Diskriminatorni plakati v predvolilni kampanji Aleša Primca

Za položaj ljubljanskega župana se je v nedeljo potegoval tudi predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc. V sklopu njegove predvolilne kampanje so bili po mestu obešeni tudi plakati, ki so z napisi »Proti LGBTQIA » in »Proti LGBTQIA+ posvojitvam otrok« izražali odkrito homofobijo in sovražno nastrojenost. Je tako diskriminatoren napis lahko del javnega oglasa, sploh takšnega, ki predstavlja kandidata za župana?

TV komentar / Dnevi trpljenja pod Luko Svetino

Luka Svetina še zdaleč ni najslabše, kar se je zgodilo pod vladavino Janeza Janše in njegovega poročnika za izvedbo Uroša Urbanije na RTV Slovenija. Čeprav seveda prste srbi, da bi temu mlečnozobemu in novinarsko popolnoma neprofesionalnemu novinarju pretresli vse kosti, iz njega veje neka dobrohotnost – pač ta mladenič si samo želi biti novinar, želi si biti na ekranu, verjetno si že od malih nog želi nastopati pred kamero, verjetno je – saj ni edini – doma za svojo pisalno mizico v odsev v oknu odvodil že mnogo poročil. To njegovo željo so v SDS tako lepo opazili ter ga seveda zlorabili in mu podelili vodenje Odmevov. Zlorabili? Seveda. Pač to je najhuje: v resnici zlorabljajo te ljudi.

Dobro jutro, Slovenija! / V nedeljo bodi zelo ZA 

Spomnite se komedije Dobro jutro, Vietnam: Robin Williams igra radijskega didžeja, ki v Vietnamu prevzame vodenje šova na vojaški radijski postaji – duhovit je, izjemno zabaven, luciden, poskočen, nadarjen, mojster tega posla. Vojaki so nori nanj. Toda njegov nadrejeni, poročnik Hauk, šef te radijske postaje, njegovega humorja – in njegove priljubljenosti – ne prenaša, zato sklene, da mu bo kar sam pokazal, kako se to počne. In res – šov vodi kar sam. Na duhamoren, mučen, okoren, nenadarjen, amaterski način. Mučno in klečeplazno. Tip deluje, kot bi rekli Američani, cringey. Natanko tako pa izgleda nacionalka, ki jo vodijo kadri, ki jih je poslala SDS. Krindž!

Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji

Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.

Vlado Miheljak

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Dva leva

Komentar / Janšizem je stanje duha

Kdo je torej zmagovalec lokalnih volitev? Seveda SDS. To se je vedelo že vnaprej. Janša vedno zmaga. Tudi ko izgubi. Vsak, še tako boleč in ponižujoč poraz predstavi kot zmago. Tako je bilo tudi ob zgodovinskem porazu aprila letos. In ko je Nataša Pirc Musar – ne sicer triumfalno, a vendarle prepričljivo – premagala Logarja, čeprav se je ta na vse kriplje trudil prikriti izvor in pripadnost, Janša ni zmogel rutinske čestitke zmagovalki, ampak jo je degradiral s pripisanim pričakovanjem, da se bo opravičila za laži, ki jih je menda izrekla o SDS (!?). In če bi pri Logarju bilo vsaj malo verodostojnosti v drži, ki jo je volivcem prodajal med kampanjo, bi se na tak eksces svojega vodje moral odzvati. No, vsekakor pa se je odzval na katastrofalne izide lokalnih volitev v Ljubljani. Odstopil je s položaja vodje ljubljanske SDS. Seveda je to ob drugih dvoumnih izjavah dodatno zbudilo špekulacije o resničnih namerah in motivih člana stranke, ki ta čas nagovori prepričljivo več volivk in volivcev kot njegov šef. Kar je za Janšo gotovo grenko spoznanje. Resda lokalne volitve ne odražajo v celoti trenutnih razmerij sil na državni ravni. Pač, lokalne volitve niso enovita zgodba, ampak so mozaik, sestavljen iz 212 manjših ali večjih koščkov.

Poveličevanje nacizma

Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.

Kako smo volili?

Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.

