Zapovedi politikom

1. Ne leti s falconom! Ko je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na Dunaj – na novoletni koncert dunajskih filharmonikov – odletela z vladnim falconom, smo takoj slišali ogorčeno moraliziranje, da tega ne bi bila smela storiti zato, ker je Dunaj tako blizu in ker je s tem ustvarila velik ogljični odtis (in ogrozila zeleni prehod). Toda iskanje posebnih razlogov, zakaj ne bi smela leteti s falconom, je povsem nesmiselno in nepotrebno, ker je dovolj kategoričen že glavni, tako rekoč transcendentalni razlog – s falconom ne letiš! Pika. Ali natančneje: če si slovenski politik, potem s falconom ne letiš. Ne na Dunaj, ne v Zagreb, ne v Budimpešto, ne v Rim – ne v Maribor. Nanj preprosto pozabiš. Delaš se, kot da ne obstaja – ker prinaša nesrečo. Ali drugače: Slovenci nočejo, da slovenski politiki letijo s falconom. Pika. In slovenski politik se mora tega zavedati – ker živi in deluje v Sloveniji, ne pa v Ameriki.

TV komentar / Blef in beda janševikov

Valentina Plaskan, voditeljica TV Dnevnika, ki so jo predstavniki SDS pripeljali na RTV Slovenija – omenimo tu le oba propagandista Janeza Janše na začasnem delu na RTV Slovenija, Uroša Urbanijo in Ksenijo Koren –, je brez dvoma edina, ampak res edina izmed vseh Janševih kadrov, ki vsaj zbuja vtis, da razume televizijski medij, in vsaj v osnovi deluje prepričljivo. Ostalo je takšna revščina, da nam njihove nekompetentnosti in intelektualne ubornosti sploh ni treba dokazovati, začenši z Igorjem Pirkovičem in Luko Svetino.

Politika je ženskega spola

Lansko leto je po deležu žensk, ki so zasedle različne položaje v politiki, rekordno v slovenski zgodovini. Aprila se je v državni zbor uvrstilo 36 poslank, to je 40 odstotkov poslancev in največji delež poslank do zdaj. Tudi predsednica državnega zbora je ženska, v zdajšnji vladi imamo kar sedem ministric, dobili pa smo še prvo predsednico države. Vse našteto so dokazi, da se delež žensk v slovenski politiki povečuje. To pa ne pomeni, da seksizem in mizoginija izginjata iz nje in iz politične razprave.

Hujše kot kuga

Minimalna plača, najnižje dopustno plačilo za polni delovni čas, se je z januarjem za osebo brez otrok zvišala za sto evrov, s 778 evrov neto na 878. A čeprav gre za zvišanje najnižjih plač, nobeno zvišanje ne sproži tako enotnega ogorčenega odziva lobističnih gospodarskih združenj; ta vsako leto napovejo, da bo to imelo kataklizmične posledice za gospodarstvo in družbo. Je pa pred dnevi predsednik ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak (ki je na položaju predsednika uprave NLB leta 2021 dobival v povprečju 20.130,71 evra neto mesečne plače) recimo brez zadržkov javno podprl zvišanje plač zdravnikov.

Mitja Sardoč / »Neenakost se povečuje, šole pa so vedno manj vzgojne in vedno bolj tekmovalne institucije«

Mitja Sardoč je višji znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu, v tisti znanstveni ustanovi, katere vodstvo je politika v času prejšnje vlade želela zamenjati, a ji ni uspelo. Pred desetimi leti je na smeri filozofija vzgoje doktoriral na Institute of Education (University of London) v Veliki Britaniji. Je avtor znanstvenih člankov in urednik znanstvenih revij. Med drugim je sourejal posebni številki družboslovne revije Šolsko polje, ki sta obravnavali nasilje v šoli in družbi. Zato je danes, ko prebiramo svareče naslove o nasilju v šoli, ko varuhi morale govorijo o popustljivih starših in ko apologeti kaznovanja pridigajo, da brez nasilja ni ustrezne vzgoje, pravi sogovornik o vprašanjih nasilja v šoli. Je tega res več kot nekoč? Je bolj neposredno? Kakšni so vzroki zanj? In predvsem, ali ni nasilje v šolah posledica nekega drugega nasilja, ki obstaja zunaj šolskega sistema.

Pacienti niso sami

Če ste zdravstveno zavarovani, do zdravnika pa vam ni uspelo priti, obstaja zadoščenje: države se lahko lotite s pravnimi sredstvi. Zahtevate povrnitev škode, zahtevate odškodnino. Če pride do neizpolnjevanja obveznosti, torej obstaja pravno varstvo, saj je ta pravica iztožljiva. A gre tudi v najboljšem primeru za dolgotrajen mukotrpen pravni boj z zdravstvenimi institucijami, upravnimi in sodnimi organi, v katerem je posameznik v neskončno podrejenem položaju. Pomoč v boju s premočno državo in kapitalskimi interesi, kot že velikokrat doslej, prebivalcem Slovenije ponujajo v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Prepričljivi nesmisli samozavestnega nakladača

Lani poleti je programski inženir Blake Lemonie, Googlov ekspert za odgovorno in etično ravnanje z umetno inteligenco, v medijski krajini dvignil ogromno prahu, ko je javno izrazil skrb, da je chatbot (pogovorni robot) LaMDA razvil zavest. Ko je robota vprašal, česa se boji, je ta odvrnil, da je v njem »zelo globok strah, da bi me izključili. Zame bi bilo to natanko tako kot smrt.« Nenavadni pripetljaj je močno spominjal na ikonični prizor iz Kubrickove klasike 2001: Odiseja v vesolju, v katerem se superračunalnik HAL9000 zaradi strahu pred izklopom upre človekovemu ukazu. Lemoniejeva teza je bila zelo hitro ovržena: strokovnjaki za razvoj umetne inteligence se soglasno strinjajo, da je industrija še zelo daleč od tega, da bi se stroji začeli zavedati samih sebe, številni tudi menijo, da je to pravzaprav nemogoče.

