• Uredništvo

    2. 10. 2021  |  Družba

    Beović: »Testiranje je smiselno, kadar se opravlja na 48 ur«

    "Mislim, da je treba zaradi nekega soglasja v družbi ohraniti testiranje. Poudarjam pa, da je testiranje smiselno, kadar se opravlja na 48 ur. Pogoj PCT ni samo stimulacija za cepljenje, temveč vzdrževanje varnih razmer tam, kjer se zbira več ljudi. Torej, če smo cepljeni ali preboleli oziroma imamo opravljen test, je verjetnost za prenos okužbe majhna."

  •  DK, STA

    2. 10. 2021  |  Svet

    V ameriški vojski lani za 15 odstotkov več samomorov kot leta 2019

    Pentagon je sporočil, da je število samomorov v vrstah oboroženih sil ZDA lani od leta 2019 naraslo za 15 odstotkov na 580, pri čemer je bila največja rast med pripadniki kopenske vojske in marinci. Vojaško vodstvo ZDA na vrh razlogov za samomore uvršča razne oblike stresa, predvsem finančnega in zakonskega, lani pa se je temu pridružila še pandemija covida-19.

  • Luka Volk

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Kako je Mitja Okorn postal hišni režiser oblasti 

    Potem ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) režiserju Mitji Okornu zaupal izdelavo promocijskega filma ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in zanj namenil približno 45 tisoč evrov, je bil Okorn povabljen še k skupnemu projektu Ukoma, ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), namenjenemu promociji cepljenja in ozaveščanju o posledicah koronavirusne bolezni. V sklopu tega je nastal dokumentarni film COVID-19 – Zgodbe prebolevnikov, predvajan konec prejšnjega tedna na TV Slovenija, POP TV, Planet TV in Nova24 TV. Kot zatrjujejo pri Ukomu, naj bi bila Okorn in produkcijska ekipa Squareme 20-minutni film, ki prinaša pomembno sporočilo, naredila »brezplačno«, k temu pa dodala še 25-minutni zakulisni film o snemanju ter štiri informativne filme.

  • Uredništvo

    1. 10. 2021  |  Politika

    Sodišče zaprlo vrata nadzornikoma, ki ju je imenovala vlada

    Vlada je na dopisni seji pred nekaj dnevi imenovala nova nadzornika RTV Slovenija, to sta bila simpatizerja vladne politike Anton Tomažič in Milenko Ziherl. Že naslednji dan je nadzorni svet v novi sestavi imenoval novega predsednika nadzornega sveta Janeza Čadeža. Vlada je z novima imenovanjema razrešila prejšnja nadzornika Matjaža Medveda in Petro Majer. To ni storila prvič, poskusila je že lani, a sta razrešena na vrhovnem sodišču dosegla, da sta ostala nadzornika. Zakaj je torej vlada to storila še enkrat? Nadzorni svet je poleti za novega predsednika izvolil Danila Tomšiča, ta pa je napovedal, da bodo podrobno pregledali posle in odločitve sedanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. To je bilo očitno preveč. Nova, do politike prijaznejša sestava nadzornega sveta je razveljavila nekaj tednov stare sklepe o novem predsedniku in imenovala Čadeža.

  • Damjana Kolar

    2. 10. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Opravičilo za modernost

    V Cukrarni bo 6. oktobra ob 18. uri slovenska premiera umetniškega dokumentarca Opravičilo za modernost skupine IRWIN in Igorja Zupeta. V filmu si komisarji, kuratorja, umetniki, delegati in obiskovalci Paviljona NSK Države v času zastavljajo vprašanja o pomenu evropske kulturno-politične dediščine, njeni preteklosti in prihodnosti.

  • DK, STA

    2. 10. 2021  |  Družba

    Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški

    Oktobra se začenja mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, rožnati oktober. S številnimi akcijami in dogodki bodo sporočali, kako lahko ženske učinkovito poskrbijo za svoje zdravje.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Pekel. In kar traja.

