Zanikovalec pri 35 stopinjah Celzija

Kako prepoznati zanikovalce podnebnih sprememb? Najprej bodo trdili, da niso teoretiki zarote, da se podnebje morda spreminja, a da gre za naraven proces. Nato zanikovalci radi govorijo, da je vse skupaj ponarejeno, da so znanstveniki podkupljeni, da je bila letošnja zima res nadpovprečno topla, je pa zato v gorah padlo veliko snega. In podobno. Skeptiki radi dodajajo, da je segrevanje nekaj dobrega, saj naj bi v Sloveniji rasle pomaranče. Dodajo, da o podnebnih spremembah ni znanstvenega konsenza ali pa da je vpliv človeštva precenjen. Podnebnih sprememb skratka ne povzroča človek z – na primer – uporabo fosilnih goriv, pač pa nagnjenost planeta, sončne pege, liberalci, Kitajci in Bill Gates.

Kako obravnavati epidemijo

Prvemu valu epidemije predlani je sledilo poletno zatišje, nato pa nenaden porast okužb, za katerega je nekdanji predsednik vlade Janez Janša kaj kmalu našel krivce: krivi naj bi bili mladi, ki so se čez poletje odpravili na hrvaško obalo, tam žurali in popivali, prirejali tajne rejve in nenadzorovano širili virus. A krivi niso bili samo mladi, vladni predstavniki niso skoparili niti na račun tujih delavcev, ki so se v času dopustov odpravili domov k družinam, in protivladnih protestnikov. Že s prihodom na oblast pa so krivdo za nastale razmere prevalili na svoje predhodnike. Od samega začetka je bil torej boj z epidemijo boj s tistimi, ki so tako ali drugače oporekali vladi. Krivdo za razpad zaupanja, ki bi moralo biti glavna podstat v skupnem boju, sicer lahko pripišemo številnim dejavnikom – od afere z nakupom zaščitne opreme, vladanja z odloki, pretresanj posvetovalne skupine za covid-19 in nejasnih ukrepov, ki se jih niso držali niti politiki sami, do vladnega urada za komuniciranje, ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel kot način za preusmerjanje javnega denarja k vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. Napak in komunikacijskih zdrsov je bilo res veliko, zaradi njih pa tudi nepotrebnih smrti.

Letalo Spartan, ki ga je Tonin kupil za 72 milijonov, za gašenje ni najprimernejše

Slovenska vojska za gašenje iz zraka uporablja letala Pilatus PC-6, pri katerih se poseben rezervoar nosilnosti 800 litrov namesti v kabinski del, ter helikopterje Bell 412, ki uporabljajo podvesno vrečo, tako imenovano Bambi Bucket, nosilnosti 1000 litrov, ter helikopter ASL523 Cougar z podvesno vrečo nosilnosti 2500 litrov. Tu sta še policijski Bell 412 in dva AW169, ki lahko nosita podvesne vreče z 800 litri vode.

Grega Repovž

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Uvodnik

»O ceni govorimo, butelj.«

Ali bomo imeli dovolj plina? Naj kupimo alternativno peč? Se lahko zgodi, da zmanjka plina in bomo pozimi zmrzovali? To so danes vprašanja, ki okupirajo marsikaterega prebivalca Evrope, prodajalci ogrevalnih sistemov pa si manejo roke. Ljudje delujejo samozaščitno, kar je logično, pa čeprav vedo, da njihove temne misli poganja ščepec panike. Dejstvo je, da v tem trenutku Evropa nima resnega primanjkljaja plina, prav tako pa ne kaže, da ga bo res imela – ne glede na to, da poslušamo dramatične vesti o zapiranju ventilov na Severnem toku 1, česar pa si tudi Rusija ne more privoščiti. Plin za zimo namreč normalno priteka v evropske zalogovnike za plin. Vse, kar se danes dramatičnega dogaja (in res je dramatično), pa ni povezano s količino plina in zalogami plina, temveč gre za ceno, po kateri bomo Evropejci kupili plin za to zimo – in še to le za preostali plin, ki manjka v zalogah. Gre torej za ekonomijo, za ceno, za ceno plina. Ena stran jo zdaj povišuje, druga jo poskuša zbiti. A cena plina je vseeno pomembna zadeva.

