V Avstriji gre

S ponedeljkom, 15. novembra, bo pri nas uvedeno obvezno samotestiranje – trikrat tedensko za učence osnovnih šol. Izvajali ga bodo v šolah, izjema so cepljeni in preboleli. Vrsta zapletov je nakazanih še pred začetkom: od opozoril šol, da nimajo primernega prostora, kjer bi učenci testiranje izvajali, prek svaril, da so navodila glede poteka in nadziranja samotestiranja nejasna in pomanjkljiva, do napovedi staršev, da samotestiranja svojih otrok ne bodo dopustili, ter opozoril lekarniške zbornice, da samotestiranje, zaradi katerega bo učencem, dijakom in študentom mesečno pripadlo 15 hitrih antigenskih testov, lekarne sili na rob zmogljivosti. Šole terjajo odgovor, koliko testov naj zagotovijo za pozabljivce, kje naj jih dobijo ipd.

Nagrada borki za reke

Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), je prejemnica letošnje nagrade za ohrajanje narave Wolfgang Staab-Naturschutzpreis 2021, ki jo podeljujeta Sklad za ohranjanje narave Wolfganga Staaba in fundacija Schweisfurth. Je prva prejemnica nagrade, ki ni Nemka. Slamerškova, po izobrazbi profesorica biologije in kemije, se že več let dejavno posveča varstvu narave, zlasti ohranjanju prostotekočih rek in rečnih habitatov. Opozarja zlasti na problematiko gradnje hidroelektrarn, ki povzročijo zajezitev prostih in živih rek ter nepopravljivo škodo živalskim in rastlinskim vrstam. »Pri hidroenergiji ne gre za zeleno energijo, kot želita prikazati politika in energetika. Gre za kriminal nad naravo, to vse bolj spoznavajo po vsej Evropi in svetu, pri nas pač še ne,« pravi Slamerškova.

Zaposleni v Vojaškem muzeju žrtve mobinga in neusposobljenega vodstva

Ker so nekateri ključni dogodki pri nastanku države povezani z vojskovanjem, je za preučevanje slovenske vojaške zgodovine in zbiranje gradiva o njej pred več kot desetletjem svoj muzej ustanovila tudi Slovenska vojska. Sprva obetaven projekt je bil v vodenje zaupan šolanemu zgodovinarju Tomažu Kladniku, dokler ni položaj načelnika muzeja, z nekaj redkimi izjemami, postal namenjen le še starejšim častnikom pred upokojitvijo, ki izkušenj ali potrebne izobrazbe za vodenje muzeja niso imeli. Dogajanje v muzeju je po pričevanju zaposlenih v zadnjih nekaj letih doseglo dno.

Velika škoda 

Vlada bo v kratkem potrdila popravke letošnjega poslovnega in finančnega načrta Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Gre zgolj za formalno uskladitev načrta s stanjem, ki pa razkriva eno večjih, čeprav javnosti skritih blamaž naveze ministra brez listnice Zvonka Černača (SDS) in ministrice za izobraževanje Simone Kustec (SMC). Sklad namreč letos ni izpeljal za 8,4 milijona evrov načrtovanih projektov, večina je bila opuščena zaradi izpada pomembnih programov, za katera je bilo odgovorno ministrstvo za izobraževanje.

Stop lažnivim podobam

V centru Logout, ki se ukvarja s pomočjo posameznikom, odvisnim od interneta, so ponovno opomnili, kako škodljiva so lahko družabna omrežja za duševno zdravje mladostnikov. Posebej skrb zbujajoče se jim zdi razkritje nekdanje zaposlene pri Facebooku, ki je med drugim povedala, da je Instagram (ta je v Facebookovi lasti) razpolagal s podatki o svojem škodljivem vplivu na duševno zdravje mladih, a se zanje ni zmenil. Različne raziskave kot posledice rabe tega družabnega omrežja poudarjajo slabše mnenje o svojem telesu, težnjo k perfekcionizmu, tesnobo, depresijo, motnje hranjenja, nerealno doživljanje sveta in nerealna pričakovanja do sebe.

