-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Dva leva
Večji del svoje vladavine angleška kraljica ni bila več velika imperatorka, vse od brexita sem pa tudi ne največja evropska kmetica, kakor jo je, glede na obseg kmetijskih subvencij iz skupne evropske vreče, sicer dvoumno in provokativno označil Janez Drnovšek. Vsekakor pa je monarhija, tudi ustavna monarhija, relikt, atavizem v demokratičnem ustroju družbe in države. Zlasti fascinantno, pravzaprav šokantno, je dejstvo, kako malo refleksije premore, denimo, ljudstvo združene britanske krone. Kako še v 21. stoletju jemljejo za samoumevno, da nekdo po dednem principu postane suveren dežel pod krono, četudi je morda sprevržen, bizaren ali celo debilen. No, umrla kraljica Elizabeta je bila vsaj na osebni ravni še zastopnica dostojnosti. Vsi, ki prihajajo za njo, pa … bog pomagaj. A vseeno, cirkus, ki so ga zganjali podaniki umrle kraljice, presega bizarne posnetke slovesa severnih Korejcev ob smrti Kim Džong-Ila leta 2011. Da o relativno dostojnem slovesu Jugoslovanov od suverena in vojskovodje Tita leta 1980 sploh ne govorimo. Britanci bodo seveda oporekali, češ da je severna Koreja diktatura, Združeno kraljestvo pa demokracija. Hja, prav res, a prav zato je argument invaliden kot le kaj. To namreč pomeni, da je bila fascinacija Korejcev zapovedana, če že ne zaigrana, predmoderna fascinacija Britancev pa pristna; njihova svobodna izbira. Nam, ki živimo republikansko življenje, v katerem ljudstvo ciklično preverja legitimnost voditeljev, se zdi tak sistem več kot bizaren. Ko so se od babice kraljice ritualno poslavljali vnuki in pravnuki, sta imela na vigiliji princa William in Harry na prsih uniform medalje in odlikovanja kot kakšna ruska veterana bitke za Stalingrad. Celo tako rekoč otrok, štirinajstletni pravnuk (se mi zdi da) James, je imel na prsih tri ordene. Monarhi in njih sorodstvo pač pridobivajo odlikovanja in položaje po statusu v gentilni shemi, ne po zaslugi. In če kdo misli, da bo po smrti povezovalne in osebnostno stabilne kraljice Elizabete ljudstvo združenega kraljestva postavilo javno vprašanje o usodi monarhije, se je zmotil. Novemu kralju pojejo »God Save the King« tako zanosno, kot so desetletja prej peli himno kraljici. Sex Pistolsov pa žal tudi ni več, da bi naredili ustrezno estetsko dodelavo in predelavo …
-
22. 9. 2022 | Družba
Propaganda in volilni cirkus po italijansko
Po dolgi in naporni predvolilni kampanji, ki je na trenutke bolj spominjala na boksarski dvoboj ali cirkus kot na resno debato o izzivih in težavah, ki čakajo Italijo, bodo v nedeljo ponovno oživela volišča širom države.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Svet
Namesto prepovedi približevanja zapor
Hrvaško ministrstvo za pravosodje je po dveh nedavnih primerih družinskega nasilja nad ženskami v Gospiću in Novski začelo korenito spreminjati zakonodajo, ki ureja ukrepanje zoper nasilneže. Po novem bo sodišče vsakega storilca, ki bi kaznivo dejanje utegnil ponoviti, samodejno poslalo v zapor. Odpravlja se tudi varnostni ukrep »prepovedi približevanja«, ki se je v preteklosti izrekal kot nadomestilo za preiskovalni pripor. Na hrvaškem ministrstvu so razložili, da so se za zakonske spremembe odločili, ker večinoma obstaja velika verjetnost, da bo storilec nasilja v družini nevaren za dosedanje in še druge žrtve, prav tako za družbo – zato ne bi smel biti na prostosti. Spremembe, ki jih ministrstvo uvaja, bodo vplivale na več zakonov in naj bi bile uveljavljene do konca leta.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Magnus Carlsen, petkratni svetovni šahovski prvak, je največji velemojster med šahovskimi velemojstri, absolutna avtoriteta v igri, pri kateri načelno ne izgubi. Ker že dobro desetletje velja za najboljšega šahista na obličju Zemlje in ker je dosegel že 53 zaporednih zmag na uradnih turnirjih, je šahovski svet (in še posebej njega samega) še toliko bolj pretreslo, ko ga je na začetku meseca na turnirju Sinquefield v St. Louisu porazil 19-letni wunderkind Hans Niemann.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Hrvaška