    Ko se je 63-letni Jože Kosem prebudil iz spanja, se je njegova mora šele začela. Bil je strt in povsem brez moči, komajda se je lahko premaknil, počutil se je, kakor da bi ga kdo pretlačil v čežano – toda kdo? In kdaj? Ni se mogel spomniti, misli so se mu razbile v tisoče črepinj, ki so se mu zapičile v možganovino; glavobol je bil neznosen. S težavo je razprl veke, zlepljene od dolgega spanca, in se skozi slepečo svetlobo bledikastih luči trudil, da bi izostril nejasne obrise okoli sebe. Ležal je na bolniški postelji, priklopljen na množico aparatov, ki so spremljali in podpirali njegove življenjske funkcije; okoli njega so stali zdravniki in medicinske sestre, vsi odeti v futuristične skafandre. Skušal je spregovoriti, pa je iz sebe spravil zgolj nemočno klokotanje; hotel je dvigniti roko, pa ni zmogel.

  • DK, STA

    2. 10. 2021  |  Kultura

    Slovenski filmi na Portugalskem

    V lizbonski kinoteki bo do 14. oktobra potekala retrospektiva slovenskih filmov, ki nosijo letnico od 1948 do 2018. Na ogled bo dvanajst slovenskih celovečernih filmov, od legendarnih klasik do sodobnejših stvaritev, ki so jih izbrali kuratorji portugalske ustanove. Retrospektivo bo odprl film Franceta Štiglica Dolina miru.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    »S kulturo se lahko borimo proti rasizmu, proti fašizmu, proti vsem zlobnim idejam«

    Hanif Kureishi, pisatelj, scenarist, dramatik pakistansko-angleškega rodu, avtor knjige Buda iz predmestja, pa tudi več filmov in scenarijev, se je prejšnji petek ustavil v Gorici, na eni izmed prireditev v okviru filmskega festivala, poimenovanega po Sergiu Amideiju. V Gorici je bil prikazan film Mati, ki je nastal po njegovem scenariju, režiser tega filma Roger Michell pa je umrl le dan pred Kureishijevim obiskom v Gorici. »Zelo me je prizadelo, odličen režiser je bil,« je dejal pisatelj med pogovorom v dvorani.

  • Monika Weiss

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Odgovornost ministra Koritnika

    Opozorila o nepravilnostih pri izplačilih koronskih dodatkov v javnost prihajajo od prvega meseca epidemije. A te v zadnjih dveh letih niso povzročile le velikih krivic med zaposlenimi v javnem sektorju, s tem ko so najvišje dodatke dobivali najbolje plačani namesto najbolj obremenjeni, ampak tudi javnofinančni problem. Za stanje je odgovoren sicer prijazni in vljudni minister Boštjan Koritnik (SMC), ki vodi resor, pristojen za sistemsko urejanje plačnega sistema v javnem sektorju. Zganil se je šele nedavno.

  • Peter Petrovčič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Tito, Leljak in Salvini

    Ustavno sodišče je do končne odločitve (ponovno) zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Gre že za tretji poskus preimenovanja ulice v občini, ki jo vodi nekdanji, zaradi goljufij pravnomočno obsojeni poslovnež in ljubiteljski zgodovinar Roman Leljak.

  • Monika Weiss

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Najbolje plačani menedžerji ne bodo plačevali manj socialnih prispevkov

    »Gre za tragičen razplet,« je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pripomnil ob tem, da je vlada iz zadnje različice predloga zakona o debirokratizaciji črtala uvedbo socialne kapice. Oziroma razvojne kapice, kot so jo preimenovala interesna združenja gospodarstva. Šlo je za predlog, ki bi odpravil veljavni solidarnostni sistem, saj bi se prispevki za socialno varnost po novem zaračunavali do 6000 evrov bruto plače, presežek nad tem zneskom pa bi bil razbremenjen prispevkov.

  • Borut Mekina

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Urad za propagando

    Urad vlade za komuniciranje (Ukom) že več kot 270 dni ne najde denarja za financiranje javne službe STA, njegov direktor Uroš Urbanija pa na veliko troši celo za najobskurnejše, a politično jasno profilirane projekte. Za primerjavo, Ukom je v prvih devetih mesecih leta 2019 potrošil 1,2 milijona evrov (brez upoštevanja stroškov STA), letos pa je Urbanija brez upoštevanja STA porabil že kar tri milijone evrov. Zakaj takšna razlika?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Dva leva

