembnih del slikarskih velemojstrov, od Van Gogha prek Botticellija do Moneta. Ko lepilo ni več zaleglo, so umetnine začeli obmetavati še s hrano, denimo s pire krompirjem in paradižnikovo juho.

Takoj se vrnem

Opravičiti se moram za besedilo z začetka pandemije. Za Mladinine Alternative sem po prvih mesecih lock-downa napisala dolg članek Mučiteljica, šef menze, persilozaver in mačka po imenu Jazzy. V njem sem opisala življenje naše štiriinpolčlanske družine (dva samozaposlena umetnika srednjih let, dva tretješolca in mačji mladiček) med prvim koronskim zaprtjem. Popisala sem vse čudovite projekte, ki smo jih z otroki ustvarjali. Pa še kup naših lepih fotografij sem dodala. Celo mačka je bila na njih za požret luštkana. Tekst se konča tako: »Vem, da se vračamo v realnost. Ampak ta dva meseca pobega sta bila verjetno ena najboljših v mojem življenju.« Veliko ljudi mi je povedalo, da so se v tem tekstu prepoznali. Veliko ljudi mi je tudi povedalo, da se med zaprtjem niso imeli tako dobro. Da niso imeli te ugodnosti, da bi bili doma, ali da niso imeli moči in denarja, da bi se igračkali. Veliko ljudi mi ni nič povedalo in so si mislili svoje. V tistem članku sem sicer zapisala, da se zavedam, da nam nihče od bližnjih ni umrl zaradi covida in da midva nisva bila življenjsko ogrožena tako kot recimo medicinske sestre ali skrbniki v domovih za ostarele. Da se zavedam, kako je tretji razred osnovne šole veliko lažje delati od doma kot recimo prakso na zobotehnični šoli. Da nismo bili lačni, da smo imeli dovolj prostora v hiši in okrog hiše, ki smo jo ogrevali s finančno pomočjo države, skratka, jasno mi je, da smo bili v marsičem privilegirani. Prav napisala sem: »Vmes si bom spočila in se pripravila za noro naporno obdobje, ki bo brez dvoma sledilo, ko nas bo dejstvo, da se je svet ustavil, pahnilo v gospodarsko krizo, lakoto, migracije ali še kaj hujšega.« Zdaj bi najraje rekla: kaj sem rekla! Ampak to ne bi bilo lepo, ker se je besedilo začelo z opravičilom. Zato je edino pošteno, da napišem nadaljevanje tega teksta. Kako je vse skupaj videti zdaj, dve leti in pol pozneje, v senci pandemije, podnebne krize, energetske krize, migrantske krize, inflacije in grožnje s tretjo svetovno vojno.