Grega Repovž

13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Medtem ko smo čakali

Naj je politično ozračje še tako vroče, naj je nezadovoljstvo še tako močno, naj je odnos javnosti do vladajoče koalicije praktično enoznačno zavračajoč, politična aktivnost slovenske javnosti ostaja enaka. Javnost pa, čeprav je zelo angažirana, hkrati na volitve zgolj pasivno čaka. Čaka, da se bo pojavil nekdo nov. Čaka, da bodo opozicijske stranke naredile naslednji, tokrat prepričljiv korak. Čaka, da bo tega konec.

Milijoni za cerkve

Med tistimi, ki so zaradi epidemije prejemali mesečni temeljni dohodek, so tudi verski uslužbenci. Po podatkih finančne uprave je šlo za izplačila skupaj 5,31 milijona evrov, natančnega razreza zneska po uslužbencih posameznih cerkva pa niso zagotovili ne na Finančni upravi ne na ministrstvu za kulturo, ki je pristojno za verske skupnosti. Z ministrstva so sporočili le število verskih uslužbencev po posamičnih verskih skupnostih, ki imajo pravico do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost. Skupno je bilo junija letos teh upravičencev – verskih uslužbencev –785, od tega kar 748 ali več kot 95 odstotkov iz katoliške cerkve (RKC). Drugi so uslužbenci srbske pravoslavne cerkve (12), islamske skupnosti (11), evangeličanske cerkve (7), evangelijske binkoštne cerkve (4), krščanske adventistične cerkve (2) in slovenske muslimanske skupnosti (1).

Prvič v sodobni zgodovini bo največja banka v Sloveniji postala tuja banka

Do sredine prihodnjega leta bo po napovedih madžarske banke OTP končan »najpomembnejši prevzem v zgodovini Skupine OTP«. Gre za prevzem mariborske Nove KBM, s katerim namerava OTP – vodi jo dober znanec Viktorja Orbána, milijarder Sándor Csányi – prevzeti vodilno vlogo na slovenskem bančnem trgu. To bo zgodovinski preobrat: prvič v sodobni zgodovini Slovenije bo primat največje sistemske banke izgubila NLB in hkrati bo največja banka v Sloveniji prvič postala tuja banka. Kaj to pomeni? In koliko bančnega sistema je še v »domači« lasti?

Maziljeni jezik sovraštva

Veliko lažje bi bilo pisati ta prispevek, če bi šlo za uvid v neko zgodovinsko dogajanje v neki državi (na primer Nemčiji v času nacizma) ali pa za prispevek o primeru odkrite homofobije na čečenski televiziji – saj veste, tam geje in lezbijke pač pobijajo. No, Jože Možina in Igor Vovk, direktor zavoda Iskreni, jih v Intervjuju ne pobijata, ampak »zgolj« načrtno in zavestno širita sovraštvo. A njuna prijazna maziljena zloba ni nič manj grozljiva.

Imamo to

V času olimpijade, ko je slovenska košarkarska reprezentanca navduševala s svojo igro, ko je, kot pravimo, srce puščala na igrišču, ko je dihala kot eden, ko je mlela nasprotnike, same velikane, Argentino, Španijo in Nemčijo, ko je izkazovala moč in lepoto kolektivnega duha, ko nas je brezmejno razveseljevala in ko nas je vedno znova zbujala (ponoči, res sredi noči), je Božo Predalič, »desna« roka Janeza Janše, nekdanji generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, zdaj državni sekretar ministrstva za notranje zadeve (sicer diplomirani inženir agronomije, magister državnih in evropskih študij ter doktor pravnih znanosti), na tvit Neve Železnik – »Včasih so izbranci ljudstva sovražili samo Južnjake in jih hoteli izbrisati. Nato so med sovražnike uvrstili begunce in nastala je SLO, okupirana z žico. Sedaj sovražijo tudi Slovence, če jim ne ploskajo, če niso njihovi. V resnici ne marajo nikogar: le moč, oblast in denar.« – odgovoril takole: »Nakladanje! V resnici so nekdanji ‘izbranci ljudstva’ v času Juge skušali Slovenski rod razredčiti z uvozom ‘južnih bratov’. Današnji levičarji gredo še dlje, Slovenski rod in Evropo skušajo razredčiti z uvozom nezakonitih migrantov. Spomnite se koliko jih je dnevno uvozil Miro Cerar.« Takoj so se oglasili sledilci, ki so bodisi napovedovali skorajšnje neizbežno »uničenje

