REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

Dr. Danilo Zavrtanik

Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

0,1 azilanta na 1000 prebivalcev

V Amnesty International so opozorili na obletnico obljube evropskih voditeljev, da bodo iz Grčije v preostale članice EU premestili 66 tisoč prosilcev za azil. In dodali, da je bilo po enem letu premeščenih vsega 6 odstotkov od omenjenega števila. Več

Farmacija tudi sama ustvarja superbakterije, ki so največja grožnja za sodobno medicino

Superbakterije, ki so odporne na antibiotike, so vse večji problem. Zaradi njih tudi v Evropi umre vse več ljudi. Te bakterije svojimi industrijskimi odpadki pomagajo ustvarjati tudi farmacevtske družbe, zato morajo občutno izboljšati svoje dobavne verige, piše v poročilu Evropske zveze za javno zdravje in organizacije Changing Markets. Tovarne v Indiji in na Kitajskem, ki proizvedejo večino antibiotikov na svetu in jih proizvajajo tudi za največje svetovne farmacevtske družbe, svoje industrijske odpadke neobdelane spuščajo v okolje. Sestavine za proizvodnjo antibiotikov spuščajo v zemljo in vodo, bakterije v okolju pa tako postajajo vse bolj odporne na zdravila. Več

Napovedana je odprava dosmrtnega zapora v Sloveniji

Morda najmanj oprijemljiva, simbolno pa najpomembnejša novost v sklopu aktualnega spreminjanja kazenske zakonodaje je ukinitev dosmrtnega zapora. Če jo bodo poslanci izglasovali, pa njen pomen ne bo zgolj simbolen, ampak tudi povsem praktičen – v zmanjševanju stopnje kaznovanosti pri izrekanju zapornih kazni. Z uvedbo višje najvišje kazenske sankcije se vedno in nujno povišajo dejansko izrečene zaporne kazni. Slovenija je novo najvišjo zaporno kazen, dosmrtni zapor, uvedla leta 2008. Uvedla jo je vlada Janeza Janše v času enega najmirnejših obdobij vsesplošne blaginje v zgodovini države. Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 22. do 24. septembra. Več

SD: Obdobje obljub je končano, od koalicije pričakujemo še več

V SD po prvih dveh letih sodelovanja v vladi Mira Cerarja izpostavljajo uspehe, med katerimi je upad brezposelnosti, vendar od koalicije pričakujejo še več. Predsednik Dejan Židan svari, da je čas obljub končan. Med prioritetami izpostavlja izboljšanje razmer v zdravstvu, saj so "trenutni rezultat delovanja te vlade bistveno daljše čakalne vrste". Kot je na novinarski konferenci spomnil Židan, v času te vlade beležijo gospodarsko rast, hitro zmanjševanje števila nezaposlenih in naraščanje zaposlenih. A po njegovih besedah vedo, da se življenje v Sloveniji ni začelo s to vlado. "Dobri gospodarski rezultati so posledica delovanja te, a tudi prejšnjih vlad in ugodnih zunanjih razmer," je dejal.  Več

ZDA za napad na humanitarni konvoj v Siriji krivijo Rusijo

ZDA krivijo Rusijo za torkov letalski napad na humanitarni konvoj v Siriji, v katerem je bilo ubitih 21 ljudi. Kot je dejal namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes, sta za napad lahko odgovorna le sirski režim ali ruska vlada, ZDA pa imajo za odgovorno Moskvo glede na njene zaveze v dogovoru o premirju v Siriji. Tako Moskva kot Damask sta že zanikala vpletenost v napad. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je na podlagi fotografij dronov in posnetkov aktivistov v dejal, da ni znakov bombardiranja. Več

Ne potrebujemo Silicijeve doline, potrebujemo odgovorni kapitalizem

Silicijeva dolina je vedno bila drugačna. Za razliko od tistih s finančnega središča Wall Street v New Yorku tehnološka podjetja iz Silicijeve doline ne veljajo za zlobna. V državah, ki si želijo ponoviti uspeh Silicijeve doline, se ves čas sprašujejo, zakaj mi nimamo Googla, Appla ali Facebooka. To vprašanje je dobro, piše Guardian. Nekateri nanj odgovarjajo, da za tehnološki preboj nimajo kapitala in ustrezne podjetniške kulture, imajo premalo »norcev«, ki bi bili pripravljeni tvegati. Več