Izkušnje, ki smo si jih pridobili v teh krajih, nas neprizanesljivo učijo, da je povečana raba besede ’meje’ pri visokih političnih in cerkvenih nebodijihtreba nekakšna besedna uvertura v oglušujoče zvoke vojaških trobent. Tudi ko v nas zagori plamenček upanja, da so posvetni in verski voditelji vendarle prišli malo k pameti in se posvetili božjemu in ljudskemu v pozitivnem pomenu besede, se nevarna blaznost, ki grozi s samih »božanskih« vrhov, kmalu spet vrne. Te dni ima polna usta ’meja’, tistih ozemeljskih, tuzemskih, dušni pastir, patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij, ki je res mračnjaško, kot kak vitez teme rekel: »Vsi vemo, da so se v zgodovini meje držav in mest, kjer je prebival naš narod, spreminjale, zato ne moremo biti prepričani, da se ne bodo spreminjale tudi v prihodnje, saj je v zgodovini vse relativno.« Te žalostinke je pel ob počastitvi nacionalnega praznika srbske enotnosti v Republiki Srbski, delu Bosne, ki ji je bil iztrgan z medvojnim nasiljem.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Ekonomija
»Stara EU se sooča z novimi varnostnimi vprašanji« – to je bila provokativna tema münchenske varnostne konference pred dvajsetimi leti in podobno je Svetovni energetski svet leta 2007 razpravljal o ranljivosti EU glede energetske varnosti. Leta 2022 ni več časa ne za vprašanja in ne za razprave. Svetovna ureditev, spočeta po II. svetovni vojni, se po sedemdesetih letih lomi na vseh ravneh. Potrebujemo prave rešitve in hitre ukrepe, sistemska tveganja so višja v veliki večini držav sveta. Naraščajoči politični konflikti, vsesplošna militarizacija družb in grozeče vojne so končni dokaz nemoči upravljanja sveta in vodenja miroljubnih politik. Mogočna zahodna neoliberalna agenda se je dokončno sesula vase. Iskanje nove normalnosti se zdi nemogoča naloga, stari sistem je poguben, alternative pa ni. Ekonomska neravnotežja so prevelika, politična nasprotja pregloboka, kulturni trk ideologij postaja neobvladljiv. Ukrajina je zgolj dokaz tega kaosa, preizkusni kamen morebitne civilizacijske modrosti ali dokončne jedrske katastrofe. Za zdaj nam ne kaže dobro. Bogovi so nas zapustili, ostaja zgolj nihilistično Beckettovo upanje čakanja na Godota.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura
Znana trafika na ljubljanskem Prešernovem trgu zraven Tromostovja, ki jo je zasnoval Jože Plečnik, je še lani delovala kot trafika. Nato ji je lastnica, občina, dodelila novega upravljavca, Muzeje in galerije mesta Ljubljana, MGML, ti pa so jo prenovili in ji spremenili namembnost, postala je »prostor ozaveščanja in posredovanja vrednot Plečnikove Ljubljane«. Nekateri s to spremembo niso zadovoljni, saj menijo, da je tudi funkcija stavbe pomemben del kulturne dediščine, ki prispeva h kakovosti mestnega življenja.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
»Če znižamo temperaturo s 26 stopinj Celzija na 23, zmanjšamo porabo – in strošek – za petino«
Jure Vetršek je raziskovalec in projektni vodja na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, ki se že več kot 15 let ukvarja s projekti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo, po magisteriju na interdisciplinarnem študiju varstva okolja na Univerzi v Ljubljani je magistriral še na islandski RES – The School for Renewable Energy Science.