»Pri gradnji jedrske elektrarne prebivalcev ni nihče nič vprašal. Tokrat bi bilo treba vprašati ljudi.«

Miroslav Gregorič (1948) je magister strojništva z eno najvidnejših mednarodnih karier. Leta 1973 je diplomiral na ljubljanski strojni fakulteti s temo Računsko določevanje karakteristike hladilnega stolpa termoelektrarne Šoštanj III, šest let kasneje pa magistriral s področja prenosa toplote in snovi na državni univerzi Oregon. Med letoma 1989 in 2002 je bil direktor Uprave RS za jedrsko varnost. Leta 2002 ga je vlada na predlog ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača razrešila, predvsem zato, ker se ni strinjal z ustreznostjo lokacije za odlagališče radioaktivnega onesnaženega materiala iz rudnika Žirovski Vrh. Odlagališče je na lokaciji nastalo, Gregorič pa je začel mednarodno pot. Leta 2002 je postal predstavnik komisije Združenih narodov UNMOVIC, ki jo je vodil dr. Hans Blix, in v Iraku vodil inšpektorje, ki so tam iskali orožje za množično uničevanje. Čeprav ga niso našli, so marca 2003 ZDA in Združeno kraljestvo brez predhodne odobritve napada Varnostnega sveta Združenih narodov napadli Irak, ki ga je vodil Sadam Husein. Gregorič se v slovensko državno ali javno upravo ni več vrnil, pravi, da se povabil ne spomni. Med drugim je šest let deloval pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju na področju jedrskega varovanja, na to področje pa se veže tudi večina projektov, ki jih izvaja v več državah.

Pustite neonaciste pri miru!

Dva izmed najvišjih policijskih šefov na Policijski upravi Ljubljana sta dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija 26. junija s protivladnega shoda na Prešernovem trgu odstranila skupino neonacističnih provokatorjev, samooklicanih rumenih jopičev. Da, prav ste prebrali. Vlada in notranji minister sta ob pomoči generalnega direktorja policije tako rekoč obglavila največjo policijsko upravo zgolj zato, ker je policija posredovala proti točno določeni skupini ljudi. Policistom širom po državi pa je vlada s tem poslala jasno sporočilo – naj se to ne ponovi!

Cepiva delujejo

Odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje prebivalstva, javnost s posebnim zanimanjem spremlja, kakšen bo učinek cepiv in ali jim bo uspelo zaustaviti ali pa vsaj upočasniti epidemijo. Nasprotniki cepljenja vsak primer okužbe med precepljenimi, torej polno zaščitenimi, uporabijo kot dokaz v prid teorijam, ki jih v želji po čim večji branosti ali klikanosti podpihujejo nekateri mediji. Tako je Večer prejšnji teden objavil članek z bombastičnim naslovom »Pozor, med potrjenimi okužbami v zadnjih dneh je bilo cepljenih več kot 13 odstotkov!«. Toda zlovešči vtis, ki ga povprečni bralec ali bralka dobi ob prebiranju takšnih novic, ni umesten. Dejstvo je, da so cepiva uspešna pri zaviranju krivulj hospitalizacij in smrti zaradi koronavirusa in da pomenijo upanje, da se bomo nekoč izvili iz epidemije.

Kaj je nevarneje? Stranski učinki cepljenja ali zapleti pri prebolevanju covid-19?