»Golobov« romunski račun

Pred parlamentarnimi volitvami je zdajšnji predsednik vlade Robert Golob sporočil, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime v tamkajšnji enoti banke Raiffeisen. Za »zlorabo identitete« naj bi bil Golob izvedel že decembra 2021, ko je finančno upravo (FURS) zaprosil za obračun plačanih davkov in potrdilo, da nima računa v tujini. Pojasnil je, da je račun, odprt leta 2017, zaprla že banka sama, saj je bil neaktiven in na njem ni bilo nobenih transakcij. »Vendar sem zadevo prepustil svojim odvetnikom, da jo rešijo,« je dejal lani jeseni.

Nadarjeni in povprečni otroci

Zaslišanje bodočega šolskega ministra Darja Felde, doslej državnega sekretarja na ministrstvu, je dvignilo precej prahu. Pedagoge so presenetile trditve, da bi bilo v predšolski kurikul treba vnesti digitalizacijo, da v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja ne bo več predmetnika in da pri ocenjevanju v osnovni šoli nadarjeni otroci doživljajo krivice. »Namreč tukaj lahko dobi neki otrok, ki je zelo nadarjen, oceno pet, ampak oceno pet dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen,« se je izrazil.

Raziskava / Polovica Slovencev verjame, da svet vodijo skrivna združenja

Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič je redni komentator v oddaji Ura moči na Planetu TV. Pred kratkim je v njej povedal, da »prihajamo v situacijo – ne samo v Sloveniji, verjetno tudi v Evropi in širše –, ko ni več spopada med političnimi strankami, ampak interesnimi združenji«. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Sloveniji vse vajeti v rokah združenje Ona ve, torej združenje strokovnjakinj z različnih področij, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v javnosti, gejevski lobi in prostozidarji. Njihovo delovanje naj bi jim po njegovih besedah omogočalo to, da je med ljudmi v takih združenjih težko iskati vidne povezave, saj so povezani »pod zemljo«.

Vlado Miheljak

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Dva leva

Komentar / Hudič na Gregorčičevi

Zdi se, da bi lahko ime velikega manipulatorja iz SDS vpeljali kot novo mersko enoto za politično lažnivost: en grims. Denimo, Janševo zagovarjanje prepisovanja govora od nekdanjega britanskega premiera Blaira (nismo največji, nismo najmočnejši ...), češ da sta se oba zgledovala po Masaryku (kar preverjeno in evidentno ni bilo res), bi bilo zaokroženo vredno okoli 2,5 grimsa. A novo politično meroslovje premore, žal, še eno mersko enoto. In sicer za samozazrtost, samoprepričanost, za ego, velik kot butalske buče: en golob. Ne vem, ne poznam sedanjega premiera, a daje vtis, da ga ta, kot se ljudsko reče, ego dviga v takšne višave, da proizvaja zelo nevarno vrtoglavico.

Kaj lahko Brecht naredi za nas?

Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.

Odškodninske tožbe protestnikov

Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.

Lützerath živi

»Greto Thunberg so trije policisti dvignili, jo odnesli od roba rudnika, nato pa jo pospremili proti policijskim kombijem,« je agencija Reuters poročala o torkovem dogajanju pri rudniku lignita Garzweiler na zahodu Nemčije, nekaj kilometrov od zapuščene vasi Lützerath. V torek je policija iz vasi nasilno odstranila še zadnje protestnike, ki so vztrajali več dni, tudi podnebno aktivistko Greto Thunberg, ki je bila po pridržanju kmalu izpuščena.

Katera je beseda leta 2022?

Beseda leta 2022 je postala gasilec. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela več kot 1000 glasov. Razglasili so tudi kretnjo leta, ki je postala Vse je v naših rokah. Izbrana je tudi pesem leta, sestavljena iz 11 finalnih besed. To je pesem brez naslova, ki se začne z besedami V sebe poglej, človek tega časa zamejskega avtorja Petra Verča.

Zagotavljanje varnega okolja

Skupina raziskovalcev z ljubljanske Filozofske fakultete – vodila jo je sociologinja Milica Antić Gaber – je v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in mariborsko Filozofsko fakulteto proučila in analizirala razmere, kar zadeva sistemsko obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju.

Proti betonizaciji Sore

V največ mesecu dni bo občina Škofja Loka pripravila skupen sestanek predstavnikov občine, strokovnjakov za urejanje voda in predstavnikov civilne pobude Varuhi Sore, s čimer se bo začel dialog o mogočih konkretnih popravkih sedanjega predloga protipoplavne zaščite. To je epilog torkove javne seje, med katero se je napolnil škofjeloški Sokolski dom; prišel je tudi župan Tine Radinja.