• Uredništvo

    28. 12. 2016  |  Družba

    Najbolj brano 2016: Nežo bi bilo najbolje odpeljati nazaj v Slovenijo

    "Ljubljanski zdravniki so pri zdravljenju Neže storili hudo napako," se je glasil naslov članka v torkovi izdaji časnika Svet24. Novinarka Milka Krapež se je v njem sklicevala na domnevne izjave prof. dr. Giovannija Stellina, vodjo otroške srčne kirurgije na Kliničnem centru Univerze v Padovi, kamor so Nežo Arnolj na lastno roko odpeljali starši. Stellin naj bi Krapeževi potrdil, "da indikacije za vstavljanje podpornih sistemov sploh ni bilo. Najprej naj bi srčno popuščanje zdravili z zdravili, kakor pravi medicinska doktrina in številne raziskave s tega področja." Ljubljanski zdravniki so deklico zaradi popuščanja srca priklopili na zunajtelesni krvni obtok, a je z njim povezani krvni strdek žal povzročil hude in nepopravljive možganske poškodbe. Če indikacije za priklop sploh ne bi bilo, bi torej lahko govorili o hudi zdravniški napaki, ki je privedla do možganskih poškodb. Več v članku Staša Zgonika

  • 28. 12. 2016  |  Politika

    Najbolj poslušano 2016: Erik Valenčič o Turčiji in Erdoganu

    Pogovor je nastal na podlagi članka Lahko noč, Turčija, in čim manj nočnih mor>> Več v posnetem pogovoru

  • Uredništvo

    27. 12. 2016  |  Politika

    Najbolj brano 2016: Kako smo nasedli populistom

    Uradne številke o migrantih razkrivajo pravo sliko, ki pa je popolnoma drugačna od vtisa, ki ga ustvarjajo populistični politiki in mediji. Vlada republike Slovenije je namreč februarja predstavila statistiko o prehodu migrantov in beguncev skozi Slovenijo v obodbju od 17. oktobra 2015 do 25. januarja 2016. Če je še oktobra lani v Slovenije na dan vstopilo slabih 8.000 beguncev, jih je prejšnji teden na dan zgolj še dobrih 1.900. Prav tako je zgovorna struktura migrantov, ki postavlja na laž trditve, da prevladujejo moški, največ je namreč otrok in žensk, številčno pa vodijo državljani Sirije (40 odstotkov), sledijo jim državljani Afganistana (30 odstotkov). Več v članku Kako smo nasedli populistom

  • 27. 12. 2016  |  Politika

    Najbolj poslušano 2016: Božo Repe o štetju orožja in osamosvojitvenem kapitalu

    Pogovor, objavljen 27. maja 2016, je nastal na podlagi članka Mazanje zgodovine>> Več v posnetem pogovoru

  • Darja Kocbek

    26. 12. 2016  |  Družba

    Delavci morajo stopiti skupaj, ne ščititi le svojih interesov na račun drugih

    Jeza zaradi služb in pogojev, v katerih so zaposleni prisiljeni delati, je opravičena, a pogosto napačno usmerjena. Neoliberalni kapitalizem je poguben. Prostotrgovinski sporazumi poudarjajo pravice kapitala, prezirajo pa potrebe ljudi in planeta, ki se pregreva. Milijoni ljudi so izgubili službe, tisti, ki so zaposleni, morajo delati vse več, zaposleni so bolj izpostavljeni muham menedžerjev, delež bogastva, ki ga predstavljajo plače, se zmanjšuje. Država blaginje se zmanjšuje, obširna področja življenja, vključno z izobraževanjem, zdravjem, stanovanji, postajajo vse bolj proizvodi, demokracija vse bolj izginja. Več

  • IK

    26. 12. 2016  |  Kultura

    Zadnji božič za Georgea Michaela

    Britanski glasbenik George Michael je umrl prav čez božične praznike, ko se na radijskih postajah že tradicionalno nenehno vrti njegov hit Last Christmas, ki ga je posnel še v času dua Wham!. Umrl je mirne smrti, je sporočil njegov predstavnik za stike z javnostjo. Več zaenkrat ni znano. George Michael, ki se je v zadnjem času redkeje pojavljal v javnosti, se je sicer leta 2011 boril s ponavljajočo obliko hude pljučnice. Ravno pred slabim mesecem pa je naznanil, da snema nov album, za prihodnje leto pa je bil načrtovan izid dokumentarnega filma o njegovem življenju in glasbeni poti. George Michael je v svoji karieri prodal več kot 100 milijonov albumov in velja za enega od komercialno najuspešnejših britanskih pop glasbenikov. Več