Ključni argument v prid cepivom je, da zaščita, ki jo zagotavljajo pred koronavirusom, krepko odtehta tveganja, ki jih pomenijo morebitni stranski učinki. Polno cepljen posameznik je več kot 90-odstotno zaščiten pred težkim potekom koronavirusne bolezni, hospitalizacijo in smrtjo – na drugi strani so možnosti, da mu bo cepivo škodovalo, minimalne.

Ali imajo pri trenutni razdeljenosti glede cepljenja oboji prav?

Ko je mož nevroznanstvenice Lise Feldman prišel na obravnavo k psihiatru, se je pri iskanju odgovora na zdravnikovo vprašanje namrščil, kar je običajno počel, kadar je bil osredotočen. Psihiater mu je postavil diagnozo – imate težave s prikrito jezo. Čeprav je gospod Feldman to zanikal, je psihiater vztrajal pri svoji oceni. In obravnava je bila s tem končana. Kaj se je zgodilo? Nekaj, kar pogosto zaznamuje vsakdanjo komunikacijo – nesporazum. Nesporazum, kot pove že ime, pomeni odsotnost sporazuma o nekaterih vidikih stvarnosti. Feldman si je mrščenje obrvi razlagal kot posledico koncentracije, psihiater pa jeze. Kdo je imel prav? Oba. Obe razlagi sta stvarni, vendar ne v objektivnem pomenu, temveč v socialnem. Kaj to pomeni?

»Klientelistični posel«

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je za promocijo cepljenja namenil 56 tisoč evrov. Akcija je bila neuspešna, saj ni dosegla cilja, ki je (bil) vsaj 60-odstotna precepljenost.

»Stroka je povožena, velja le še politična volja«

Po naših podatkih je bilo poročilo o nadzoru v prvotni različici napisano zelo korektno, potem pa je generalni direktor policije zahteval dopolnitev v tistem delu, ki govori o tako imenovani enaki obravnavi rumenih jopičev. To je tudi edini očitek nadzora. Poročilo govori o tem, da je bilo ukrepanje policije strokovno, zakonito, učinkovito, da je bilo pridržanje izvedeno zakonito. V opozorilu pred odpovedjo pa se zdaj sklicujejo izključno na omenjeno enako obravnavo rumenih jopičev. Po našem mnenju ni podan niti eden od zakonskih razlogov za izrek opozorila pred odpovedjo, saj ni šlo za kršenje pogodbenih obveznosti. Zato je izrečeno opozorilo nezakonito.

Rdeči alarm

V Sloveniji že nekaj časa obstaja prijateljska spletna združba, internetna stran Neurje.si, kjer se zbirajo »navdušenci nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani«. Redno popisujejo, kaj se dogaja v državi in njeni bližnji okolici, objavljajo posnetke temnih oblakov, prepredenih s strelami, fotografije opustošenja zaradi toče, videoposnetke močnega vetra in superceličnih neviht, vodnih in kopenskih tromb, zračnih vrtincev, hudourniških poplav in podobno. Teh posnetkov je vedno več, vsak dan je kakšen nov, kot je tudi vedno več izrednih vremenskih dogodkov – pa naj bodo to obsežne poplave v Nemčiji ali požari, ki zadnje tedne pustošijo po Grčiji in Severni Makedoniji. Podnebne spremembe niso več abstraktna nevarnost v neki grozeči prihodnosti.

Zapis, da je Hitler heroj, za zdaj ostaja brez večjih posledic 

Potem ko je Urban Purgar – predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo izkazalo priznanje s posebnim statusom, pa tudi odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA) in vodja rumenih jopičev – v zdaj že izbrisanem tvitu prejšnji teden zapisal, da je bil Hitler heroj, so pod hudim pritiskom javnosti te besede obsodili nekateri člani vlade. Najopazneje je to storil obrambni minister Matej Tonin, ki je zapisal, da bi bilo društvu treba odvzeti status nevladne organizacije v javnem interesu. Ministrstvo je v izjavi sicer že zapisalo, da je bil tvit zavržen, a se o tem, ali bo društvu odvzelo status, še ni izreklo.