Vlado Miheljak

12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Dva leva

Vzvratni let jeklene ptice

Ko je Janez Janša pred poldrugim letom patetično nagovoril ljudstvo in razglasil veliko zmago nad covidom, Slovenija ni bila najboljša v Evropi in prav tako ne med najboljšimi na svetu. Nasprotno, po vseh primerljivih kazalcih je bila v spodnji polovici Evrope. In celo v regiji, ki se ne ponaša ravno s kakovostnim zdravstvenim sistemom, še zdaleč nismo bili najboljši. No, Janša nima težav. Zlaže se, ko mu in če mu koristi. Med politiki sta zavestna laž in zavajanje pogostejša kot v splošni populaciji. In Janša je prvak med politiki. A problem tiste evidentne laži, ovekovečene z bizarno gesto, ki je godila njegovi militantni naravi – preletom vojaških letal –, ni v sami domislici, ampak v medijih; v skoraj neopaznih odzivih medijev. Res, da imajo mediji malo priložnosti za neposredno spraševanje in nadlegovanje na tiskovnih konferencah, ki jih je Janša praktično ukinil, a vseeno bi morali izkoristiti vsako priložnost, da zahtevajo pojasnilo, v čem, po katerih podatkih smo (bili) najboljši. Na nesposobno parlamentarno opozicijo, ki ima morda več možnosti neposrednega zastavljanja vprašanj premieru, pač ne gre računati. No, pred dnevi pa so prišli na plano objektivni, preverljivi in primerljivi podatki: Slovenija je ne le na vrhu Evrope, ampak kar na vrhu sveta. Le da je smer obratna, kot jo je nakazal Janša maja lani – imamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu. Hja, sedaj bi bilo treba uprizoriti vzvratni let avionov.

Zahodno od Zahodnega Balkana

Zgodba o Balkanu je približno enaka ne glede na to, kako daleč v zgodovino gremo: imperiji in velike sile se borijo za prevlado, vendar zaradi velikih stroškov polne vključitve lokalnim voditeljem puščajo avtonomijo. Celo z blokovsko delitvijo v času hladne vojne je Jugoslavija luknja v železni zavesi. Z železno zaveso pa je padla tudi sama, na predpražnik evroatlantske integracije.

Janko Lorenci

12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kolumna

Jezdeci epidemije

Epidemija dosega nove višave, med najslabšimi na svetu smo. Poglavitni krivec za to nacionalno katastrofo in sramoto je oblast. Kratkotrajno začetno zaupanje je naglo zapravila, ne le v zvezi z epidemijo, ampak z vsem svojim delovanjem. To je vlada, ki laže, podkupuje, ustrahuje, izigrava sodišča, ustvarja »finančni divji zahod« (prof. Mrak). Z izgubo minimalnega zaupanja v vlado je postala zdravstvena katastrofa neizbežna. Če vladi sploh ne verjameš, ne verjameš niti njenemu zavzemanju za cepljenje, to poglavitno obrambo pred covidom.

N'toko

12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Žive meje

Stroka in politika

Prejšnji petek smo nestrpno čakali tiskovno konferenco, na kateri naj bi nam vlada razodela, kako bo ob tokratni porasti okužb posegla v naša življenja. Na eni strani se je postavljalo vprašanje, ali nas bo spet zaprla, na drugi pa, ali bo pustila zdravstvene delavce na cedilu in še več bolnikov obsodila na smrt. Družbo je razganjalo od napetosti, ki se je z zamikanjem tiskovke v vse poznejše ure le še povečevala. Že v predhodnih dneh je bilo jasno, da sta vlada in strokovna skupina razklani glede vprašanja lockdowna, na Brdu pa se je očitno odvijal končni spopad. Po šesturnem zamiku je pred kamere končno stopila strokovna ekipa, ki je na obrazih nosila svoj poraz. Zrecitirala je nekaj manjših zaostritev ukrepov, očitno pa vlada njihovih groženj ni vzela dovolj resno, da bi zapirala družbo. Vladnih predstavnikov pred kamerami kljub napovedim ni bilo, s čimer so še poglobili javno percepcijo, da sta politika in stroka vsaka na svojem bregu.