Pahor v govoru na ZN o Türku, čebelah in digitalni transformaciji

Predsednik republike Borut Pahor je včerajšnji govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev 71. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) posvetil izzivom, ki jih prinaša digitalna transformacija, in drugim temam. Več

V Sloveniji odslej tudi digitalno radijsko omrežje

Javni zavod RTV Slovenija bo danes na oddajniku Nanos uradno zagnal prvo digitalno radijsko omrežje v Sloveniji. S tem se začenja nova era radijskega oddajanja v Sloveniji. Pravico za oddajanje v digitalnem radijskem omrežju je že pridobilo skupno devet izdajateljev za 13 radijskih programov. Poslušalci bodo za sprejem programov v digitalni tehniki potrebovali ustrezne sprejemnike, ki morajo obvezno imeti oznako za tehnologijo DAB+. Oznaka DAB ni dovolj, saj sprejemnik, izdelan za DAB, ni zmožen dekodiranja signala DAB+, ki bo v uporabi v Sloveniji. V Sloveniji je že možno kupiti sprejemnike, ki podpirajo signal DAB+ (tudi hibridne sprejemnike FM/DAB+), pa tudi posamezni avtomobilski proizvajalci sprejemnike DAB+ že vgrajujejo v avtomobile. Več

Strupena komedija o lovu na dediščino

V Prešernovem gledališču Kranj bodo 24. septembra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Žalujoča družina (1934), znanega srbskega komediografa Branislava Nušića v novem prevodu Aleksandre Rekar in režiji Igorja Vuka Torbice. V predstavi, ki je nastala v koprodukciji s SLG Celje, je mojster karakterne komedije svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, predvsem v človeški pohlep. Več

George Bush bo volil Hillary Clinton

»Predsednik mi je povedal, da bo volil Hillary Clinton!« je na svojem profilu na Facebooku razkrila ameriška političarka Kathleen Kennedy Townsend (na družabnem omrežju Kathleen Hartington), sicer hči Roberta F. Kennedyja. Kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bila na priloženi fotografiji skupaj s starosto republikancev in nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem starejšim. Tudi slednji se je očitno odrekel republikanskemu kandidatu na prihajajočih ameriških volitvah Donaldu Trumpu. Ali bo Busheva podpora Hillary Clinton naredila več škode kot koristi, pa bo pokazal čas. Več

Interpelacija v imenu cerkve

SDS, ki je vložila vse interpelacije v mandatu vlade Mira Cerarja, je nazadnje, kot šesto po vrsti, interpelirala ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brenčič. Očita ji, da ni spoštovala odločitve ustavnega sodišča, ki je januarja lani zahtevalo odpravo neustavnosti pri financiranju zasebnih osnovnih šol. Kot je v odgovoru na interpelacijo dejal Cerar, je to čudno, saj SDS, ko je bila na oblasti, ni spoštovala odločitev ustavnega sodišča glede izbrisanih. In tudi sicer je ogromno zahtev po odpravi neustavnosti, ki niso izvršene v zapovedanem roku. Več

V Ljubljani te dni več kot 120 vrhunskih filozofov, gledaliških teoretikov in umetnikov z vsega sveta

Jutri bo ob 11. uri tiskovna konferenca za dogodek REPETITION/S: Performance and Philosophy in Ljubljana. Gre za eno od najodmevnejših filozofskih konferenc v Sloveniji doslej, ki se je bo udeležilo več kot 120 vrhunskih filozofov, gledaliških teoretikov in umetnikov z vsega sveta (veliko število udeležencev prihaja tudi iz Avstralije, ZDA in Azije). K odmevnosti konference velik delež prispevajo tudi znana imena vabljenih predavateljev, kot so Mladen Dolar, Alenka Zupančič, Bojana Kunst, Keti Chukrov, Samo Tomšič, Oxana Timofeeva, Andrew Benjamin, Fredie Rokem in Justin Clemens.  Več

V Bangladešu še vedno gorijo tovarne

Ko je pred tremi leti v požaru v tekstilni tovarni v Bangladešu umrlo več kot 1000 ljudi, so mednarodni modni koncerni obljubili izboljšanje delovnih razmer v tovarnah, ki zanje proizvajajo oblačila. Požar v tovarni Rana Plaza je bil največja tovarniška nesreča v Bangladešu. Že tri tedne po požaru so sindikati in predstavniki podjetij podpisali akcijski načrt, s katerim naj bi zagotovili boljšo požarno varnost. Kljub temu v bangladeških tovarnah zaradi požara ali porušitve še vedno umirajo ljudje, poroča die Zeit. Poceni oblačila, ki so na prodaj tudi v slovenskih trgovinah, zaradi izgube teh življenj tako dejansko sploh niso poceni. V požarih pa ne umirajo samo zaposleni v tekstilnih tovarnah. Več