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Javni prostor v mestih soustvarjajo stavbe, ki ga obdajajo. Vizualna podoba teh stavb oziroma njihovih fasad je zato ena od najpomembnejših nalog pri arhitekturnem načrtovanju. Osrednja tema likovne zasnove fasade je navadno oblikovanje okenskih odprtin, saj večina stavb potrebuje osvetlitev. Zaradi racionalnosti poskušamo ob fasado umestiti čim več prostorov, ki potrebujejo dnevno svetlobo, druge pa umaknemo v notranjost. Kljub temu se iz različnih razlogov dogaja, da na večjem delu fasadne ploskve ali kar na celotni ploskvi ni oken. Takim fasadam rečemo slepe fasade. Zaradi odsotnosti okenskih odprtin, ki bi definirale njihovo osnovno geometrijsko mrežo, so kot nepopisan list, ki ga moramo zapolniti – ali pač ne. A kljub ponavljajoči se modnosti minimalističnega pristopa, ki občuduje mogočne nedefinirane površine, je za človeka očitno vendarle bolj značilen »horror vacui« oziroma strah pred praznino, kakor umetnostna stroka označuje podrobno krašenje ploskev, ki bi načeloma lahko ostale prazne. Slepe fasade arhitekti zato navadno obdelamo z vzorci, teksturami, reliefi, zelenjem ali kar s podobami pravih arhitekturnih elementov – slepimi okni, vrati, oboki … Ali pa jih preprosto poslikamo. Pri tem pa upamo, da lastnikov stavbe ne bo premamila vrednost, ki jo ima slepa fasada kot potencialna površina za oglaševanje.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Stal je na skali, lahen veter se je zaganjal v borovce in bližnje grmičevje, da je listje nežno ječalo, zrl je čez globoki zaliv proti polotoku Pelješac. Čudovita pokrajina, modrina morja in sinjina neba, vprašal se je, kako v to lepoto umestiti premostitveni objekt – viadukt, da se bo z naravnimi danostmi zlil v celoto. Vedel je, ključna je harmonija. »Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo. To nista dva ogromna pilona, ki prebijeta prostor, ampak most ostaja linearen. Ni torej ogromna vertikala, temveč se zlije s prostorom,« razloži Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir in projektant, ki si je pridobil svetovni ugled in zato s svojim birojem Pipenbaher Consulting Engineers zmagal na mednarodnem javnem natečaju za gradnjo mostu na polotok Pelješac, tudi v sodelovanju s hrvaškim inženirjem za mostove Juretom Radićem (1953–2016) in Zavodom za konstrukcije Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu; most je gradilo kitajsko podjetje. Zdaj, ko je dograjen, je eden največjih v Evropi, gradnja pa je stala skoraj 300 milijonov evrov.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura
Mojstrska nizozemska didžejka Marcelle, ki ji bomo to soboto, 24. septembra, lahko prisluhnili v Ljubljani, je pripadnica stare šole. Pa ne po izbiri posnetkov, ki gradijo njene edinstvene nastope. Vrti namreč skoraj izključno novo muziko, saj, kot je te dni povedala v pogovoru za Mladino, je prepričana, da mora biti javno predvajana glasba sodobna, »kot da bi bral današnji časopis«. Bila je na primer med prvimi, ki so na Nizozemskem v nastope vključevali zvrst dubstepa. Ne, DJ Marcelle je stara šola po tem, kako se loteva stvari, in po tehnologiji, ki jo uporablja. Ne razume novodobnih platosukov, ki imajo ročne gibe na mešalni mizi skrbno skoreografirane in roke angažirano vihtijo v zrak. Raje sledi staremu etosu glasbene zvedavosti, raziskovanja, brezkompromisnosti, nenastopaštva, neprilagajanja občinstvu, nepredvidljivosti in hipne spontanosti.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | Film
Ko se peljete v potniškem letalu, ste v zelo izoliranem okolju. Vaš manevrski prostor je hudo omejen. Paralizirani ste. Nič ne morete. Nikamor ne smete. Obsojeni ste na mirovanje. Zato vam ne preostane drugega, kot da gledate filme. Toda letalo v vas ne prebudi le cinefila, ampak vam omogoči, da eksperimentirate. Ali kot je pred leti na portalu Polygon opozoril Joshua Rivera – ko si na letalu, daš priložnost filmom, ki jih doma ne bi gledal. Na letalu si pripravljen gledati filme, ki jih sicer ne bi – filme, ki bi jih tam doli, na Zemlji, preskočil, zavrnil, ignoriral, spregledal. Filme, ki se ti zdijo pod nivojem. A nihče ti ne more ničesar očitati, ni ti treba zardevati od sramu, nihče se ti ne more posmehovati: v letalu si, deset tisoč metrov nad Zemljo, odrezan od sveta – kakšne možnosti pa imaš? Ne potrebuješ izgovora, da bi gledal cenene, pompozne, kičaste, srečno smešne in klišejske blockbusterje – lahko jih gledaš brez občutka krivde. Letalo samo je ready-made izgovor.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura
