Grega Repovž

16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Zima evropske solidarnosti

Izraz »zima solidarnosti« je v sredo, na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, uporabil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Uporabil ga je v njegovi najpreprostejši obliki, češ, v tej zimi moramo biti v Evropi solidarni, ker le tako »lahko premagamo Putina in znižamo račune«. A v tej besedni zvezi se skriva vse tisto, pred čemer stoji Evropa v tem trenutku – je dejansko zlovešča besedna zveza, ki opozarja na vse tisto, kar bo šlo lahko v naslednjih mesecih narobe.

Globe iz zlobe

Lani jeseni so najbolj izpostavljeni protivladni protestniki, predvsem Jaša Jenull, od policije (poleg drugih kazni) začeli redno, iz tedna v teden, prejemati tudi kazni v višini 700 evrov kot domnevni organizatorji neorganiziranih protestov. Odtlej smo imeli volitve, po katerih se je zamenjala vlada, njen predsednik je obljubil abolicijo za Jenulla in številne druge kaznovane protestnike, pravosodno ministrstvo je pred dnevi že predstavilo analizo policijske represije in mogoče rešitve za popravo krivic. Jenull (in drugi) pa od policije še vedno prejemajo omenjene plačilne naloge za dogodke iz časa prejšnje vlade, čeprav jih je nova vlada označila za krivične in napovedala popravo krivic. Položaj je nenavaden, skorajda shizofren.

Regres tudi za božič

Predlog vodje Levice in ministra za delo Luke Mesca, da bi vsak zaposleni že letos dobil izplačano božičnico v višini minimalne plače (ta letos znaša 1074 evrov bruto), je vzbudil pričakovane odzive. Interesna združenja delodajalcev mu ob opombi, da predloga detajlno še ne poznajo, že ostro nasprotujejo, saj da ni pravi čas zanj.

Lahko bi naredili oddajo leta, žal jim ni uspelo

Ustvarjalci Tarče so se pod prisilo direktorja televizije Uroša Urbanije pretekli teden lotili primera Smodej. Za vse novinarje, razen za tiste iz senzacionalističnih medijev, je tema kočljiva: izjemno pomembna, družbeno relevantna, neizogibna, a zelo težko je hkrati o njej poročati profesionalno ter zadovoljiti upravičeno ogorčenje in zaskrbljenost javnosti.

Kdo je Neža Kogovšek Šalamon?

Ko je mesec dni po državnozborskih volitvah dr. Marijan Pavčnik napovedal, da bi konec leta predčasno zapustil funkcijo ustavnega sodnika, je bilo jasno, da bo predsednik republike Borut Pahor, ki je sodeloval v postopku izbire celotne sedanje zasedbe ustavnega sodišča, izbiral še enkrat, preden tudi sam zapusti visoko funkcijo. Na njegov poziv so se tokrat javili le trije kandidati oziroma točneje dva kandidata in ena kandidatka. Poleg dr. Andraža Terška in dr. Andraža Zidarja, ki sta se v preteklosti že prijavila, je novo ime dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki ima med poslanci po naših informacijah tudi največ oziroma dovolj podpore za izvolitev.

Urednik in pisec Demokracije kazensko obsojena

Že njegovega nekdanjega odgovornega urednika Jožeta Biščaka in nekdanjega pisca Aleksandra Škorca obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi širjenja sovražnega govora v tem mediju. Ne glede na to, da je medij v (so)lasti politične stranke SDS, gre za medijsko podjetje, ki je vpisano v razvid medijev. Obsodbe novinarjev, sploh kazenske, zaradi njihovega dela je treba vedno vzeti resno.

Internetna stran, ki bo javnost obveščala o dogajanju na RTV Slovenija

Kolektiv, delavci, novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin na RTV Slovenija so postavili spletno stran »tukajsmo.info«. Ta naj bi razbijala mite o RTV Slovenija, je nekakšen uporniški kričač, zagovor medijskih delavcev, ki jih napadata oba, politika in njihovo vodstvo. Na tej strani naj bi se objavljale izjave, podrobnosti iz produkcije, primeri neupravičenih posegov in pritiskov. Ali kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, spletna stran je bila postavljena: »Ker o nas lažejo. Ker z nami manipulirajo. Ker izvajajo nedopustne pritiske. Nas poskušajo zastraševati. Ker v vlogi vojščakov izpolnjujejo politične ukaze. Ker s tem ubijajo nacionalni medij, njegovo avtonomijo in ugled.«

Testiranje v parlamentu

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, ki naj bi uvedel obvezno testiranje funkcionarjev za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v telesu. Ne prvič, a poslanec SDS Dejan Kaloh je tokrat prepričan, da bo zakon deležen širše podpore. Dokumenta, ki predlaga novi zakon, od poslancev SDS ni podpisal le kandidat za predsednika države Anže Logar. Po vsej verjetnosti zato, ker se med predsedniško kampanjo dela, da ni poslanec stranke SDS.