Nemoč z neba

Zadnji velik požar na slovenskem delu Krasa je izbruhnil leta 2006. V analizah je znan kot požar Šumka, nastal pa je 21. julija ob 17. uri v bližini ceste Komen–Branik. Ker pozno popoldne sonce ni bilo več tako močno, ga je verjetno povzročil človek. Morda je kdo na suh kraški teren odvrgel kakšen ogorek in suha vegetacija je hitro zagorela. Gasilci prostovoljnega društva Dornberk so obvestilo o požaru dobili ob 17.05 in že čez 24 minut sta bili na kraju požara dve ekipi 23 gasilcev s šestimi vozili. Njihov odziv je bil izjemen. A zaradi suše in vetra požara niso mogli ukrotiti. V petih dneh, do 26. julija, ko je šele obilno deževje pripomoglo k zaključku, je pogorelo 950 hektarjev gozda in travnikov, ker se je požar zelo hitro razširil. Verjetno bi ga bilo povsem na začetku mogoče ustaviti, a z veliko močnejšim odzivom, torej tudi odločnejšim posredovanjem iz zraka. Čeprav so tedaj gasilci zaprosili za helikopter, pa ga tja ni bilo.

»Kazati s prstom samo na posameznika je neumnost. A naj vseeno vsak sam, zlasti ker smo bogati del sveta, naredi, kar lahko.«

Dr . Žiga Malek (letnik 1987) že sedem let živi in dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu. Ukvarja se s ključnim vprašanjem prihodnosti, s kompleksnim modeliranjem prihodnje rabe tal, ki ponuja odgovor, kje in kaj gojiti, da bomo (pre)živeli. Diplomiral je leta 2010 na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelku za krajinsko arhitekturo, z delom Razvoj alpske krajine na primeru Zgornjesavske doline, doktoriral pa na Dunaju z disertacijo o modeliranju sprememb zemljišč v italijanskih Alpah in romunskih Karpatih.

Helikopter ali letalo ni dovolj

Ob večini intervencij na terenu, sploh na Krasu, se vedno znova izkaže potreba po hitrem posredovanju iz zraka, saj je teren, kjer prihaja do požarov, večinoma težko dostopen, velikokrat pa delo gasilcev otežuje spreminjajoča se smer vetra. Tu trčimo ob prvi sistemski problem – Slovenija nima decidirane službe za zračno podporo, ne za reševanje, prevoz, kaj šele za gašenje. Ob intervencijah gasilcev CORS (Center za obveščanje RS) usklajuje sodelovanje z drugimi službami oziroma ministrstvoma – ministrstvom za obrambo in notranje zadeve.

Velika laž

Izraz velika laž, ki označuje izkrivljanje ali napačno predstavljanje resnice za namene propagande, je prvi uporabil Adolf Hitler, ko je med prestajanjem zaporne kazni v landsberški trdnjavi pisal Mein Kampf. Z njim je želel opisati tako gromozansko laž, da o njej zaradi absurdnosti sploh ni mogoče podvomiti. Trdil je, da so to tehniko uporabljali Judje, a je bila resnica kakopak precej drugačna: tehniko velike laži so zlorabili nacisti z Josephom Goebbelsom na čelu. Izraz se je spet pojavil pred dvema letoma, ko je Donald Trump zatrdil, da so bile ameriške volitve ukradene – in tako spodbudil napad na Kapitol.

Narobe svet

Konec novembra se bo supervolilno leto sklenilo z dogodkom, ki mu večina državljanov in državljank ne posveča pozornosti: volitvami v državni svet. Slednji v dobršnem delu javnosti velja za institucijo brez prave moči, slepo črevo slovenskega parlamentarizma, ki bi ga lahko tudi ukinili. V resnici pa ima državni svet v slovenskem političnem prostoru in tudi širše v družbi z ustavo zagotovljeno izjemno pomembno vlogo in primeren vpliv. Ki pa danes še zdaleč ne služi prvotnemu namenu.