Moja Vesna

Moja Vesna, prvenec Sare Kern, popolno nasprotje Čapove Vesne (ali pa njena resnica, če hočete), se odvrti v zakotnem, že precej vaškem primestju Melbourna, kjer živi slovenska družina, toda brez mame (kot v Vesni). Nedavno je namreč umrla, žalujoči ostali, njen depresivni, skoraj nemi mož Miloš in njeni hčerki, dvajsetletna Vesna (Mackenzie Mazur), noseča poetinja, anti-Vesna (»V vseh nas so pajki«), in desetletna Moja (Loti Kovačič), ki ne more jokati, ker, kot pravi, noče, in ki se tega otroka tako veseli, kot da je njen, pa se zavijejo v tesnobo, dolg klic na pomoč – Miloša, ki poosebi nemi film, igra Gregor Baković, ki je pred petindvajsetimi leti debitiral v slovenskem »nemem« filmu Ekspres, ekspres.

Zakon o RTV ni protiustaven …

»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.

Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?

Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.

Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.

Karneval neumnosti se izteka

Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

Trditev o preobremenjenih splošnih in družinskih zdravnikih (v nadaljevanju: družinski zdravniki) v javnih zavodih je seveda utemeljena. Prav imajo, ko očitajo, da so odgovorni na različnih ravneh zdravstvenega sistema sistematično zanemarjali njihovo nezadostno število, podcenjevali njihovo vlogo v zdravstvenem varstvu, jih s slabšim vrednotenjem njihovega dela potiskali v neenakopraven položaj v primerjavi z zdravniki v bolnišnicah in dopuščali razraščanje materialnih razlik med njimi in koncesionarji, ki so prav tako plačani iz javnih sredstev. Dober pregled je – ne prvič – objavila dr. Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, v prejšnji številki Mladine. K njeni analizi dodajam, da je k zmanjševanju privlačnosti poklica družinskega zdravnika znatno prispevalo tudi več generacij učiteljev na medicinskih fakultetah, ki pred študenti nikdar niso prikrivali podcenjevanja kolegov v zdravstvenih domovih. Gre za velikansko krivico, ki se zadnjih 50 let dela družinskim zdravnikom in poklicu samemu, po mojem mnenju najpomembnejšemu in najodgovornejšemu med vsemi v zdravstvenem varstvu.

»Brez sovraštva nikoli ne zmagaš!«

Disneyjevi, Dreamworksovi in Pixarjevi animirani filmi so pretežno za otroke, a po malem tudi za odrasle, ki jih je treba motivirati, da bi otroke peljali na animirane filme. Ti bi lahko odrasle že kar vnaprej dolgočasili – in odbili. Da se to ne bi zgodilo, morajo v njih najti tudi kaj zase – magari v prikriti, sublimirani obliki. Zato so animirani filmi prepojeni s skrivnimi sporočili – s filmskimi referencami, ki ciljajo in zapeljujejo prav odrasle. Odraslim mežikajo in prikimavajo, pa tudi čestitajo: bravo, našli ste! Recimo: v Pixarjevem Svetu igrač najdete citate Lova za izgubljenim zakladom, Vojne zvezd, Osmega potnika, Popolnega spomina in Zvezdnih stez ter celo Friedkinovega Izganjalca hudiča, Kubrickovega Izžarevanja in Hitchcockove Vrtoglavice, ki je kakopak citirana tudi v nadaljevanju, Svetu igrač 2, v katerem so citirani še nekateri drugi hitchcocki, recimo Dvoriščno okno. Nekaj perverznega je v teh sublimnih sporočilih. Te reference so znak, da je v animiranih filmih nekaj prikritega – nekaj odraslega, mučnega, morastega, groznega, strašnega. Nekaj, kar ni za otroke. Nekaj, česar otroci ne razumejo.

Organizacije, ki krepijo pravno državo in spodbujajo aktivno državljanstvo

Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Precej povedno je torej, da se je nizozemsko predstavništvo v Sloveniji – glede na dvoletno strahovlado Janševe ekipe in na drugi strani neverjeten vzpon številnih civilnodružbenih gibanj – letos odločilo to nagrado podeliti pri nas.