Dopuščeni molk

V ponedeljek nas je POP TV prijetno presenetila: tako v 24ur kot v 24ur zvečer so namreč pripravili analizo rezultatov nedeljskega referenduma, v oddajah so imeli goste, pobudnike referenduma, ki so si po množični podpori ljudstva to seveda tudi zaslužili, razumeli so, da je bila množica, ki se je udeležila referenduma, tako velika, da gre za prelomno odločitev, ki ima daljnosežne posledice. No, ne bomo preveč hvalili: POP TV se je odzvala, kot se odzove vsaka normalna televizija dan po tem, ko se je zgodilo, da je skoraj 50 odstotkov ljudi izrazilo svojo voljo na volišču.

Največje nasprotje arijcu je LGBTIQ!

»Ko se branim pred Židom, se bojujem za Gospodovo delo,« je zapisal Hitler v Mein Kampfu. »Največje nasprotje arijcu je Žid.« Za vse zlo na tem svetu je okrivil Jude. »Kamorkoli sem šel, sem videl Žide, in več ko sem jih videl, bolj jih je oko razločevalo od drugih ljudi.« V Judu, čigar končni cilj je »uničenje človeške kulture in s tem opustošenje sveta«, je videl vse najslabše – »umazanijo«, »črve«, »zdrizasto sluz«, »prenašalce bacilov najslabše vrste«, »kugo«, »satansko spretnost«, »dialektično zlaganost«, »parazite«, »zastrupljevalce duš«, »ledeno hladne in hkrati brezsramno podjetne dirigente odvratne delavnice pregrehe med izrodki velemesta«, »večne razdiralce človeštva«.

Kako obrniti trend?

»Ključen je bil razpad zaupanja,« brez večjega obotavljanja na vprašanje, kje smo zavozili strategijo cepljenja, odgovarja socialni psiholog dr. Vlado Miheljak, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se že desetletja ukvarja z analizo javnega mnenja. Postopen razkroj zaupanja lahko sicer pripišemo številnim dejavnikom – vse od usodnega »pejmo se mal’ hecat« takratnega uradnega vladnega govorca, nejasnim ukrepom, ki se jih niso držali niti politiki sami, pretresanjem strokovne skupine za covid-19, do vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel zgolj kot še en način za kanaliziranje javnega denarja vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. »A pomemben je tudi en konkreten dogodek – ravno ko je bil interes za cepljenje res velik, se ljudje niso mogli cepiti, po drugi strani pa smo lahko gledali, kako se poslanci in ministri, ves politični razred, ki poka od zdravja, pred vsemi cepi,« pove Miheljak. Lahko bi argumentirali, da je šlo takrat za poskus obnovitve vere v cepivo, ki ni uživalo ravno velikega zaupanja ljudi, AstraZenece. A se je ta v celoti izneveril – v času, ko so kronični bolniki in starejši ljudje še vedno čakali, kdaj bodo lahko prišli na vrsto za cepljenje, »smo namesto ljudi, ki bi jim zaupali, gledali, kako se cepijo trenutno verjetno najbolj osovraženi ljudje v državi«.

Skrivnostni sestanek z Ursulo von der Leyen

Na dan, ko je Slovenijo obiskala evropska komisija, in po tem, ko so si komisarji na Bledu ogledali predstavo Povodni mož, se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na Brdu pri Kranju srečala s predstavniki slovenskega novinarstva. Sestanka, ki je bil neuradne narave, so se po naših informacijah udeležili odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA) Barbara Štrukelj, predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek in profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede.

Izbrisani na Facebooku

Skupina podpore Ivanu Galetu na Facebooku je nastala, ko je zdaj že nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve razkril nepravilnosti pri vladnem nakupu zaščitnih mask. Zelo hitro je pridobila več deset tisoč članov. Še pred kratkim ji je sledilo več kot 80 tisoč slovenskih uporabnic in uporabnikov Facebooka. To ni malo. Še posebej ne za družbeno angažirano skupino, ki je kritična do oblasti.