Rekonstrukcija dogodkov, ki se navezujejo na delovanje skupine Laibach v Zagrebu na začetku osemdestih 

V ljubljanski GalerijiGallery (Trg Prekomorskih brigad 1) bodo v četrtek, 22. septembra ob 19.30 odprli razstavo z naslovom Ausstellung Laibach Kunst: Kontinuiteta čiste forme, ki se navezuje na dogodke, povezane z aktivnostjo skupine Laibach v Zagrebu na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Več

Arheologi v Kolpi odkrili ostanke antične ladje

V okviru enega največjih arheoloških izkopavanj na Hrvaškem so v bližini Karlovca na dnu reke Kolpe odkrili ostanke ladje, ki naj bi datirala v čas antičnega Rima. Konstrukcija dobro ohranjenega plovila bo lahko pripomogla k boljšemu razumevanju tehnik ladjedelništva v času rimskega imperija. Več

Begunci s protestom v Ljubljani opozarjajo na predolge postopke za ureditev statusa

Pred azilnim domom na Viču že od 7. ure vztraja okoli 30 beguncev. Kot je za STA povedal Samer iz Sirije, želijo s protestom opozoriti na predolge postopke pri ureditvi njihovega statusa, saj nekateri izmed njih na to čakajo že več kot leto. Po njegovih besedah bodo protestirali, dokler se ne bodo srečali z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Več

SMC prehitela SDS v javnomnenjski anketi

Na volitvah v Državni zbor (DZ) bi po izsledkih ankete Vox Populi, ki jo za časnik Dnevnik in TV Slovenija izvaja agencija Ninamedia, zmagala stranka SMC. Delo vlade sicer večina še vedno ocenjuje kot neuspešno, a je ta delež v primerjavi z minulimi meseci nekoliko upadel. Več kot polovica vprašanih meni, da naj interpelacija odnese ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. O tem, zakaj je morala slednja zapustiti Vzajemno, v novi Mladini piše Borut Mekina.  Več

Avstrijske predsedniške volitve postajajo nevarna opereta

Avstrijci oktobra še ne bodo dobili novega predsednika države. Ker se kuverte za glasovanje po pošti zaradi slabega lepila odpirajo in novih ni mogoče natisniti in razposlati dovolj hitro, da bi ponovljeni drugi krog volitev lahko izvedli 2. oktobra, bodo odšli na volišča šele 4. decembra. Kabaretisti si po poročanju Handelsblatta ne bi mogli izmisliti boljšega razloga za preložitev volitev, ki je velika blamaža. Več

Vladajoča Enotna Rusija z absolutno večino na volitvah

Vladajoča stranka Enotna Rusija si je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Rusiji zagotovila absolutno večino, kažejo izidi po 80 odstotkih preštetih glasov. V dumo so se uvrstile še tri stranke. Enotna Rusija je po podatkih volilne komisije osvojila 54,28 odstotka glasov, sledijo komunisti s 13,9 odstotka, ultranacionalistična Liberalno-demokratska stranka s 13,7 odstotka in Pravična Rusija s 6,2 odstotka. Več

Parada ponosa v Beogradu brez incidentov, med udeleženci tudi Tanja Fajon

V Beogradu je včeraj pod geslom Ljubezen spreminja svet potekala parada ponosa. Minila je brez incidentov. Eden od organizatorjev Boban Stojanović je ocenil, da to ni bil praznik zgolj za skupnost LGBT-populacije, temveč vseh, ki trpijo zaradi občutka nemoči. Parada ponosa z zastavami mavričnih barv se je začela opoldne pri Slaviji in se zaključila tri ure kasneje s koncertom na Trgu republike. Med vidnimi osebnostmi, ki so prišle podpreti udeležence parade, tudi slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Več

Angela Merkel izgubila berlinske volitve, velika podpora desničarski Alternativi za Nemčijo 