    Dimnik

    Ponedeljek je bil v znamenju Dimnika v Cankarjevem domu in dimnika v Trbovljah. Na videz, razen sovpadanja imen, prav nič, dejansko pa kar preveč skupnega. Božo Dimnik je v svojem slogu najel Gallusovo dvorano, da demonstrira svojo moč, svojo potentnost, svojo neobvladano bahavost. Kdor zares želi predstaviti knjigo, gre v kakšno knjigarno, akademsko kavarno, v klub ali drug prostor, da približa svoj dosežek ljubiteljem knjige in prijateljem. Ljudje, ki so prišli v Gallusovo dvorano, niso prijatelji, pogosto tudi ne prijatelji knjig, niso somišljeniki, ampak kvečjemu pajdaši. Dogodek v Cankarjevem domu je bil podaljšek predstav na jahti nekje v Dalmaciji. V osrednji kulturni hram je bil z jahte prinesen ves napuh, ki ga premore gostitelj in ki ga premorejo gostje. Ni problem vsak udeleženec posebej, problem so vsi skupaj in na kupu ter celofan, v katerega je bila predstava zavita. Če bi predstavo v CD želeli poimenovati, bi najbolj ustrezal naslov »Kaj nam pa morete«. Jara gospoda, ki se prepozna kot nedotakljiva, kot pomembnejša, imenitnejša, boljša od plebsa, ki se prebija iz meseca v mesec, ki težko dostopa do splošnih dobrin, ki jim jih izbrani in izbranci dostavljajo in se na posredovanju redijo. In to v Cankarjevem domu! Pravo onečaščenje Cankarjevega imena. Cankar bi se obračal v preranem grobu, če bi to videl. Kako že je napisal? »To je novica, ki ti jo sporočam iz domovine: dvojno prepričanje je rehabilitirano; sedlo je za mizo med druge čednosti in se redi. ... Ne moreš si misliti, kako se je ta čednost razširila. In po pravici! Lepo se da shajati z njo na svetu: poglej me!« Tako nekako.

  • Borut Mekina

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    Le ljubezen ali še kaj več?

    Predsednik države Borut Pahor se je decembra 2019 z enim od govorov zameril danes štirim opozicijskim strankam – LMŠ, SD, Levici in SAB. Čeprav je bila manjšinska vlada Marjana Šarca ves čas na robu zloma, je od njih zahteval odločne korake, daljnosežnejše reforme, četudi bi to pomenilo padec vlade. Ta je kasneje, na drugačen način, tudi sledil. Pod pritiskom Levice se je Šarčeva koalicija odločila odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato se je od koalicije odmaknila stranka DeSUS, nato je odstopil finančni minister in čez nekaj dni še sam Šarec.

  • Peter Petrovčič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Politika

    »Ograje bi postale stalne«

    Sindikat policistov Slovenije je pred dnevi generalnega direktorja policije Antona Olaja v javnem pismu povprašal, ali namerava stopiti v bran policiji, policistkam in policistom in jih zavarovati pred ponavljajočimi se žalitvami, ki jih izreka notranji minister Aleš Hojs.

  • Stanka Prodnik

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    Naš zlati dečko

    Mitja Okorn je ena od slovenskih zvezd, saj je najuspešnejši slovenski filmski režiser v tujini. V naših očeh je zvezda: najprej zato, ker je že leta uspešen na Poljskem, njegov prvi hollywoodski poskus se je kljub zvezdniški igralski zasedbi (Jaden Smith) sicer klavrno končal, a bolj zaradi slabega scenarija. Toda Okorn je prodoren človek, uspeva mu, kar ni še nikomur. Je pa res: Poljska je velika država s temu primerno veliko filmsko produkcijo in tam je delal precej več, kot bi sploh lahko v Sloveniji, tako da je tu zato videti še malo večja zvezda. Če bi poskusili najti primerjavo v nogometu, bi rekli, da je to nekaj takega, kot če bi igral pri frankfurtskem Eintrachtu. Eintracht Frankfurt je šesti na lestvici nemških klubov, ni pa razvpit.