Številni tuji študenti ne vedo, ali bodo lahko nadaljevali študij v Sloveniji

»Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.«

Ministrova krivda

V Žalcu po desetletjih neprekinjenega delovanja zdaj nimajo več notarja. Gre sicer za ravno tisto notarsko mesto, ki si ga je želel lani poleti zasesti sedanji pravosodni minister, a mu to ni uspelo, ker ni izpolnjeval pogoja enoletnih posebnih delovnih izkušenj.

Globalna davčna reforma

Finančni ministri skupine G20 so ta teden podprli globalno davčno reformo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih podjetij. Devetnajst najbogatejših držav plus predstavniki Evropske unije so s tem podprli napovedano davčno reformo, ki so jo ZDA predlagale na nedavnem zasedanju voditeljev sedmih najbogatejših držav, torej skupine G7. Reforma je sestavljena iz dveh ukrepov, pri prvem gre za to, da bo najnižja davčna stopnja za multinacionalke znašala 15 odstotkov, drugi steber naj bi poskrbel, da bodo mednarodna podjetja več davkov plačevala tam, kjer ustvarjajo prihodke.

Umetniki iz Slovenije ... in tisti drugi

V evropskem parlamentu v Bruslju so 12. julija končno odprli skoraj odpovedano razstavo Živimo v vznemirljivih časih. Ministru za kulturo Vasku Simonitiju ni bilo všeč, da bi bila poleg del trinajstih umetnikov mlajše in srednje generacije, ki jih je izbral kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na razstavi na ogled še slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta, kar je stalni koncept razstave – slovenski umetniki, ki imajo dela v stalni zbirki, so Arjan Pregl, Jasmina Cibic, Andrej in Gašper Jemec, Lojze Logar in Drago Tršar. Kaj je bil razlog za ministrovo nasprotovanje, do danes nismo izvedeli. Po ogorčenju javnosti je bila razstava potrjena, ministrstvo je zatrjevalo, da pod njihovimi pogoji, kustos Košan pa nam je povedal, da se ni spremenilo nič, razen da bodo dela umetnikov stalne zbirke na razstavi ločena od tistih, izbranih posebej za razstavo, kar je koncept, ki si ga je že brez ministrovega posredovanja zamislil tudi sam.

Od kod je bila črpana voda za ljudi?

Po referendumskem porazu predlagateljev novega zakona o vodah se nadaljujejo prakse, ki kažejo njihov pravi obraz. Direkcija za vode, ki jo vodi osmi dan delovanja Janševe vlade potrjeni Roman Kramer, je cementarni Salonit Anhovo podaljšala vodno dovoljenje za tehnološko vodo, torej za uporabo vode iz Soče za hlajenje procesov v cementarni.

Ostal brez akademije, ki naj bi vzgajala desničarske gladiatorje

Steve Bannon – nekdanji urednik spletnega portala Breitbart in nekdanji politični strateg Donalda Trumpa – je leta 2018 napovedal križarski pohod po Evropi, ki pa se je za zdaj končal klavrno. Razblinjajo se še ene sanje – italijanski sodni svet se je namreč pred tedni odločil, da mora Bannon, skupaj z direktorjem katoliškega Inštituta za človeško dostojanstvo (DHI) Benjaminom Harnwellom, dokončno zapreti akademijo za bodoče suvereniste in »kulturne bojevnike« v samostanu Trisulti.

Janko Lorenci

16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Kolumna

Obvezno za vse?