Južnokorejska beatlomanija

Korejski pop, znan predvsem kot K-pop, je gigantska industrija, vredna več kot pet milijard ameriških dolarjev. Zadnja leta silovito prodira čez državne meje Južne Koreje – in to še zdaleč ne zgolj v Severno Korejo, kamor K-pop iz Kitajske pripotuje na pretihotapljenih USB-ključkih, kar Kim Džong Un doživlja kot »anti-socialistično kulturno invazijo« in K-pop označuje za »smrtonosnega raka«. Ne, K-pop je gromozanske baze fanatično obsedenih oboževalcev zgradil po vsem svetu, celo pri nas, in je po veličini svojih finančnih uspehov primerljiv celo z ameriškim trgom. BTS, najpopularnejši korejski boyband, pogosto krasi vrhove lestvic najbolje prodajane glasbe v Združenih državah: v letu 2019 je prodal več plošč kot največje ameriške pop zvezdnice, denimo Ariana Grande, Taylor Swift ali Billie Eilish. V prvem valu pandemije koronavirusa je podrl rekord v številu ogledov spletnega pretoka koncerta, letošnjo pomlad pa se je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal kot najbolj poslušana veččlanska zasedba na Spotifyu, vodilni platformi za spletno pretakanje glasbe, na kateri se lahko pohvali s skoraj sedemnajstimi milijardami pretokov.

Fakulteta za logistiko v Mariboru bi tožila lastne študente

Na Sindikat Mladi plus in na njegovo službo za pravno pomoč se je obrnila skupina študentov, ki jih je njihova Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru večkrat pozvala k vračilu domnevno preplačanih študentskih honorarjev za različna dela pri projektih Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) in Po kreativni poti do znanja (PKP).

Vlado Miheljak

13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Dva leva

Široko zaprte oči

No, bodimo objektivni in natančni, Hitler ni nikoli častil in podpiral SDS, Janeza Janše in janšizma. Obratno pač. Sopotniki SDS in Janeza Janše podpirajo Hitlerja, tudi Breivika, pa sodobne evropske in svetovne politične demagoge in hujskače in tudi izkazujejo eksplicitne antisemitske izpade. Ne le kakšni eksoti po zanikrnih pivnicah, ampak osebki, ki so z vladajočo stranko, njeno politiko in njenimi mediji neposredno povezani. A je očitno prišlo do medijske zarote molka o tej temi. Je nekaj, o čemer se pri nas pač ne govori in problematizira na glas. Zato je bilo vsega odobravanja vredno, da se je oglasilo nemško veleposlaništvo, ki je tej slovenski neodzivnosti prisolilo zaušnico in decidirano zapisalo, da »Z ozirom na izjavo, ki poveličuje Adolfa Hitlerja in ki je bila pred kratkim objavljena na socialnih omrežjih, želimo še enkrat poudariti, da je glede na zgodovino dolžnost Nemčije, da ohranja spomin na grozote nacističnega režima in se spominja njegovih žrtev ... Hvaležni smo za takojšnje reakcije številnih slovenskih strank in članov slovenske družbe, ki so obsodili to izjavo.« Ni kaj, izjava je primerna. A je žal nezadostna.

Le tu in tam kakemu afganistanskemu prosilcu za azil uspe ostati v Sloveniji

Pretekli teden je Slovenska vojska, ki po navodilih ameriških oboroženih sil zapušča Afganistan, sporočila, da išče možnosti, da bi s seboj v domovino pripeljala več afganistanskih sodelavcev, ki so zaprosili za azil, saj se po odhodu tujih sil iz države bojijo maščevanja talibanov. Minister za obrambo Matej Tonin (NSi) je zagotovil, da ne bo nobenih težav s tem, da bo Slovenija poskrbela za nekaj afganistanskih pomočnikov (in njihovih svojcev). Nimajo pa vsi Afganistanci te sreče.