Taktike preživetja v času avtoritarne Janševe vlade

Oddaja Tarča je prejšnji teden pod drobnogled vzela »afero Fotopub« oziroma razkritje spolnih zlorab v kulturi. Sledil je plaz kritik – predvsem zaradi nenavadno prizanesljivega intervjuja z glavnim osumljencem Dušanom Smodejem.

Vlado Miheljak

16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Dva leva

Fantom morale

Plakati neredko izzovejo afere. Plakati, ki pozivajo k toleranci, še posebej. Pred kratkim je v Zagrebu nastal škandal zaradi plakata, ki je vabil na razstavo projekta tridesetih študentov, študentk dizajna iz avstrijskega Gradca, nemškega Dortmunda, Ljubljane (ALUO) in Zagreba v okviru projekta Students for Tolerance pred zagrebško Šolo za aplikativno umetnost in dizajn. In izzval strašno ogorčenje ljudi, ki v odnosu do javnih vprašanj (do žensk, spolnih in drugih manjšin, do migrantov, do tujih religij, kultur …) nenehno izkazujejo nestrpnost. Zakaj? Na spornem plakatu je nekoliko neostra, zabrisana podoba, ki asociira na nedeljsko družinsko idilo. Za mizo sedijo osebe, ki spominjajo na očeta, mater, dva otroka in starejšega moža. Nad njimi na steni je razpelo. Plakat pa ima izpisan naslov »Disgusting, but I tolerate it«. No, to bi moralo biti dovolj jasno in nedvoumno sporočilo, a so avtorji vseeno na spodnji strani plakata z drobnejšimi črkami napisali še interpretacijo: »Vsako nedeljo veteran, konservativec, liberal, gej in ateist sedijo za mizo in tolerirajo drug drugega.« To sporočilo je simbolni ugovor in odgovor na sistemske predsodke, ki jih krščanski moralisti (denimo pri nas NSi, Tonin, Cigler-Kralj, pa celotno pleme SDS …) upravičujejo z argumentom: nič nimam proti drugačnim, geje imam celo med prijatelji. Tako je pred kratkim govoril Tonin, ko je nasprotoval novelam družinskega zakonika. Sodobna multikulturna in polivalentna družba ne more temeljiti na ljubezni in afiniteti, ampak na toleranci, podkrepljeni z jasno zakonsko regulacijo. Tonin lahko ljudi drugačnih vrednot, spolnih praks, življenjskih slogov prezira, a jih mora tolerirati. Vsebinsko in tudi formalno, zakonsko regulirano. In prav to sporoča plakat. Sintagma »izrojena umetnost in morala«, ki, od nacistov do Janše, karakterizira neko normo, je relativna glede na čas in kontekst. Izrojenost, bizarnost, odvratnost nimajo absolutnega merila. Gre le za perspektivo. Vsak je lahko komu s svojim estetskim, moralnim, življenjskim slogom bizaren. Tako kot sta na primer za Janšo poosebljenje izrojene umetnosti Prešernovi nagrajenki, so to podpisanemu proslave in maše, ki jih Janševemu občestvu sklada kakšen pirkovič.

Sporni »strokovnjak«

Sekcija za področje usposabljanja oseb s čustvenimi in vedenjskimi motnjami Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije je začela pošiljati vabila na seminar Vzgoja med nasiljem in nemočjo, namenjen spodbujanju strokovnjakov za izobraževanje k razmišljanju o populaciji otrok, s katerimi se ukvarjajo v institucijah. Vse bi bilo lepo in prav, če se na seznamu strokovnjakov, ki bodo na seminarju predavali, ne bi pojavil Roman Vodeb, samooklicani psihoanalitik, znan po žaljivih antifeminističnih mnenjih.

»Naše veleposlaništvo v Moskvi mi je obrnilo hrbet«

Rina Pleteršek, ki se je leta 1996 rodila v Celju, je v gimnazijskih letih obiskovala gledališko šolo pod vodstvom Vanje Slapar in Viktorja Ljubutina. Ta jo je navdušil za nadaljevanje dramskega izobraževanja v Rusiji. Od leta 2018 do 2022 je živela v Jekaterinburgu in tam obiskovala igralsko akademijo Jekaterinburški državni gledališki inštitut. V Rusiji je zadnje leto doživljala preživitveno krizo zaradi posledic sankcij, ena od profesoric jo je označila za državno sovražnico, nazadnje pa jo je slovensko veleposlaništvo v Moskvi pustilo na cedilu. Kljub temu ji je uspelo končati akademijo, bila je med najboljšimi študenti. Pripoveduje o življenju v Rusiji.