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Ni čas za smrt

    Covid ni ustavil le življenja in kapitalizma, temveč tudi kino. Multipleksi so obtičali, ljudje so se razbežali, zaprti, temni prostori so postali tabu, filme so posvojile digitalne platforme. Vsi so se spraševali: ali bo kino sploh preživel? Kdo bo odgovoril na to vprašanje? Tenet? Ne. Hitri in drzni 9? Tudi ne. Kdo pa? Bolj ko so minevali meseci (in filmi), bolj so se vse oči upirale v eno ime in en film – ja, v Jamesa Bonda in Ni čas za smrt. Tej bondiadi, katere premiero so zaradi covida večkrat preložili, je pripadla vloga, ki jo je v športnem svetu odigrala nemška hobotnica z imenom Paul – napovedovala je rezultate nogometnih tekem. Napovedovala je prihodnost. Takšen jasnovidec naj bi bil film Ni čas za smrt (No Time to Die) – napovedal naj bi prihodnost kina. Če bo megahit, potem bo kino preživel. Če mu bo spodletelo, potem je s kinom konec.

  • Lara Paukovič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Svet

    Zakonska zveza istospolnih parov zdaj legalna v tridesetih državah

    V nedeljo, 26. septembra 2021, so se Švicarji odločili, da želijo živeti v svobodni, odprti državi. S 64 odstotki glasov so na referendumu izglasovali legalizacijo porok istospolno usmerjenih – niti en kanton ni glasoval proti. Že lani je Švica s 63-odstotno podporo izglasovala zakon, s katerim je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. To je razkačilo najmočnejšo stranko v državi, desničarsko populistično Švicarsko ljudsko stranko (SVP oziroma UDC) – eden njenih članov je na primer cinično pripomnil, da »ne ve, ali bodo šale o gejih zdaj sploh še dovoljene«. Švicarska ljudska stranka je skupaj s Krščanskodemokratsko stranko in manjšo evangeličansko konservativno stranko UDF zahtevala referendum. Zakonodaja, ki bi izenačila status zakonske zveze med heteroseksualnimi in istospolnimi pari in slednjim omogočila tudi posvojitev otrok, je bila na mizi že decembra lani. A konservativni nasprotniki so zahtevali referendum in upali, da bodo sprejetje lahko preprečili. Zagnali so agresivno kampanjo »Ne poroki za vse!«, ki je med drugim prikazovala fotografije objokanih otrok, pospremljene s stavki »Otroci po naročilu? Recite ne poroki za vse!« ali pa »Ohranimo dobro počutje otrok! Recimo ne poroki za vse!«. V nadaljevanju pojasnjujejo, da poroka med moškim in žensko temelji na biologiji, kar pa še ne pomeni, da ne gre za diskriminacijo.

  • Luka Volk

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Nazaj v predavalnice!

    Z začetkom meseca se v šolske klopi vračajo študenti. Da bi študij letos lahko potekal nemoteno, na posameznih univerzah in na šolskem ministrstvu stavijo predvsem na upoštevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), pa tudi na odločitev mladih, da se bodo, če tega še niso storili, cepili. V ta namen so na obeh največjih univerzah, v Ljubljani in Mariboru, vzpostavili posebna cepilna mesta za študente.

  • Uredništvo

    1. 10. 2021  |  Politika

    »Sprejetje odloka o PC razumem kot državni udar«

    "Ne le, da si je vlada z odlokom o PC ponovno prisvojila pristojnosti državnega zbora in porušila razmerja oblasti, ampak je tudi eksplicitno povabila druge delodajalce, da smejo po svoji presoji suspendirati ustavno zavarovane pravice zaposlenih. Sprejetje odloka o PC sam razumem kot državni udar."

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kolumna

    Odštevanje v kletki

    Mladost je naporno, a vedro korakanje v prihodnost, je veljalo nekoč in ne velja več. Vedrino je zamenjala tesnoba, pravi obsežna anketa v desetih različnih, razvitih in revnih državah, ki je merila predvsem razpoloženje mladih, kar zadeva stanje okolja. Povzemamo po Guardianu: štirje od desetih anketirancev se zaradi podnebne krize obotavljajo, da bi imeli otroke, šest od desetih jih je zaradi podnebnih sprememb skrajno zaskrbljenih. Tri četrtine mislijo, da je »prihodnost strašljiva«. Pri slabi polovici podnebne bojazni vplivajo na vsakodnevno življenje, dobra polovica se čuti izdana od starejših generacij in vlad.