Z vseh strani pljuskajo opozorila, da se začenja nov val epidemije, ki bi se lahko razmahnil že pred jesenjo. Ob tem nismo niti približno dovolj precepljeni, da bi virus vsaj za silo obrzdali. Za cepilno uspešnimi državami občutno zaostajamo, slabo kaže tudi za naprej. Tudi dosedanja bilanca epidemije po slovensko je primerjalno slaba.

dr. Bogomir Kovač

16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Ekonomija

Veliki premiki

Referendum o vodi je prinesel visoka pričakovanja političnih sprememb, toda možnosti so skromnejše, kot bi želeli. Agonija sedanje vlade se nadaljuje, manevrski prostor njenega preživetja pa zožuje. Ekološke teme nesporno stopajo v politično ospredje, vztrajno se spreminja struktura volilnega telesa, tudi način političnega aktiviranja. Volivci so tokrat glasovali proti možnim posegom vodnega pasu, proti vladi in tudi zlorabam političnih in poslovnih elit. Zmagovito pot so tlakovali mladi in nevladne organizacije, pa tudi »mali ljudje«, doslej skriti in manj aktivni volivci. Voda je pomembnejša od svobode, narava in okolje sta več od politike ter ekonomije. Referendumska politična sporočila bodo povzročila večje politične premike, kot jih želi koalicija. Toda hkrati referendumski rezultati ne vodijo v politične spremembe, kot upa opozicija. Politična negotovost je še vedno velika, toda smer sprememb je prava in njihov čas se gosti. Neznosno Janševo politično kloako bo morda odplaknila čistejša referendumska politična voda.

Heni Erceg

16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Hrvaška

Big shit

Hrvaška je država, katere premier in predsednik se sporazumevata zgolj z žaljivkami, eden potuhnjeno polikano, drugi napadalno in burno, zdaj pa sta se glede enega vprašanja vendarle brezobzirno poenotila – do BiH imata popolnoma enak odnos, to pa pove vse o nacionalističnih prepričanjih prvih mož Hrvaške in ponovno razkriva globoko razklanost biti tako imenovanega levičarja Zorana Milanovića.

N'toko

16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Žive meje

Kdo se boji evroskeptikov?

Slovensko predsedovanje EU se začenja s pričakovano bizarnim resničnostnim šovom. Gledamo družinsko srečanje, na katerem se sprti žlahtniki potegujejo za pozornost, izkopavajo stare zamere in užaljeno odhajajo domov. Janša predvaja videoposnetke iz svoje čudaške zbirke in razlaga najnovejše udbomafijske teorije, Hojs noče zaostajati in nekoga ozmerja s svinjo, socialdemokratski poslanci se v odziv kot lačni otroci z Unicefovih plakatov stegujejo proti kameram in objokujejo uničevanje družbenih norm. Vsi ponavljajo iste jokave govore. Vedeli smo, da bo tako. Gre za tisočkrat videni medijski šov evropskih poslancev, v katerem se uprizarjajo »spopadi vrednot« in »trčenje ideologij«. Šov lahko deluje spontan, a v svoji bizarni kaotičnosti občinstvu vendarle postreže z jasno in vnaprej določeno narativo: »V Evropi se spopadajo evrokrati in evroskeptiki, zagovorniki reda in agenti kaosa, odgovorni zahodnjaki in uporniki iz periferije!« Šov na Brdu daje politikom priložnost, da se znova razvrstijo v svoje priljubljene vloge.

Biti ženska

Leta 1955 je bila Švedska prva država na svetu, ki je v šole vpeljala obvezno spolno vzgojo, tedaj namenjeno predvsem preprečevanju neželenih nosečnosti in spolnih bolezni. To je stopnja, na kateri se žal še danes nahaja spolna vzgoja v večini izobraževalnih ustanov v Sloveniji – na Švedskem, ki velja za eno liberalnejših evropskih držav, pa se, nasprotno, vsaj zadnjih deset let trudijo s spodbujanjem šol, da v svoje programe vključujejo razprave o intimnih odnosih, enakosti med spoloma, spolnih vlogah in podobnem. Zato ni presenetljivo, da prav s Švedske prihajajo najbolj napredna dela glede spolne in feministične vzgoje mladostnic in mladostnikov. Takšna sta tudi dva risoromana, ki smo ju v zadnjih letih dobili v slovenskem prevodu; oba se na pronicljiv, iskren in duhovit način lotevata spolnosti in odnosov med spoloma.