Se študentska izmenjava splača?

Erasmus+ je program Evropske unije (EU), namenjen mednarodnemu sodelovanju študentov v izobraževanju, usposabljanju, dejavnostih mladih in športu. V zadnjih osmih letih je kar 14.988 slovenskih študentov odšlo v kako tujo državo. V tem obdobju so odšli v 50 različnih držav, med njimi tudi v Korejo, na Tajsko, v Maroko, Brazilijo, Argentino, Avstralijo in na Kitajsko. Med najbolj priljubljene države za izmenjavo sodijo Nemčija, Španija, Avstrija, Portugalska in Češka. Tudi za Slovenijo se odloča veliko tujih študentov, v osmih letih jih je ta program pri nas končalo 18.242. Največ jih je prišlo iz Španije, Nemčije, Francije in Češke.

dr. Bogomir Kovač

16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Ekonomija

Po smrti kraljice

Smrt britanske kraljice Elizabete II. v škotskem Balmoralu je 8. septembra 2022 v hipu zasenčila vse drugo, celo vojno v Ukrajini in energetsko krizo v EU. Kraljica je bila nesporna politična ikona, edini pravi družbeni cement razpadajočega britanskega imperija po drugi svetovni vojni. Sedem desetletij je utrjevala svoj neverjetni slog obvladovanja monarhije na poti komaj znosnega razpada britanskega imperija. Nikoli se ni pritoževala, ničesar posebej pojasnjevala. »Never complain, never explain« je bil skriti moto njenega vladanja. Skrbno negovana apolitičnost na tujem in strogo obvladovana nevtralnost doma sta bili temelj njene popularnosti in moralne avtoritete. Bila je kot papež med zbledelimi monarhi sveta, z naskokom najuglednejša britanska institucija per se. Toda njene osebne vloge ni mogoče ločiti od usode imperija, prijazne in skromne kraljice od brutalne in krvave kolonialne zgodovine. In tu so in bodo ocene njene vladavine manj prizanesljive. Politična in ekonomska amnezija je del Elizabetine preračunljive zadržanosti. Namesto politične odgovornosti in ekonomskih reparacij je raje gojila mitologijo britanske zgodovinske izjemnosti. Gre za zoprno asimetrijo njene bleščeče vladavine, ceremonialne oblasti brez prave odgovornosti.

N'toko

16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Žive meje

Integracija po slovensko

Zadnje dni je v liberalni javnosti zbudila precej pozornosti zgodba sirske begunke, ki je za portal Tukaj smo opisala svojo kalvarijo z izpitom iz slovenskega jezika. Po večkratnih neuspešnih poskusih pri pisnem delu izpita zdaj razmišlja o odhodu iz države, saj ji grozi izguba socialne pomoči, ki je zanjo pri štirih otrocih in visoki najemnini edina možnost preživetja, potem ko je izgubila službo. Številni državljani so se ob tem spraševali, kako je mogoč tak birokratski sadizem nad materjo samohranilko. Država odgovarja, da so njeni nameni dobri: hočemo le poskrbeti za integracijo tujcev! Spomnimo se, najprej je Šarčeva vlada spremenila zakon o trgu dela tako, da neevropskim državljanom za dostop do socialnih pravic nalaga obveznost opravljenega izpita iz slovenščine na stopnji A1, s spremembami zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti pa je Janševa vlada ta merila še zaostrila in razširila. Na videz razumna zahteva države, ki tujcem nalaga učenje jezika, se je v praksi izkazala za priročno orodje etničnega izključevanja, saj zagonetni izpit in nemogoči pogoji številne tujce brišejo iz javnih sistemov in jih potiskajo na družbeni rob. To je bil tudi resničen namen zakonskih sprememb.

Kdo je energetsko reven?

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog uredbe, s katero bodo prvič določena merila energetske revščine v Sloveniji. Po predlogu ministrstva je energetsko revno tisto gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo (»dohodek je nižji od praga tveganja revščine«) in prebiva v prostorih z nizko energetsko učinkovitostjo (»potrebna toplota za ogrevanje prostorov znaša več kot 150 kWh/m2 na leto«).

Janko Lorenci

16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kolumna

Čakajoč na sunek

Nova študija o okolju, objavljena v reviji Science, svari, da so nekatere spremembe okolja – zlom grenlandskega ledenega pokrova, upočasnitev severnoatlantskega toka, naglo taljenje permafrosta in sproščanje velikanskih količin metana (t. i. metanova bomba) – morda že nepovratne. Svet je mogoče že zapustil varno podnebno stanje, v katerem se je razvila človeška civilizacija, pravijo raziskovalci.