Vlado Miheljak

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Dva leva

Matej iz jame

Številni Nemci so seveda tudi v času najhujših antisemitskih pogromov nekje globoko v sebi vedeli, da Judi niso taki, kot jih je izrisovala nacistična propaganda, zato so si pomagali z racionalizacijami. Pač: saj vem, da ti (kot Jud) nisi tak, s tabo sem čisto lahko prijatelj, a gre za nesprejemljivo in nevarno semitsko zaroto, ki jo je treba onemogočiti in v kali zatreti. Ekonomijo takšne racionalizacije avtoironično opiše zgornja šala: ne mi konkretno, Judje nasploh so problem. In v sodobnem času, ko ljudje drugačnih spolnih orientacij in praks nadomeščajo Juda, se dogaja prav to. Zato se mi je zdelo bolj pošteno in manj licemerno stališče Janeza Ciglerja Kralja, ki je nedavno v intervjuju za Večer izrekel: »Neposredno ne poznam nobenega geja v naši stranki, saj ljudi ne sprašujemo o njihovi spolni usmerjenosti.« Torej, nič me ne zanimajo, nič nočem vedeti, gledam stran. No, skupno s Toninom pa jima je, da ne eden ne drugi ne sprejemata dejstva, da spolna usmeritev ne more biti razločevalno merilo pravic. Da je torej, kot meni ustavno sodišče, zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolni osebi, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot raznospolna partnerja ali zakonca. A Tonin v svojem moralnem disputu predvsem sprenevedavo pozabi in abstrahira stališča in aktivnosti NSi vse od časa referenduma o noveli družinskega zakonika leta 2015 do danes. Istospolne poroke? Posvojitve? Ni pomembno, ali ima Tonin zares prijatelje v omenjenih kategorijah, ali jih mara ali ne mara, ampak ali sprejema načelo enakosti in enakopravnosti pred zakonom, ki ju je zapovedala odločba ustavnega sodišča. S tremi ločenimi mnenji kajpak. Med njimi tudi z ločenim mnenjem Roka Svetliča, za katerega so številni kompetentni pravniki pred izvolitvijo opozarjali, da nima strokovnih referenc in kompetenc. Torej presoja po ideoloških merilih. In ravno predsedniški kandidat SD in izvoljeni predsednik Pahor je na vse kriplje forsiral Svetliča, da bi ideološko uravnotežil ustavno sodišče in osrečil svojega političnega masterminda in gospodarja.

Koliko kosov orožja so v slabem letu kupili člani strelskih društev?

Omnibusni zakon, kot se krajše imenuje nedavno sprejeti zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, je posegel v 11 zakonov, ki jih je v zadnjih dveh letih spremenila Janševa vlada. Med tistimi, pri katerih se ureditev v delu vrača na stanje pred spremembo leta 2021, je tudi zakon o orožju. Ravno razprava o posegu vanj je povzročila veliko negodovanja poslancev SDS.

Konec zelene oaze v mestnem središču, namesto nje neprofitna stanovanja

Med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico v središču Ljubljane v do nedavnega zapuščeni gradbeni jami že 12 let obstaja urbani vrt, ki ga urejajo lokalni prebivalci. Vrt Onkraj gradbišča, kakor se imenuje, je nastal na pobudo kulturno-umetniškega društva Obrat in v sodelovanju z Zavodom Bunker. Zdaj bo gradbena jama spet aktivirana, na zemljišču naj bi gradili neprofitna stanovanja.

Svetnik Gams na liniji z direktorjem RTV

Pred dobrim tednom dni je državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o RTV Slovenija, to je zakona, katerega osnove je zaradi degradacije javnega RTV-zavoda pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Novi zakon jemlje moč političnim strankam pri imenovanju programskega sveta; doslej je državni zbor imenoval 21 od 29 programskih svetnikov, ki so nato, kot je jedro problema pojasnil član sveta, podpornik stranke SDS in Janeza Janše Slavko Kmetič, delovali »kot en mož«.

Z lepilom nad žgoče probleme

»Umetnost je pomembna, a ni tako pomembna kot življenja generacij, ki jih obsojamo na prihodnost, v kateri ne bo mogoče živeti,« je po britanski narodni galeriji v Londonu vpil eden od protestnikov, ki je svojo dlan zalepil na okvir slovite slike The Hay Wain avtorja Johna Constabla – takoj za tem, ko je mojstrovino prekril s printom »posodobljene« različice slike, ki jo krasijo letala in avtomobili. To pa še zdaleč ni osamljen primer. V zadnjem času so protestniške akcije, v katerih borci za podnebne pravice v galerijah in muzejih svoje dlani prilepijo na zgodovinsko pomembna dela, postale nenavaden aktivističen trend.