Kadar teče pogovor, teče vino, in če že teče vino, mineva čas, popoldne se prevesi v večer, ta v noč, ponoči pa, saj so stene tanke, služba pa zgodaj, priteče jezni sosed, ki ne more spati. Tudi slike starih brkatih mož in žena, ki v okvirjih visijo na stenah, izgubijo čar. Pride čas slovesa, ura je pozna, nekaj čez polnoč, John Smith in Stonesi se poslovijo. Od večera in prijaznega obiska ostanejo besede, dim in pepel. Nič več.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Pisateljica, ki je nemščino naštudirala z muko, a se ji je to poplačalo
Zamislite si, da se zaradi ljubezni brez predhodnega znanja jezika preselite v drugo državo. No, nekaj ste se naučili med šolanjem, a vseeno ne toliko, da bi se znali tekoče sporazumevati. Začnete z učenjem prek hitrih tečajev v smislu »Nemščina brez muke« po metodi Assimil in počasi napredujete. Sčasoma ste pripravljeni na večji izziv. Odločite se, da boste začeli v jeziku, ki ga še niste povsem zagrabili za roge, pisati leposlovje. Prijavite se na natečaj, namenjen priseljencem, in osvojite tretjo nagrado. To vas opogumi. Čez nekaj časa imate zunaj prvi roman v tujem jeziku, nekaj let pozneje pa v državi, kamor ste se priselili, Avstriji, osvojite eno najprestižnejših nagrad na področju leposlovja.
-
22. 9. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: MISTER 70 MILIJONOV
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija pa je iz arhiva ministrstva za obrambo. Več o tem, zakaj nas bo nekdanji Janšev minister za obrambo Matej Tonin stal 70 milijonov evrov, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 23. septembra, dalje. #Mladina38
-
23. 9. 2022 | Kultura
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas.
-
22. 9. 2022 | Družba
Od danes se lahko cepite z novo različico cepiva
27 cepilnih centrov po Sloveniji bo danes prejelo prvih 8460 odmerkov novega cepiva Pfizer, ki je prilagojeno prvotni različici koronavirusa in podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5, so sporočili z NIJZ. V Slovenjo je namreč ta teden prispelo prvih 100.800 odmerkov tega cepiva, enako količino pa na NIJZ pričakujejo v prihodnjem tednu. Mobilne cepilne enote danes v Ljubljani že delujejo na treh mestih, denimo tudi na Kongresnem trgu, kjer bo možnost cepljenja od 15. do 18. ure, celoten seznam mobilnih cepilnih enot pa po dnevih in krajih najdete na tej spletni povezavi.
-
22. 9. 2022 | Svet
»Velika Britanija bo Ukrajino oboroževala vse do ruskega poraza«
Britanska premierka Liz Truss je v sredo na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku obljubila, da bo njena vlada še naprej pošiljala orožje Ukrajini, vse dokler Rusija ne bo poražena. Poleg tega je na srečanju z izraelskim kolegom Jairjem Lapidom sporočila, da London razmišlja o selitvi britanskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.
-
21. 9. 2022 | Svet
Pahor: »Ruska agresija je ogrozila mednarodno varnost«
Predsednik Borut Pahor je v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 77. zasedanja Generalne skupščine ZN opozoril na rusko agresijo proti Ukrajini in ob mednarodnem dnevu miru pozval k vrnitvi upanja na trajni mir. Govor je razdelil v tri tematske sklope - mir in varnost, sodelovanje ter multilateralizem.
-
22. 9. 2022 | Svet
Kaj čaka Ruse, ki se želijo izogniti mobilizaciji?
Rusi, ki bežijo pred mobilizacijo, v Estoniji in Latviji ne morejo računati na azil, Litva in Poljska odločitve o tem še nista sporočili. Iz Finske so v sredo poročali o povečanem prometu na meji z Rusijo. Po napovedi vpoklica v vojsko so v Rusiji sicer poskočile cene letalskih kart, številni poleti so bili v trenutku razprodani.
-
22. 9. 2022 | Svet
Zelenski: »Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države«
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku na daljavo iz domovine pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo. Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.