dr. Bogomir Kovač

12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Ekonomija

Andrej iz Štajerske

Primer Vizjak prehaja iz politične v korporativno zgodovino, njegov poslovni triler je star, sporočilo pa aktualno. Ta večkratni minister Janševih vlad je za SDS politično mrtev, odlašajo zgolj s pogrebom, ker ni jasna sedmina. Politično nesmrtnost si je zagotovil na drugi strani. Postal je šolski primer, česa v korporativnem upravljanju ne smemo početi, pravno in moralno, politično in ekonomsko, ne tedaj in ne danes. Omogočil je izvrsten vpogled, kako neotesano deluje in mafijsko posluje Janševa politična elita. Ogledalo je sicer do konca izkrivljeno. Prepad med oblastno politiko in spodobno sodobno državo ne more biti večji in nazornejši. Toda upanja za izboljšanje ni, obtičali smo v težko popravljivi družbi. Edini politični cilj sta boj za oblast in prisvajanje koristi za elite. Človeško neumnost in politično izprijenost smo umaknili izpred oči, ne pa tudi iz človeške narave. Andrej iz Štajerske in njegovi so zgolj dokaz za to.

»Kamorkoli pogledam, vidim Triglav«

Emil Kozole, oblikovalec v (z veliko Brumnovo nagrado dvakrat nagrajenem) studiu Ljudje ter docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je po novem tudi zbiratelj. A to ni tipičen zbiratelj, ki bi se lahko pobahal na primer z zbirko »brošk, znamk, značk, prtičkov ali starega filigrana« – ne, Kozole na svojem disku v rahlo obsesivni maniri zbira logotipe, ki jih krasi motiv Triglava. Teh je namreč v »obtoku« mnogo več, kot bi pričakovali.

Vladavina gospodarja muh

Mušje leto, leno leto,
leto mušje in mušičje,
lepka slina v ustnih kotih,
leto samčje in samičje,
valjastih trebuhov rod i
n ličinke vsepovsod.
Mušje leto, mušji plesi,
dnevi z mušjimi očesi,
mušje leto, muhasto,
dlakasto, lenuhasto,
muhe site in pijane,
muha, ki si roke mane,
muhanje, mušičenje,
prazno besedičenje.

Maja Novak

12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Ihta

Švicarski sir

Zazoril je nov ponedeljek, zazorili so novi vladni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa. Odpravim se k Jelki na malico: malice pri Jelki pojesti ne morem. Njena okrepčevalnica znotraj meri le kakih 30 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bi smela po novem udomiti le tri sedeče goste. Torej ne bo nobenega, ker se ne splača. V redu, globok zavzdih, saj razumem: piščančji pariški pač vzamem »za szi seboj«, kot piše pred vrati primorskih gostilnic, in ga pet minut pozneje snem doma. Ampak ni bilo isto.

Mednarodne povezave

Že dve leti stoično prenašamo spreminjanje svojega življenja, izgubljanje osnovnih človekovih pravic in utapljanje umetnosti in kulture v močvirju neotesanosti in neznanja. Tako se ne moremo čuditi, da nam je iz osišča izginilo marsikaj, kar bi še pred leti kritično obravnavali, o tem razpravljali ali pa zgolj odobravajoče sprejemali. Marsikdo je bil v preteklih letih denimo kritičen do evropskega projekta Evropska prestolnica kulture (EPK). V Sloveniji še zlasti, ko je ta naziv leta 2012 nosil Maribor, saj organizatorji, žal, niso znali postreči s kakšnimi resnično pozornosti vrednimi kulturnimi projekti ali vsaj z arhitekturno zanimivo novogradnjo, ki bi mestu kasneje ostala v trajno uporabo za namene kulture. Pa vendar je bil projekt EPK na evropski ravni v osnovi dobro zamišljen in je imel v nekaterih mestih, ki so postala evropske prestolnice kulture, zares pozitivne učinke. Predlog za EPK je dala že leta 1985 grška ministrica za kulturo Melina Merkuri, predvsem odlična igralka in pevka. Vse odtlej sta vsako leto po dve evropski mesti nosili naziv evropske prestolnice kulture.