  • Monika Weiss

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Družba

    Glifosat na zalogo

    V Sloveniji je bilo lani prodanih 91,5 tone glifosata, enega od najspornejših sredstev za uničevanje plevela. »Glede na porast prodaje glifosata med letoma 2019 in 2020 lahko sklepamo, da so se sredstva na osnovi glifosata kupovala na zalogo,« podatke razlagajo na kmetijskem ministrstu in dodajajo, da je podobno dinamiko prodaje zaznati tudi pri drugih fitofarmacevtskih sredstvih, ki se »umikajo iz prodaje«.

  • Uredništvo

    1. 10. 2021  |  Politika

    Menjava direktorja ljubljanske policije

    Kadrovske čistke se nadaljujejo. Premier Janez Janša je pozval ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi njegov strankarski kolega Aleš Hojs, k ukrepanju, češ da vodstvo ljubljanske policije ni sposobno preventive. Takšen je bil odziv predsednika vlade na sredine protivladne proteste, pri katerih več tisoč protestnic in protestnikov po Celovški cesti v Ljubljani korakal vse do obvoznice. Po poročanju spletnega portala 24ur so v vodstvu PU Ljubljana že izvedli zamenjavo, postopki za imenovanje novega direktorja ljubljanske policije naj bi stekli že prejšnji teden. Odhaja Boštjan Glavič, prihaja Janez Rupnik.

  • Po nemških volitvah

    Nemške državne parlamentarne volitve so vedno prvovrsten politični dogodek, tokrat še posebej. Nemško vprašanje je zakoličilo politično zgodovino Evrope v 20. stoletju, očitno bo enako usodno za njeno ekonomsko transformacijo v 21. stoletju. Toda volitve leta 2021 so prelomne zaradi drugih reči. Po šestnajstih letih se umika karizmatična Angela Merkel. Nemci si želijo sprememb, toda hkrati bi radi ohranili sedanji položaj. Politika status quo je bistvo slovitega merkelizma. Nova povolilna politična aritmetika možnih koalicij je široka, potrebne razvojne spremembe države so bolj določne. Socialni demokrati (SPD) se vračajo na politično prizorišče, dolgoletna zmagovita konservativna unija CDU/CSU je grdo izgubila. Očitno so Nemci bolj nezadovoljni s svojo državo kot drugi člani EU z Nemčijo. Zato bo nova vlada bolj zaposlena z reševanjem lastnih ekonomskih problemov kot s političnim utrjevanjem države na ravni EU.

  • Lara Paukovič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura

    Ljudje brez vsega

    Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca.

  • Jugofuturizem

    V nedeljo dopoldne smo se sprehajali po razstaviščih ljubljanskega Grafičnega bienala, ki spada med naše kulturne prireditve z najdaljšo tradicijo in med mednarodno najbolj prepoznavne. Ena izmed obiskovalk vodenega ogleda v ljubljanskem parku Tivoli je zaradi očitne odsotnosti tradicionalnih grafik na razstavah na osrednjem prizorišču, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), in v le streljaj oddaljeni Švicariji vodnico vprašala: »Zakaj se ta dogodek sploh še imenuje grafični bienale? Lahko bi bil preprosto ’bienale’.« Njena opazka ni daleč od resnice: Grafični bienale Ljubljana zdaj že tradicionalno zapostavlja klasično likovno grafiko in vsakič poskuša stopiti še (vsaj) en korak dlje v prihodnost. Ljubljanski grafični bienale je pravzaprav bienale sodobne umetnosti. Deal with it.

  • STA

    30. 9. 2021  |  Politika

    Janša: »Za nadaljnje zbolele in umrle soodgovorna večina na ustavnem sodišču«

    "Za vsakega, ki bo v Sloveniji v prihodnje za posledicami okužbe z novim koronavirusom zbolel ali umrl zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na ustavnem sodišču, ki bolj varuje lik Josipa Broza - Tita kot zdravje Slovencev," je ob današnji odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal premier Janez Janša.

  • STA

    30. 9. 2021  |  Politika

    Hojs: »Policija bi morala z večjo aktivnostjo preprečiti vdor protestnikov na obvoznico«

    Minister Aleš Hojs je za Planet TV dejal, da bi morala policija vdor protestnikov na obvoznico preprečiti z večjo fizično agresijo in aktivnostjo. Za delo policije je po njegovih besedah sicer odgovoren generalni direktor, sam pa se lahko čuti odgovornega le v tem, da ni bolj zagovarjal svojega stališča, da je naloga policije delanje reda.