-
21. 9. 2022 | Politika
Predsedniški kandidat Levice bo Miha Kordiš
Svet stranke Levica se je danes odločil, da v tekmo za predsednika republike pošlje poslanca Miho Kordiša. Kordiš pravi, da se v kampanjo podaja z namenom, da funkciji predsednika vrne vsebinsko težo in obljublja, da bo predsednik, ki se bo postavil za ljudi.
-
21. 9. 2022 | Svet
»Kdorkoli ste, kjerkoli živite, v karkoli verjamete, ob tem bi vam morala zavreti kri«
Ameriški predsednik Joe Biden je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Rusijo obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda. Obsodil je grožnje ruskega predsednika glede uporabe jedrskega orožja, se zavzel za razširitev Varnostnega sveta ZN in poudaril, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko.
-
21. 9. 2022 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj da očitana mu kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, so za STA na prošnjo po dodatnih pojasnilih sporočili iz predsednikovega urada.
-
21. 9. 2022 | Politika
»Zavarovalnice se raje ukvarjajo s tem, kako bodo z zdravjem ljudi služile«
"Zdravstvena reforma mora odpraviti dopolnilno zavarovanje. Tudi zato, ker se očitno zavarovalnice, ki služijo iz dopolnilnega zavarovanja (ki je v bistvu davek), namesto z reševanjem javnega zdravstva raje ukvarjajo s tem, kako bodo z zdravjem ljudi služile. V tej bolnišnici, ki jo gradijo, si bodo zdravje lahko privoščili samo ljudje z denarjem, in to je prav ta princip, od katerega hočemo v Levici stran. Zdravje za vse, ne le za peščico, če smem spomniti na naš slogan."
-
22. 9. 2022 | Kultura
»To je sloj ljudi, ki na navadne ljudi gleda kot na divjad«
Režiser Miran Zupanič v svojem zadnjem dokumentarnem filmu Sarajevo safari osvetli fenomen lova na civiliste, ki se je dogajal v času vojne na Balkanu. V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o tem, kako mu je takšno zlo spremenilo percepcijo sveta, kdo so ljudje, ki so šli na safari, in kaj se zgodi s svetom v vojni.
-
21. 9. 2022 | Politika
»Nekateri povzročajo krize, drugi lajšamo učinke«
"Rusija je poslabšala humanitarne krize, EU pa se ukvarja z lajšanjem posledic. Naredila je vse, kar je mogla, za vzpostavitev alternativnih poti za izvoz pridelkov iz Ukrajine skozi tako imenovane solidarnostne pasove. Doslej se je na ta način izvozilo deset milijonov ton pridelkov. EU tudi odločno podpira napore ZN in Turčije, ki so že privedli do dogovora o izvozu pridelkov preko Črnega Morja. Cene so začele padati, še vedno pa so višje kot pred napadom na Ukrajino."
-
22. 9. 2022 | Družba
Sploh še potrebujemo umetnike?
V zadnjem mesecu je veliko zanimanja vzbudil prvi odprti "umetnointeligentni" model, ki omogoča generiranje slik: Stable Diffusion (SD). Podobni modeli so obstajali že prej, vendar so bili tako ali drugače zaprti. Nismo si jih mogli naložiti na svoj računalnik, njihova raba pa je bila plačljiva ali kako drugače omejena.
-
22. 9. 2022 | Kultura
Speculum Artium: narava, intuitivna spoznanja in osnovni življenjski procesi
Trbovlje bodo med 22. in 24. septembrom v znamenju festivala novomedijske kulture Speculum Artium, ki obiskovalca odpelje v osupljiv svet, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov. Na festivalu bo predstavljenih 27 postavitev, ki so jih oblikovali umetniki ter študenti priznanih univerz iz ZDA, Kanade, Velike Britanije, Portugalske, Romunije, Rusije, Srbije, Italije, Izraela in drugih držav.
-
21. 9. 2022 | Politika
Brgleza naj bi podprla tudi Golobova stranka
Evropski poslanec Milan Brglez se je po tistem, ko je predsedstvo SD potrdilo njegovo kandidaturo za predsednika republike, odpovedal funkcijam v stranki in o tem konec tedna obvestil vodstvo stranke, je izvedela STA. Po neuradnih informacijah STA se tako Brglezu obeta tudi podpora Gibanja Svoboda, ki naj bi o tem odločalo v četrtek.