  • Uredništvo

    26. 12. 2016  |  Družba

    Najbolj brano 2016: Besnilo

    Namesto da bi tragična smrt otroka pripeljala do katarzične obsodbe vsakršnega nasilja, je prevladala želja po maščevanju, ki paradoksalno opravičuje izvorni zločin. Glas ljudstva je spregovoril. Potem ko so mediji poročali o tragični zgodbi deklice, ki naj bi jo pretepala in zanemarjala mati in njen partner, zaradi česar je kasneje v bolnišnici umrla, so ljudje ponoreli. Zmešalo se jim je, v navidezni anonimnosti lastne tipkovnice so na Facebooku in drugod pisali sestavke o tem, kaj bi morali storiti z osumljencema. Več v članku Besnilo

  • 26. 12. 2016  |  Politika

    Najbolj poslušano 2016: Marcel Štefančič, jr. o tretji svetovni vojni

    Pogovor, objavljen 15. julija 2016, je nastal na podlagi članka Pot do vojne>>  Več v posnetku pogovora

  • Uredništvo

    24. 12. 2016  |  Družba

    Jožef in Marija ne moreta v Betlehem

    Britanski umetnik Banksy je pred nekaj leti objavil nekoliko netradicionalno božično čestitko, preneseno v 21. stoletje, ki govori sama zase. Aktualna je tudi danes, leta 2016.  Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Predsednik pa leži na ograji

    Svet je danes pomembno drugačen, kot je bil pred desetimi leti. Pred desetimi leti je bilo življenje bolj stabilno, dolgoročno stabilno. Pred desetimi leti sploh ni bilo presenetljivo, če so ljudje življenje do upokojitve videli kot nekakšen film v svoji glavi. To je bilo legitimno, zdelo se je prav in je pomirjalo. Pogledal si naprej po svojem življenju in si videl napredovanje, stanovanje, službo, hišo, otroka, kariero, konja, počitnice, selitev na bolje, vse boljše počitnice, boljši kavč, več knjig, dobre koncerte, eksotične počitnice, pa tudi finančno preskrbljenost na starost. Življenje samo je bilo krhko tudi takrat, vsak se nekje v zatilju zaveda tega. A vseeno, sporočilo družbe je bilo jasno: če se ne bo zgodilo kaj hujšega, si na varnem. In tudi ko se bo kaj zgodilo, te bo družba verjetno prestregla s svojimi varnostnimi elementi. Tudi prej družba ni sporočala, da si stoodstotno varen. Je pa sporočala, da lahko računaš nanjo. Krogi varnosti pač – družina, prijatelji, družba. Več

  • Uredništvo

    23. 12. 2016  |  Družba

    Želimo vam blagoslovljen božič, srečno novo leto in otožno borutovanje!

    Na prodajne police je prispela posebna dvojna številka tednika Mladina. Ta je na voljo tudi prek naše spletne trgovine. Uvodnik z naslovom Predsednik pa leži na ograji, ki ga je napisal urednik Grega Repovž, si lahko preberete tu.

    Več

  • Osebnost leta: Donald Trump. Človek, ki mu je uspel posel tisočletja.

    Donald Trump ne izgleda kot prvi ameriški predsednik, ki je padel z Marsa, temveč kot prvi ameriški predsednik, ki je pristal na Marsu. »Tu ni nikoli nihče živel. Tu ni nikoli nihče umrl. Morda bom živel večno,« dahne ameriški astronavt Stanaforth (Mark Strong), ko se mu na koncu briljantnega sci-fija Približevanje neznanemu (Approaching the Unknown) vendarle uspe izkrcati na Marsu. Sam je. Edini. In sam – ja, edini – bo ostal. Nikjer ni nikogar. Nihče ne bo prišel za njim. Mars je njegov. Lahko ga prelevi v družinski biznis. Nihče mu ne bo težil. Nihče mu ne bo nič mogel. Vse, kar vidi, je njegovo. Tu se je zgodovina končala v trenutku, ko se je začela. Stanaforth je prvi človek, ki se je izkrcal v postzgodovini. Tu bo lahko počel, kar bo hotel. Tu bo lahko psoval, žalil, grozil, izsiljeval, nategoval, blefiral, lagal. Tu bo imel vedno prav. Tu bo lahko rekel, kar bo hotel. Tu bo lahko po mili volji širil teorije zarote. Tu bo lahko kršil vse kodekse in protokole. Tu bo lahko kandidiral za vse funkcije. Tu ne bo navzkrižja interesov. Tu mu ne bo treba ničesar skrivati – lahko bo povsem transparenten. Tu mu ne bo treba brati dnevnih geopolitičnih poročil – nihče ga ne more napasti. Več