Krščansko-demokratska unija (CDU) na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel je na včerajšnjih h volitvah v zvezni deželi Berlin doživela velik udarec. Dosegla je namreč najslabši volilni rezultat do zdaj, saj so volivci CDU podprli le s 17,6 odstotki. Na prvem mestu so ostali socialdemokrati (SPD) z berlinskim županom Michaelom Müllerjem, dobili so 21,6 odstotka. Skrajna desnica Alternativa za Nemčijo (AfD) je dobila 14,2 odstotka.  Več

Biografski triler o najbolj razvpitem žvižgaču

V slovenskih kinematografih bo od 22.septembra dalje na ogled težko pričakovani film Snowden v režiji Oliverja Stona, ki nas bo popeljal v zakulisje enega najpomembnejših trenutkov sodobne zgodovine. Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden je z razkritjem na tisoče tajnih vladnih dokumentov razgalil dejanski obseg nadzora telefonskih in spletnih informacij, ki ga ZDA vrši doma in v tujini. Čeprav je bil o mladem konservativnem patriotu, ki je postal zloglasni žvižgač, posnet že z oskarjem nagrajeni dokumentarec in napisanih več knjig, se biografski triler osredotoča predvsem na Snowdnove notranje boje in sprožilce, ki so privedli do epohalnega razkrijta obsega ameriškega obveščevalnega nadzora. Ob tem je v ospredju njegovo razmerje z njegovo dolgoletno ljubeznijo Lindsay Mills. Več

Računalnik vam bo povedal, kdaj vložiti tožbo in kdaj ne

Tožiti? Ne tožiti? Vas mika odškodnina, a vas skrbi dolgotrajen in drag sodni postopek, katerega razplet je negotov in se utegne končati z izgubljeno tožbo ter obveznostjo plačila sodnih stroškov, stroškov odvetnikov? Brez skrbi, na voljo je računalniški program, ki vam bo »pomagal«. Računalniški program oziroma algoritem so razvili v majhnem zagonskem podjetju Legalist iz Silicijeve doline, ki pa ni več majhno zagonsko podjetje, odkar je vanj sto tisoč dolarjev vložil ameriški vlagatelj Peter Thiel, ustanovitelj PayPala, delničar v Facebooku. Več

Igra prestolov največkrat nagrajena televizijska serija v zgodovini emmyjev

Televizijska serija Igra prestolov je upravičila vlogo favorita in pobrala naslov najboljše drame na nedeljski 68. podelitvi televizijskih nagrad emmy v Los Angelesu. S skupaj 38 emmyji pa je postala tudi največkrat nagrajena televizijska serija v zgodovini, saj je za en emmy prehitela komično serijo Fraiser. Več

Mokra kot miška

Brez komentarja.  Več

Stranka TRS ovadila Gašperšiča in uradnico z okoljskega ministrstva

Zaradi nevestnega dela in oškodovanja javnih sredstev v povezavi s prerazporeditvijo namenskih sredstev za projekt gradbenega dovoljenja za predor pod Gorjanci so v stranki Trs kazensko ovadili infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča. Barbaro Radovan z okoljskega ministrstva pa so ovadili zaradi suma nevestnega dela in ponareditve listin. Več

Grega Repovž

16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Prtljaga iz preteklosti

Pogled v 25-letno zgodovino odločitev slovenskih vlad nam razkriva nekaj ključnih napak, ki še danes ovirajo razvoj države. Vse so bile storjene iz ideoloških razlogov ali pa iz trme, zraven pa je bil nemalokrat tudi pohlep. Prva napaka je bila privatizacija družbenega premoženja. Ne sama privatizacija, temveč način delitve premoženja. Namesto da bi pomemben del premoženja dejansko prenesli v enega ali več varnih pokojninskih skladov in dolgoročno zagotovili stabilnost pokojninskega sistema – seveda bi skladi potem to premoženje lahko odprodajali oziroma spreminjali sestavo naložb –, je bil del razdeljen prebivalstvu in se pretežno prelil v tekočo potrošnjo, pomemben del pa je država prepustila pidovskim baronom, ki so iz tega oblikovali predvsem lastno premoženje. Le tisti del premoženja, ki so ga kupili oziroma pridobili delavci, je bil vsaj nekaj časa dolgoročno v funkciji razvoja podjetij. Pokojninski sistem smo morali zaradi pomanjkanja sredstev prvič reformirati devet let po osamosvojitvi in osem let po začetku prve faze privatizacije. Več