Platformni delavci se organizirajo in napovedujejo stavko 

Pri Sindikatu Mladi plus že dolgo opozarjajo na kršitve zakona o delovnih razmerjih, značilne za platformno delo. Pred letom so tako s kurirji, ki delajo za podjetji Wolt in Glovo, opravili poglobljene intervjuje na temo platformnega dela, zdaj pa svoja prizadevanja nadaljujejo z organiziranjem delavcev v okviru Sindikata Mladi plus in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Če ne bo prišlo do izboljšav položaja delavcev, ne izključujejo možnosti stavke.

Svet ni črno-bel, temveč rdeč

Vojna v Ukrajini je po svoje svetovna vojna, saj njene negativne učinke občuti že ves svet. Rast cen energentov po svetu, znatno zmanjšanje gospodarske rasti, nebrzdana inflacija, motena oskrba s hrano in s tem pomanjkanje hrane načenjajo stabilnost številnih držav in spodkopavajo varnost v prenekaterih delih sveta. Da je pred vsemi nami sila težko, potencialno razdiralno obdobje, je znano že nekaj časa. Poročilo organizacije World Economic Forum Posledice vojne v Ukrajini bodo daljnosežne je že aprila opozarjalo: »Do tega trenutka kaže, da do 30 odstotkov obdelovalnih površin v Ukrajini letos ne bo zasejanih oziroma požetih zaradi ruskega napada.« Svetovna banka je na začetku junija znižala napoved globalne gospodarske rasti leta 2022 na 2,9 odstotka ( januarska napoved je bila 4,1 odstotka) in posvarila pred možnostjo stagflacije, podobne tisti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Za stagflacijo so značilni stagnacija oziroma mizerna rast gospodarstva, visoka brezposelnost in zmanjševanje kupne moči denarja. Po svetu, ki si še ni opomogel od uničujočih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19, se širi zaskrbljenost, ki v sebi nosi naboj panike. Za primer, Klaus Müller, predsednik nemške Zvezne agencije za omrežje, je junija za nemške medije dejal, da Nemci lahko kmalu pričakujejo do trikrat višje cene plina. To je dejansko eden boljših scenarijev, drugi je, da se bo Nemčija ob novi in mogoče dokončni prekinitvi dobave ruskega plina že to jesen spoprijela s katastrofalnim pomanjkanjem tega energetskega vira. Nihče ne ve zares, kaj se bo zgodilo.

Sočustvujemo s kmeti v stiski, bi pa radi izvedeli tudi kaj več o tem, zakaj se izogibajo namakalnim sistemom

Uredništvo Slovenske kronike TV Slovenija, tokrat je bil v središču primorski dopisnik Branko Vrabec, je po prvem dežju, od katerega so si obetali vsi veliko, od gasilcev do kmetovalcev, pripravilo na prvi pogled res kompletno poročilo o stanju slovenskega kmetijstva sredi sušnega poletja. Vrabec je v svoj prispevek vključil dva zadružna predstavnika, dva kmetovalca, uredništvo pa je dodalo še posnetek pogovora s predstavnikom podjetja, ki se v Posavju ukvarja s pridelavo sadja. Najprej sta Matjaž Jančar iz KGZ Nova Gorica in Patricija Pirnat iz koprske Agrarie uporabila arzenal dramatičnih opisov stanja. Niti za polže vode ni padlo, je pribila za piko na i Patricija Pirnat, Silvano Knez in Jana Bolčič, oba odločna kmetovalca iz Strunjana, pa sta povedala, da je zaradi suše že ogrožena zimska pridelava zelenjave. Opis Žige Mikoliča iz podjetja Evrosad je bil enako dramatičen. In seveda z njimi sočustvujemo.

Milijoni za slušalke, nekaj deset evrov za digitalno vključenost invalidov

Prejšnji mesec so zaživeli tako imenovani digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih lahko do konca novembra koristijo učenci zadnje triade, dijaki in študenti. Ti naj bi bili domnevno na voljo tudi starejšim od 55 let, če bi prej opravili tečaj s področja digitalne pismenosti, vendar se je ob menjavi vlade izkazalo, da to najverjetneje ne bo mogoče – in da se je tega zavedal tudi nekdanji minister Mark Boris Andrijanič.