  • Damjana Kolar

    23. 12. 2016  |  Kultura

    Božični REJVikend

    Izbor dogodkov od petka do nedelje. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Družba

    Anita Ogulin, humanitarna delavka

    Anita Ogulin je živela v zelo revni družini, saj je bila zaposlena samo mama, oče je bil invalid. »Bil je slep, z minimalno invalidnino, in morali smo zelo garati za golo preživetje,« je povedala za Nedeljski dnevnik leta 2010, ko so ji podelili naslov Slovenka leta. V zadnjih letih je zaradi dela, ki ga opravlja kot predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, dobila številna podobna priznanja. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Družba

    Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik

    Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote. Več

  • Pregled leta: 2016

    Leto 2016 v številkah.  Več

  • Izak Košir

    22. 12. 2016  |  Politika

    Grilc naslednji direktor RTV?

    Razpis RTV Slovenija za novega generalnega direktorja se zaključi kmalu: 31. decembra. Kdo bo nasledil Marka Filija? Več

  • Vanja Gligorović

    22. 12. 2016  |  Svet

    Teroristični napadi voda na mlin desnim populistom

    Med odzivi na ponedeljkov teroristični napad, v katerem je umrlo 12 ljudi, 48 pa je bilo ranjenih, ni manjkalo tistih skrajno desničarskih, ki so za napad takoj okrivile politiko odprtih vrat Angele Merkel. Videti je, da populistični politiki prav čakajo takšne in podobne napade, ko jih pridoma uporabljajo za svoj politični vzpon. Tako meni tudi Gudrun Hentges, raziskovalka desnega ekstremizma in profesorica politologije na Univerzi v Kölnu. Zahteve desnih populistov ne presenečajo, pravzaprav še bolj jasno ilustrirajo, da so ti politiki napad v kakšnem večjem nemškem mestu prav čakali, da bi ga lahko instrumentalizirali: »Sum bo padel na begunce, populisti pa bodo situacijo poskušali interpretirati kot absolutno grožnjo evropski družbi,« je za Deutsche Welle povedala Gurdrun Hentges. Več

  • Klemen Košak

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Družba

    Izgubil delo v knjižnici, ker je urejal knjigo

    Pred dobrim mesecem dni je bil v Mladini objavljen prispevek striparja Zorana Smiljanića o razstavi v avstrijskem glavnem mestu, na kateri sta bila predstavljena stripa Meksikajnarji ter Alma M. Karlin, svetovljanka iz province. Pri obeh stripih, ki ste ju lahko brali tudi v Mladini, je kot scenarist sodeloval Marijan Pušavec. Prvega je naredil skupaj s Smiljanićem, drugega z Jakobom Klemenčičem. V članku o razstavi je Smiljanić, kot je napovedal, »malo zašel s poti«. Zapisal je, da je Pušavčev aktualni projekt knjiga Dvoje življenj – en cilj, ki je biografski prikaz Thee Schreiber Gammelin, slikarke in dolgoletne prijateljice Alme M. Karlin. »Namesto podpore zaradi ukvarjanja s tem projektom ga je doletela odpoved delovnega razmerja. Neverjetno, a resnično: za tisto, kar v tujini cenijo in prepoznavajo kot dragocen prispevek h kulturi, te doma gladko zabrišejo iz službe!« se je jezil Smiljanić. Več

  • Damjana Kolar

    22. 12. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Izbor dogodkov od 22. do 24. decembra. Več

  • Darja Kocbek

    21. 12. 2016  |  Politika

    Demagoga, kot je Trump, dobimo, ko kulturo in tisk spremenimo v burlesko

    V medijski krajini v ZDA prevladujejo »lažne novice«. Ta sistem ni bil uvožen iz Kremlja, je domač. To industrijo, ki na letni ravni ustvari milijarde dolarjev, spretno sestavljajo in vodijo agencije za stike z javnostjo, pa ljudje v oddelkih za komunikacije, vladi in podjetjih z namenom manipulirati z javnim mnenjem. Pripravlja dogodke, katerih namen je ljudem predstaviti, kako naj dojemajo realnost. Javnost je tako preplavljena z lažmi, ki jih 24 ur na dan dobiva prek elektronskih naprav in tiska, da bralci in gledalci ne morejo več razlikovati med resnico in lažjo, na portalu Truthdig piše Publizerjev nagrajenec in aktivist Chris Hedges. Več

  • Uredništvo

    20. 12. 2016  |  Politika

    Zakaj, gospod predsednik, zakaj?

    Zaskrbljen, toda odločen. To je zapisal predsednik republike Borut Pahor na svojem profilu na Instagramu ob črno-beli fotografiji (koga drugega kot) sebe. Več

  • Uredništvo

    21. 12. 2016  |  Politika

    Izzivi so resnični, dobrih alternativ neoliberalizmu pa premalo

    Na spletni strani Skozi oči prekariata je bil objavljen intervju, ki ga je med obiskom v Sloveniji evropska komisarka Marianne Thyssen dala uredniku spletne strani Črtu Poglajnu. Pojasnila je, da je »potreba po povečani fleksibilnosti trga dela objektivno dejstvo«. »Trg dela se je namreč zaradi uvajanja novih tehnologij, globalizacije in sodobnega načina življenja v 21. stoletju spremenil. In to veliko bolj, kot se je spremenila zakonodaja, ki varuje zaposlene.« Nato je poudarila, da ni vsak fleksibilni delavec v prekarnem položaju. Prekarni so po njenem le tisti delavci, katerih ekonomska varnost je zelo nizka, fleksibilne službe pa so lahko tudi zaželene, na primer zato, ker omogočajo prilagajanje dela prostemu času. Več v članku Izzvani socialni model

  • Izak Košir

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Družba

    Mediji kot sejalci strahu

    Skupina študentov 2. letnika Multimedije na Fakulteti za elektrotehniko je sprejela izziv, kako vrstnikom predstaviti vpliv medijev v odnosu do migrantske krize. Razvili so algoritem, imenovan Fear Index, ki za medijsko besedilo oceni faktor negativne subjektivnosti. S projektom so zmagali na tekmovanju OVSE v Hamburgu, kjer se je pomerilo več kot 40 univerz z vsega sveta. Več

  • VG

    21. 12. 2016  |  Svet

    Facebook, Twitter in Youtube pripomorejo pri radikalizaciji uporabnikov

    Družine žrtev napada na nočni klub v Orlandu, ki je se zgodil pred dobrimi šestimi meseci so na začetku tega tedna vložile civilno tožbo zoper Twitter, Facebook in Google, ki naj bi omogočale »podporo« Islamski državi in s tem pripomogle k radikalizaciji storilca napada Omarja Mateena, poročajo ameriški mediji.  Več

  • Darja Kocbek

    20. 12. 2016  |  Družba

    Stvari, ki jih je naredil človek, so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji

    Znanstveniki so ocenili, koliko tehtajo tehnične stvari, ki jih je ustvaril človek. S tem podatkom skušajo pokazati, v kolikšni meri delo človeka spodbuja podnebne spremembe. Ugotavljajo, da mesta, tovarne, železnica, kamere, računalniki, kemični svinčniki, meči, brzostrelke in vse druge stvari, ki jih je naredil človek, tehtajo 30 tisoč milijonov ton. To pomeni, da so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji. Več

  • Uredništvo

    20. 12. 2016  |  Družba

    Najbolj brano 2016: Nadlegujete me

    Ste kdaj pomislili, kako se ob protestih proti pravici do splava, ki se vrstijo te dni, počutijo ženske, ki so se na neki točki svojega življenja znašle v tako brezizhodni situaciji, da so naredile splav? Objavljamo zapis mame, ki je splav izbrala, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje. Več v članku Nadlegujete me

  • Borut Mekina

    20. 12. 2016  |  Politika

    Slovensko orožje na bližnjevzhodnih moriščih

    Zunanji minister Karl Erjavec, ki je bil obrambni minister v času, ko je država donirala sporno opremo in oborožitev, gre za čas prve Janševe vlade, je v odzivu na poročanje Dela, da so lani v Libiji našli protitankovsko raketo s podobnimi registracijskimi oznakami, kakršne je imela Slovenija, dejal, da »ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije«. In pa celo, da on sam pogodbe o uničenju ni podpiral, temveč je to naredil tedanji direktor logistike. Med letoma 2005 in 2012 je Slovenija predvsem Afganistanu donirala za kar 5,1 milijona evrov orožja in streliva. Več v članku Izvozniki smrti

  • Damjana Kolar

    20. 12. 2016  |  Kultura

    V MGLC na ogled projekt Green Go Home

    V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo danes, 20. decembra ob 12.00 odprli razstavo Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije z naslovom Green Go Home. Tomas Vu je na 30. grafičnem bienalu leta 2013 za svojo premierno prikazano serijo Pesmi z "Belega albuma" skupine The Beatles prejel nagrado občinstva. Serijo, ki še nastaja, je zasnoval leta 2011. V njej se nanaša na svoje otroštvo v Vietnamu, deskarsko kulturo in vpliv ameriške popularne glasbe. Odprtje bo spremljal performans Tomasa Vuja, pisanje grafitov in tiskanje majic z aktivističnimi parolami. Več