dr. Bogomir Kovač

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Ekonomija

Politična banalnost je znak nemoči

Živimo v večdimenzionalnem svetu kriz. Narivajo se ena na drugo, med njimi ni pravih ločnic in pravega premora. Toda sedanji preplet je nekaj posebnega, česa podobnega Evropa ni doživela že desetletja. Trojček zdravstvene, energetske in prehranske krize je materialen, konkreten, zadevajoč. Ničesar abstraktnega in neoprijemljivega ni v tem. Pomanjkanje energije in hrane, njihove visoke cene in strah pred negotovostjo zadevajo v središče tržne družbe in slehernika. Prebivalstvo v EU, vajeno ekonomskega obilja in politične varnosti, je šokirano. Od svojih vlad in držav pričakujejo predvsem »mrzlo pivo in topel tuš«, kot ironizira The Economist. Toda evropski politiki danes odkrito govorijo o domačih redukcijah z energenti, težavah preskrbe z žiti, vsesplošni draginji. Očitno so ekonomske sankcije proti Rusiji postale dodaten vir za množično uničevanje blaginje ljudi, njihove in naše. Dejansko si delimo usodo skupnega čolna.

Nepotrebna poplava

Letošnji julij je zaznamovala peklenska vročina, a začel se je z neurji. Večja količina dežja, ki se je z neba v kratkem času zlila v torek, 5. julija, je v Ljubljani povzročila poplavljenje številnih objektov, podvozov in severne mestne obvoznice. Tisti večer je znova popustila tudi streha Moderne galerije. Ta jo je resno skupila že devet mesecev prej, med hudim neurjem septembra lani, ki se je končalo s poplavo depojev in razstavnih prostorov v desnem krilu te nacionalne kulturne ustanove, iz katerih so zaposleni komajda rešili umetnine. Tokratna poplava ni bila tako uničujoča, predvsem zato, ker je glavnina neurja središče prestolnice k sreči zaobšla. A streha je kljub temu popustila. Voda je vdrla v osrednjo dvorano in pisarne.

Heni Erceg

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Hrvaška

Cvetje zla

»Nočem na morje, v Jasenovac hočem!!«,cepetaje z nožicami vrešči Aleksandar Vučić, ne meneč se za temperaturo sto stopinj, zaradi katere se proti morju vali reka njegovih sonarodnjakov. »Nočem na morje, ne zanimata me ne Dubrovnik ne Rovinj, v Jasenovac hočem!« trmoglavi politični kričač, največji med Srbi, ki za Jadransko morje ne bi dal prebite pare, saj hoče letovati nikjer drugje kot v Jasenovcu. V koncentracijskem taborišču, v katerem so hrvaški fašisti pred 80 leti pobili množico Srbov, tudi danes pa so »tam vsi ustaši«, kot pravi Aleksandar Veliki, večni srbski predsednik.

Igralka in pesnica, ki je prejela vse nagrade, kar jih slovenska igralka lahko dobi

Kot otrok je izjemno rada opazovala ljudi. Skrita v kakšnem kotu je željno srkala dogajanje iz okolice. Hitro jih je znala prebrati, pa tudi imitirati. Ugotovila je, da to zabava njene prijatelje in vrstnike. To je bil za introvertiranega otroka, ki se je rad zatekal v sanje, način, da se začne odpirati v družbo. Skozi humor je prodrla do ljudi, pomagal ji je, da je ni bilo več strah zbliževati se z drugimi.

Papeževo opravičilo

Papež Frančišek je v nedeljo, 24. julija, prispel v Kanado. Opravičil se je za zlorabe, ki so jih utrpeli domorodni otroci, prisiljeni bivati v tamkajšnjih šolah z internati, večino katerih je upravljala kanadska katoliška cerkev. »Ponižno prosim za odpuščanje za zlo, ki ga je nad domorodnim prebivalstvom izvršilo toliko kristjanov. Žal mi je,« je dejal Frančišek.

Janko Lorenci

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kolumna

Zadnja svarila

Svet se segreva in vse ključno okoli nas – zrak, voda, tla pod nogami in tisto, kar na njih uspeva – se spreminja, postaja burnejše, bolj ekstremno. V novi dobi živimo, če to priznamo ali ne. Imena še nima, a zanjo sta značilna kopičenje in hkratni obstoj različnih kriz. V tem času imamo na grbi vsaj pandemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo. Njihov preplet poraja podkrize, od energetskih do klasičnih socialno-ekonomskih.